m r, Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Ve|ja za vse leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS List ^slovenskih .delavcev y Ameriki« The largest Slovenian Daily m the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.' TELEFON: CHelaea 3—3878 NO. 163. — ŠTEV. 163. Entered ma Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New Xork, N. Y„ under Aet of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHslsea NEW YORK, TUESDAY, JULY 14, 1931. — TOREK, 14. JULIJA 1931. VOLUME tttit — HINDENBURG SKUŠA PREPREČITI DRŽAVNI POLOM NEMČIJA TEŽKO PRIZADETA HUD NAVAL NA BANKE stomiluon dolarsko posojilo nemčiji ljudstvo nadvse razočarano Hindenburg, predsednik nemške države je zapo-vedal, da se vse nemške banke zapro za dva dni. Polom Darmstaedske banke povzročil paniko. Mnenje nemškega časopisa. BERLIN, Nemčija, 1 4. julija. — Nemški državni zbor je danes ob eni uri ponoči prekinil zasedanje in sicer skoraj popolnoma razočaran vsled pomanjkljivega posojila od strani Mednarodnega bančnega zavoda. Predsednik von Hindenburg je nato proglasil, da naj banke prenehajo vsako delovanje za dva dni, da tako prepreči skorajšnji državni polom. Prekinjenje vsake bančne transkacije je bilo potrebno za danes in v sredo, da se tako najde pot, po kateri bo mogoče rešiti državo propada. Ta ukrep predsednika države je bil proglašen malo za tem, ko je bila vlada Nemčije obveščena od Mednarodnega bančnega zavoda v Basel-u, Švica, da so sklenili direktorji tega zavoda podaljšati plačilo nemških dolgov, ki bi se moralo izvršiti v torek. Znesek, ki bi moral biti vplačan ta dan znaša sto milijonov dolarjev. Nemčija smatra istega le kakor kapljo vode na vroč kamen. Čeravno se je obljubilo iz Basel-a, da bo ta Mednarodni zavod skušal dobiti nadaljnih posojil, je nemška vlada mnenja, da bodo ta le premala, da bi zagotovila želje državnega kancelarja Bruening-a in njegovega kabineta. Zmešnjava in razočaranje je doseglo tak višek, da so vsi finančniki Nemčija mnenja, da bil bila za-žel jena pomoč dosežena le tedaj, če bi znašalo posojilo najmanj 500,000,000 milijonov dolarjev. Proglašenje predsednika, da se zapre vsa bančna podjetja ni izključilo niti poštnega urada in tudi poštni bančni oddelek je prekinil vsako izplačevanje. Visoki bančni uradnik je izjavil, da je s tem odlokom prekinjeno prav vsako plačevanje, vključno tudi plačevanje dolgov Ameriki. Predsednikov odlok je namreč potreben, da bo mogoče bančnim upravnikom in uradnikom urediti do četrtka državna izplačila in uradniške plače. Nikakor pa ni še gotovo, če bo mogoče bančnim uradom tudi v četrtek začeti z rednim poslovanjem in izplačili. Pomanjkanje denarja je bilo povzročeno vsled tega, ker so ljudje trumoma hoteli po padcu velikega bančnega zavoda Darmstaed banke včeraj dvigati svoje prihranke. To bo najbrže povzročilo še težke probleme. Ljudstvo je začelo skrivati prihranke in kupovati razne potrebščine in stvari, ki bodo pomišlje-jo mnogih postale vsled položaja drage, neoziraje se niti na predloge komunistične, ne fašistične stranke, ki predlagajo, da se državno zasedanje zopet začne. Včeraj je bil najtemnejši dan Nemčije po Ver-saillskem mirovnem dogovoru, ker je od ameriškega predednikaa Hoover-ja predloženi moratorij bil zaklj učen prepozno, da