---- L90 ---- Deželni zbori, Zbor goriški. Še nekaj, sem rekel uni pot, da imam povedati o 4. seji. Hotel sem grajati Dolijakovo čitanje in pohvaliti govorjenje njegovo, kije bilo bolje, ko prvikrat; mislil sem podati obširno karakteristiko dr. Lav-rie-evega govora in sploh obširniše opisati vso debato zarad znižanja plače odbornikov; a o vsem tem samo nekaj črtic, kajti vse, kar bi bil imel reči, mora zginiti spred dogodkov naslednje 5. seje. Dr. Lavrič je prav storil, da je govoril naravnejše, nego je vajen; umetno, prisiljeno deklamovanje ne pristoja dandanašnji več niti v cerkvi, niti v parlamentu; tu in tam se zahteva jedernatost misli in rekov in naturna zgovornost. Glede na reč samo bilo nam je težko razumeti, kako da je bilo moč vplesti ?,svobodo" v zagovarjanje znižanja plač. Navadni rek: „svoboda zahteva žrtev" pomeni: če hočeš svobodo, plačaj; L. pa je nasprotno trdil. Da se je nazadnje sklepu večine vdal (kot odbornik namesti 800 sprejel 1200 gold.), to tirja — parlamentarna šega. — Jako zamerili so vsi Slovenci brez razločka Dolijaku in Lavriču, da sta na zahte-vanje Del-Torre-a vse, kar sta po slovenski govorila, sama na italijanski jezik prestavljala, in to, brez ugovora, brez zavarovanja principa in slov. pravice. Dr. Lavrič je imel celi prevod že pripravljen in ga je od besede do besede prebral. Ostro ju je občno mnenje zarad tega bičalo. Al, čem bolj nas je osupnilo in vznemirilo to, da novi poslanci podirajo, kar so, sezidali stari v poprejšnjih sejnih dobah, tem zadovoljnejši smo s korektnim vedenjem slovenskih zastopnikov v naslednji 5. seji 30. avgusta. Komur je ljub škandal, imeti mora to sejo za eno najzanimiviših, kar naš zbor zboruje. Po nekterih interpelacijah od laške strani dovoli se beseda posl. Faganel-u. Razlagal je in podpiral slovenski že v poprejšnji seji napovedani predlog: naj bi si. zbor deželnemu odboru naročil, da napravi za prihodnjo sejno dobo popravljen načrt cestne postave, češ, da sedanja postava od leta 1868. je v mnozih ozirih neprimerna. Ko je končal, naprosi predsednik slovenske poslance, naj bi — P. italijanski ne zn& — kteri drugi blagovolil prestaviti, kar je F. govoril. Ponudi se poslanec D o lijak. Pa že koj po prvih stavkih ga ustavi poslanec Dottori, rekoč, da, kar Dolijak govori, ni prestavljanje Faganelovega govora, ampak poseben govor o bistvu in v podporo F-lovega nasveta. Dolijak se je tu prav moško odrezal: „Jez sem hotel" — je rekel po italijanski — „laškim gospodom juljudnost (gentilezza) izkazati; a ker nočejo me poslušati, ne bom več govoril". Del-Torre meni, da Lahi imajo „pravico" zahtevati, da jim Slovenci prestavljajo, česar oni ne razumejo. Tu se oglasi Lavrič (po slov.): Na laški strani se trdi, da imajo italijanski poslanci pravico, od nas prevodov zahtevati. Kar se mene tiče, ne priznavam te pravice. Da sem jez v poslednji seji svoj govor prestavil, storil sem to le iz „uljudnosti" („gentiiezza"). S tem je bila popravljena napaka poprejšnje seje. Na to se vname vmesen prepir zarad prestavljanja, kterega se vdeležu-jejo Črne, Gorj up, Dottori, Pajer. Na slovenski strani se je trdilo, in sicer tako določno še nikoli poprej, da, če bodo