84
/. T.: Beneška Slovenija.
kakem [laškem mestu, toliko finega, laški kramljajočega občinstva poseda po gostilnah, suče se po plesiščih, goni se gori in doli in prodaja zijala po trgu.
Sploh se ta šempeterski shod (po beneški slovenščini „senjan", po furl. „sagra") prišteva naj živahnejšim v provinciji; a sedaj nekako propada.
Pogorskemu Slovencu se zdi čudno v taki gneči, ne more se sprijazniti z nenavadnim ) občinstvom, čegar govorice ne raz-
ume; zato pa takoj popoldne izpije svoj kozarec vina, kaj prigrizne, kaj malega nakupi in se polagoma pobere med svojce. Ostane le bolj razvajena in srborita mladost iz bližnje okolice, da se nekoliko pokratko-časi in se zavrti po plesnih podih, in da se naposled, prevzeta od vinskih duhov, povrne domu pojoč v pozno noč ali v rano jutro drugega dne.
Ko si se, dragi Slovenec, dobro nagledal malega a prijaznega Šempetra in si se tudi
Fot. Malisrnani.
Šempeter SI o venov na  Laškem.  (Od Nadiže.)
slučajno oglasil pri vrlem, izredno gostoljubnem in narodno zavednem župniku, nadaljuješ svojo pot po krasni in precej široki dolini proti severu.
Pod cesto nizko na levi imaš ozko polje in za njim na kraju Nadižo. Takoj za vodo se dvigajo polagoma hribi, obrastli s kostanjem in z drugim vsakojakim drevjem. Ob njih vznožju pelje od Brnasa naprej mala cesta vsporedno z ono, po kateri potuješ. Na desni pa, vzvišeno kakor je cesta, imaš
zopet ravno in prostorno polje, lepo obdelano, nasajeno s trtami in murvami, ker okoli Šempetra se pridno goji tudi sviloreja. Za poljem se počasi dvigajo in vrstijo lepi, solnčni hribčki z vinogradi in s kostanjem. Tu in tam po dolini blizu in daleč, na desni in levi, v podnožju goric in v hribih se ti prijazno smehljajo naproti izmed bujnega zelenja male vasi in posamične hiše; cerkvice in zvoniki se ti blestijo na vzvišenih prostorih.   In kako lepo  je na večer,