bi imel zadosten uspeh. — Kriva je v tem največ Francija s zavlačevanjem, ki je povzročilo tako škodo, mesto zaželjene pomoči. Polom Darmstaedske Banke s 21 0 filijalkami je bil takorekoc signal za vse prebivalstvo Nemčije, ki je provzrocil, da so ljudje kar trumoma leteli v bančne zavode v svrho, da dvignejo naloženi denar. Največja nemška podjetja so izjavila, da bodo v stanu plačevati delavce le še tri ali štiri dni in med temi so podjetja, ki imajo zaposlenih do stotisoč delavcev, kakor naprimer I. G. Farben Co., gigantični nemški trust. hitler pripravljen prevzeti vod- 7 41 tčnir* a stvo države, da tako resi nemcuo!£,aum,k*a pred nevarnosti rdeckarjev MUENICH, Nemčija, 13. julija. — Adolf Hitler, poveljnik nemških fašistov ki se je že večkrat skušal proglasiti rešiteljem Nemčije, je pripravljen, da reši državo boljševizma. Napram dopisniku United Press se je izrazil, da je fašistovska stranka edina, ki je v stanu preprečiti delovanje boljševizma, ki je prepre-ženo po celi Evropi. — Le dve mogočnosti lathko upoštevamo in te, so, da ali zavladamo mi (fašistična stranka), -ali pa pustimo, da bodo prevzeli vladna krmili boljševiki, ki pa bi potegnili celo centralno Evropo v popoLni polom. Kadarkoli nas bo poklicala dolžnost, da rešimo državo poloma, ne bomo mogli misliti na plačevanje kakih politčnh tributov, pač pa edino le na izpolnitev izključeno ekonomičnih obveznostih, katere je zavezana Nemčija plačevati Ameriki. NAMERAVANI POLETI PREKO ATLANTIKA Francoza nista uspela v poletu. —Madžarska letalca pričakujejo ugodnega vremena. NEW YORK, N. Y., 14. julija. — Včerajšnji osnovani poleti daljših Glasom vsestranskih poročil je mne-instanc so bili le deloma uspešni. Alexander Magyar in Geo Endres, ki sta staitala/ iz Roosevelt letalske- ag polja na Long Isiandu ob 10.53 dopoldne na projektovani polet iz New Yorka v Peš to zietalom "Spirit •of Hungary" ista dospela v Harbor j Orače, N. P., ob 6.23 zvečer. Letela sta 1,132 milj v rekordnem času sedem in pol ure. Seth Yerrington in Edward Ma-loney, ki sta nameravala dovršiti polet v Mexico City, sta morala pri-stnti 150 milj od tu v Brownsville, Texas. Joseph Lezrix in Marcel Doret, francoska letalca na nameravanem poletu Pariz in Tokio, sta bilai isto prisiljena glasom še nepotrjenih poročil pristati v Nijneudinsk, Sitoiri-ja. Laura Ingalis, ki namerava poleteti iz New Yorka v Pariz je odletela zi Burbank, California in do-i spela v St. Louis, Mo. Pričakujejo | jo danes v New Yodku. 1 Reg. L. Robins in Harold S. Jones je bil isto primoran pristati v Aia-ski na nameravanem poletu iz Seattle, Wash, v Tokio. Povrnil se je v Seattle, ponda. KADILKI V JAVNOSTI Nasprotnik nicotina in kadilk kaznovan z globo $25. — Kadilka ni zadovoljno z obsodbo. Če hoče ženski oseba kaditi v javnih lokalih je popolnoma svobodna in nimajo nobenega zakona proti temu. Tako je izjavil včei-aj magastratni sodnik na West Farm Mjgistratneimi sodišču George B. DeLluca. ki je spoenal krivim Mi-chaela Kelleiier-ja, mesarja in pro-ghiševalca postav. Praiksa ki je dovedla sodnika do označenega, odloka se je vršila na vogalu blizu 187 ceste in Park Ave., koder je zaihotela Mrs. Pearl Barton vživati dobrote nikotina. Mesar j Kelleher je namreč prisolil Mrs. .Barton prav krepko zaušnico in