Lahi zahtevali prestavljanja slovenskih govorov, bodo zahtevali tudi Slovenci, da naj se jim prevaja vse, kar Lahi govore. Temu niso vedeli Lahi kaj ugovoriti; umaknili so se pa na to-Ie stališče, ktero je sosebno Dottori (lansko leto najpo-hlevniši in nam najpravičniši laški poslanec) trdovratno povdarjal: Mi Lahi ne moremo glasovati o predlogu, kterega zapopadka in razlogov ne poznamo, tedaj nam morete vse prestaviti, če hočete, da bomo Vaše slovanske nasvete obravnavali. Črne je odvrnil blizo tako-le: Ce nas ne razumete, poiščite si pomočkov, da nas boste razumeli, kakor smo mi našli pomočkov, da vas umemo; sicer pa želim, da ne bi bilo zarad jezika prepira med nami; imejmo drugi z druzimi potrpljenje. Temu pričkanju zastran prestavljanja se je pridružilo še drugo, ki ga je sprožil Pajer. On je trdil, da vsled nekega §. notranjega opravilnega reda se mora vsak predlog izročiti posebnemu odseku v naprejšnje pretresovanje; dež. odb^or da ne more namestovati odseka, in se je skliceval Črnetu in Grorj upu nasproti tudi na šege državnega zbora. Una dva sta mu odgovarjala, da odsek ni časa voliti, ker je seja zadnja ter da saj se je (v goriškem zboru) poprejšnjih let večkrat tako storilo, da se je kaka reč, namesti posebnemu odseku izročila deželnemu odboru. Vmes tega se je pa vedno tudi vprašanje zarad prestavljanja vrivalo. Pohvaliti moram glavarja, daje bil pravičen; silil^je vedno na glasovanje o glavnem predlogu in 2 (Crnetovem in Gor-jupovem) popravnih nasvetih, ki sta se bila med debato sprožila, oba mereča na to, da naj bi deželni odbor ne imel naloge, sestaviti nove postave, ampak samo pozvedeti vse pomanjkljivosti stare postave; vse na-daljno naj bi ostalo pridržano prihodnjemu zboru. Lahi pa niso hoteli po nikakem, da bi bilo prišlo do glasovanja. — Kdor je bistro opazoval njih taktiko, ni mu bilo težko uganiti, da ves prepir zarad jezika in opravilnega reda je le bolj pretveza in da zajec v drugem grmu tiči. Bilo je namreč tisti dan na dnevnem redu dovoljenje 2000—3000 gold. za ceste na Tominskem in tudi Faganelov predlog, se je zdelo Lahom, da meri na to, da bi se stroški za ceste zavalili na deželni, namesti na okrajne zaloge, ter da bi se po tem takem z laškim denarjem slovenske ceste delale. Dalje je treba vedeti, da so imeli slovenski poslanci tisti dan večino, kajti na naši strani je manjkalo samo Polaj-a, na laški pa Depretis-a in Ritter-ja. Zato so naši na glasovanje silili, Lahi pa se ga ogibali. Ko so se bili že vsi sitnega pričkanja naveličali, reče Pagliaruzzi: Kaj bi toliko govorili o prestavljanji; če Vam predlog ni všeč in če ga ne razumete, dano Vam je na voljo: glasujte zoper nasvet. Deperis: „Tedaj glasujemo proti predlogu". Vzame klobuk in jo pobriše iz zbornice; — za njim vsi drugi laški poslanci. — Glavar ---- 291 ----- pregleda Slovence in izreče, da ni več mogoče zborovati, ker ni postavnega števila poslancev. Cez nekaj časa zapuste sobano tudi Slovenci. V stranskih prostorih se je vnel nov živ prepir; pozneje so se spravili vsi zborniki skup v glavarjevo sobo ter vse poskusili, da bi se porazumeli, toda vse brez vspeha. Trajala je zaupljiva seja do 2l/2 ure popoldne. Slovenci se niso hoteli ganiti iz sobe, da ne bi jim Lahi očitali, da (Slovenci) nočejo porazumka. Zraven prestavljanja slovenskih govorov so se sukali razgovori v zaupljivi seji sosebno okoli tega, kako naj bi se seja in sejna doba formalno sklenila, in okoli dovoljenja denarnih pomoč-kov za ceste na Tominskem. Lahi so hoteli, naj bi deželni odbor denar nakazal, oni da bodo v prihodnji sejni dobi že vse potrdili; Slovenci pa so rekli: Ne; zbor v javni seji mora zdaj dotični sklep storiti. Zastran formalne sklenitve seje in sesije so silili laški poslanci: Idimo v zbornico in sklenimo sejo! Slovenci: Ne; samo zarad sklenitve ne gremo v zbornico; idite Vi sami, Če hočete; zakaj ste ušli? Mi gremo v zbornico le s tem pogojem, da se redno obravnd, kar je na dnevnem redu. — Konec je bil ta, da so — po tem, ko ni hotel nihče več govoriti — Lahi prvi sobo zapustili in šli k obedu; za njimi tudi Slovenci. — Iz javne in zaupljive debate se je dalo posneti, da hočejo Lahi s tem, da delajo težave, kedar gre za mate-rijalne nase koristi slovenske poslance prisilitii, da bi se odpovedali pravice po slovenski govoriti. — Žalostno je pa na vsak način, da za zdaj ni denarja za Tomin-ske ceste. V petek 2. septembra ob 6. uri zvečer so se zbrali zopet skor vsi (v naglici od doma poklicani) poslanci v glavarjevi sobi in še enkrat poskusili se porazumeti, al tudi to pot brez vspeha. Vzel se je v podlago pogajanju lanski „konkordat" od 13. okt., vsled kterega se je mislilo, da ne bo v našem zboru nikdar več prepira zastran jezika, — a letos nočejo Lahi nič vedeti o njem; samo Deperis in Ritter sta glasovala v smislu Slovencem prijaznem. Čudno je, kar zahtevajo Lahi, da mora namreč vsak slovensk poslanec italijanski znati. Takrat imate enega — pravijo — ki ne znd italijanski; drugi pot jih pride znabiti 10 tacih v zbor; kako bomo zborovali? Poslednji tajni cilj, ki ga imajo pri svojem zvijačnem nagajanji ne mestni laški poslanci s Pajerjem kot skrivnem vodjo na čelu, je menda ta: odtrgati grofijo gradiškansko od Gorice, in združiti jo s Trstom in Istro v eno celoto z enim deželnim zborom, in to naj bi bila nasprotna teža Sloveniji. — Se moram omeniti, da 30. avgusta, potem ko so bili Lahi dvorano zapustili, je našel nekdo pod mizo nekega laškega poslanca listek s temi-le besedami od znane roke: „Idimo iz zbornice! tako nam ne bo treba dovoliti pomočkov za ceste". Sicer pa, kar se tega tiče, je že menda dogovorjeno, da nakaže denar deželni odbor, in to tem lože, ker je finančni odsek za To-rninske ceste edinoglasno dotični znesek v svoj nasvet sprejel. Zadnja poskušnja porazumenja je glavarjeva zasluga; od vlade je bilo došlo naročilo, naj se ima zbor za sklenjen in naj se to že razkropljenim poslancem pismeno naznani. Zdaj je tedaj goriški zbor določno sklenjen. — Lustige Zustande! kaj ne? Deželni zbor stajarski. V seji 31. avgusta so se volili poslanci v državni zbor. Predno se je začela volitev, je prof. Maassen v imenu zdolej podpisanih družnikov slovenske in nemške federalistično-konservativne stranke bral sledečo deklaracijo: „Slavni deželni zbor! Dasiravno se decemberska ustava nikdar v potrjenje ni predložila postavnim za- stopom kronovin in dežel v to ustavo vpletenih, in toraj po našem prepričanji nima formalne pravoveljav-nosti; dasiravno je državni zbor za neogerske kraljevine in dežele našega cesarstva vsled svojih po decem-berski ustavi mu podeljenih pravic in opravil taka naprava, ki škoduje državopravni osebnosti dežel in njih avtonomne pravice kakor potrebe skrajšuje; dasiravno mislimo, da nimamo niti dolžnosti niti pravice udeleževati se državnega zbora sklicanega na podlagi te ustave in previdenega z delokrogom iz nje izvirajočim, vendar z ozirom na to , da mora vsled prevažnih do-godjajev, kterih pozorišče je Evropa v sedanji dobi, država biti pripravljena z vso odvažnostjo svoje moči in svojega zgodovinskega poklica stopiti pred svet, — da je za neovirano in krepko akcijo države potrebno, da vladi njegovega veličanstva našega cesarja ne bode primanjkovalo materijalnih sredstev in moraiične podpore zastopa vse države, — da je v ta namen potrebno, a tudi dovolj, da se dovolijo mogoče potrebščine za državno armado in njeno moč ter da se doženo volitve v delegacije za zadeve skupne z deželami ogerske krone, — da je v faktično delavni organ za izvršenje teh djanj zdaj le državni zbor decemberske ustave, in da od svojega pravnega stališča nič ne oddamo, ako pri-znavaje te djanske razmere in zavarovaje se proti vsem drugim sklepom, ki bi se mogli iz tega izpeljevati, pomagamo, da se snide državni zbor v ta namen: mislimo, da spolnujemo patriotično dolžnost, ako rečemo, da smo pripravljeni, udeležiti se volitve v državni zbor z omenjenim omejenjem in izrečenimi pogoji. F. Maassen, grof Plaz, J. Weinhandl, A. Karlon, A. grof d'Avernas, H. grof d'Avernas, A. Barenfeind, R. Nerwein, J. Allinger, dr. H. Lehman, E. b. Gudenus, dr. J. Vošnjak, dr. Dominkuš, J. Kukovec, M. Herman, Fr. Košar, K. pl. Adamovič. Pri volitvah zmagali so nemški ustavneži, kakor je to že navada; izvoljena sta iz feder. - konservativne stranke le baron Gudenus in mlinar Weinhandl; izmed Slovencev nobeden, zastopala jih bota dva veliko-nemca Seidl in Brandstetter!! ki sta dobila 35 in 36 glasov, dr. Vošnjak le,17, Adamovič 15. Zbor kranjski. Da naši bralci bolj na tanko izvedo, kaj se je delalo v deželnem zboru kranjskem, bodo važnejše stvari „Novice" prinesle bolj na drobno. Naj jim povedo danes od besede do besede pismo, ki ga je deželni zbor kranjski izročil presvitlemu cesarju za pomilostenje vseh zavoljo Janško-Velških do-godeb obsojenih, ktero se je po predlogu dr. Zar-nika v 5. seji sklenilo in kteremu so vsi poslanci našega naroda pritrdili, od nasprotne stranke pa nobeden razun dr. Kalteneggerja. — Pismo, ki se je poslalo v slovenskem jeziku, dodala mu pa tudi nemška prestava, se glasi tako-le: „Vaše c. kr. apostolsko Veličanstvo! Z najvišim spoštovanjem se bliža zastopstvo kranjske dežele prestolu Vašega Veličanstva in se drzne sledečo prošnjo k podnožju najvišega prestola položiti: Lanskega leta 23. maja je društvo pod imenom „Laibacher Turnverein" napravilo izlet na Janjče in v Velče v okolici ljubljanski. Društvo je bilo od tarnoš-njih prebivalcev napadeno in v beg zapodeno, ktere dogodbe preponižni zastop kranjske dežele jako obžaluje. Nagibi, kteri so prebivalce omenjenih krajev na ta vsega obžalovanja vredni napad napotili, izvirali so iz mišljenja, da jim preti od stranke, ktere izraz je ravno ljubljansko turnarsko društvo, velika nevarnost za njihovo slovensko narodnost in katoliško vero; bili ----- 292 ----- so toraj nagibi izključivo politične narave in vsa praska bila je pred vsem politična, kakoršne se pri živahnem zibanji političnih strank v vsakdanjem življenji vseh ustavnih držav dogajajo. Ker preponižni podlož-niki Vašega Veličanstva še ne uživajo dobrote novega, v duhu ustave in svobodnega razvitka izdelanega kazenskega zakonika, primorani so bili sodniki Vašega Veličanstva politični dogodek po starem, v duhu časa, v kterem se še ni na javno politisko življenje noben ozir jemal, storjenem še zdaj veljavnem kazenskem zakoniku presojevati. — 16. marca 1. 1. je bila razsodba zarad teh dogodeb sklenjena, vsled ktere je 70 oseb obsojenih, med kterimi skoro vse na težko ječo, ne-kteri cel6 po 1 leto, 2 leti in na 3 leta in pol, kakor se vidi iz priloge •/. Kmalu potem je bila letos sodna obravnava zavoljo čisto enaeih dogodeb v Brnu na Moravskem. V Bistrico v brnski okolici so bili namreč napravili nemški turnarji iz Brna izlet, kjer so bili na čisto enaki način od tamošnjih slovanskih prebivalcev napadeni in v beg zapodeni. Meseca julija tekočega leta je bilo od 60, po istih paragrafih kazenskega zakonika obtoženih bistriških zatožencev samo 31 obsojenih, kterim je bila najmanjša kazen s 3 dnevi in največa s 4 tedni prostega zapora odmerjena. Ker niso sodniki krivi tega neenakega izvrševanja kazenske postave, ampak kazenska postava sama ob sebi, obrača se preponižno zastopstvo kranjske dežele na Vaše Veličanstvo, ktero naj bi v Svoji previdnosti in modrosti blagovolilo te neenakosti v izvrševanje ene in iste, sedanjemu času ne več primerne, zastran poli-tiŠkih prestopkov premalo določne postave v različnih deželah Vašega presvitlega Veličanstva poravnati s po-miloščenjem in odpustom kazni vsem zarad Janjško-Velških dogodeb obsojenim. Kaznovani so bili gotovo že vsi zadosti s tem, da so bili v dolgotrajnem, večidel desetmesečnem preiskovalnem zaporu, v tem ko načrt novega kazenskega zakona najdalji preiskovalni zapor na 3 mesce omejuje. Ako se v obzir vzame, da obsojenci so skoraj vsi priprosti, v hribih živeči, od omikanega sveta odločeni, na nizki stopinji izobraženja stoječi poljedelci, kteri niso bili v stanu, tehtnost pojmov narodnosti in vere pravo presoditi; — ako se nadalje premisli, da obsojenci so skoraj večidel oženjeni in očetje mnogobrojnih družin, cel6 po 8 otr6k, spoznava najzvesteje udani deželni zbor kranjski za svojo dolžnost, obrniti se na milostljivo srce Vašega Veličanstva, da bi blagovolilo z ozirom na te preponižno razložene okolščine in na mnogoštevilne nedolžno trpeče družine obsojenih pravico nadomestiti s prevzvišeno svojo milostjo. Iz vsega tu navedenega drzne se zastop kranjskega deželnega zbora preponižno prošnjo staviti: Naj bi Vaše c. k. apostoljsko Veličanstvo blagovolilo vse po razsodbi od 16. marca 1870. leta zavoljo Janjško-Velških dogodeb obsojene najmilostljiveje po-milostiti in jim kazen odpustiti".