iz-ministrom in višjim ge- bil ciyareto znamke Chesterfield, ki neralom. ie tuko priljubljena iz roke zado- voljne gospe. Mesar, ki je šele 40 let star in živi na 4693 Park Ave., le par hiš od mesta, kjer se je dovršila nesrečna epizoda, je bil po izjavi prič neko- LAVAL SE POSVETUJE S V0JSČAK0M Francoski min. predsednik SC JC sestal s vojnim PARIZ, Francija, 13. juUja. — nje mnogih finančnikov, da je Nemčija namenoma začela igraiti svoj polom, le Francija je drugač-l^0 ™jen' je tudi njc?OV za" nega mnenja. Ta je za vsak slunaj danes pripravljena, da bo rešena situacija, kakor jo žele v Franciji, tudi če bi prišlo v Nemčiji do tega ,da bi prišel vsled po- v kinu zblaznel V Bukarešti so predvajali Re-marquev film "Na zapadu nič no-veja", ki je v Evropi dvignil toliko prahu. Sredi predstave sta gledalce prestrašila drva pretresljiva krika. Sprva sso bili vsi prepričani, da gre za poiitllžno demonstracijo, ko pa so prižgali luč, so opazili, da je kričal neki bolehen mladenič. Ker se je i čudno vedel, so ga prepeljali v bolnico, kjer so adravniki ugotovili, da je fant zblaznel. Oddali so ga v umobolnico. loma na krmilo Hitler, Mussolini Nemčije. dozdevni Včeraj popoldne je ministrski predsednik Laval poklical francoskega ministra vojne Peta in-a in dva najvišja francoska generala na govornik prosil milosti. Ker je kakor kaže njegov rekord že prebili štiri dni v zaporu vsled njegove o-sebnosti kot reformator, ni dosegel zagovornik uspeha, pač pa je sodnik rekel, da bi mu prav iz srca rad prisodil večjo kazen, kar pa mu po zakonu ni dovoljeno in je tu,ko obsodil mesarja le na 25 dolarjev globe. Mrs. Pearl Barton. 36 let stara, ki pray rada kadi cigarete v javno- posvetovanje. Časopisje v Parizu in | sti, p\ ni bila zadonroljna s tako ostali Franciji je mnenja, da so se malo kaznijo, ter bo tudi v bodoče ti ipoevetovali, kaj bi vse bilo potrebno. ako bi prišlo db francosko-nemški meji do kakih nerednosti. Obmejne trdnjave, katere je Francija v zadnjem tčasu v rrzglici gradila so dovršene v toliko, da odgovarjajo sedanjim zahtevam, poleg tega, ipa ima danes Francija naj-vzornejšo airmado in podmornice, ter je tudi glede letal ena prvih držav. najbogatejši tujec na kitajskem umrl ŠANGHAJ, Kitajska, 5. julija.— Tukaj je umrl 84 letni Isaac Har-doon, po rodu Indijec, ki so ga smatrali ?a najbogatejšega tujca na Kitajskem. Večina hiš in trgovin na Nanking Roadu, glavni šjanghajski cesti, je bila njegova last. O njegovem bogastvu so si ljudje pripovedovali cele pravljice. Zapudčino cenijo na najmanj 50 rpilijonov dolarjev. kadila kjer in koli se ji bo poljubilo. tudi madžarska je zaprla vse bančne zavode Čeravno je splošno mnenje jako nezadovoljivo, bilo včeraj zaznamovati nobenih večjih kravalov. Malo upanja je vendar pričakovati v pogovoru med nemškim poslanikom v Parizu Von Hoesch in francoskim predsednikom Lavalom. Dogovorila sta se namreč, da bo prišel na dogovor v Pariz državni kancelar Nemčije v zadnjih dneh julija, ali pa začetkom avgusta, da bo dosegel mogoče kak sporazum za rešitev težkih danes obstoječih problemov. Značilno zvrača krivdo današnje situacije Deutsche Allgemeine Zeitung, ki piše: — "Vsi se lahko smatramo krivcem, največ krivi tega poloma pa so oni, v katerih moči je bilo, da se polom prepreči, ter niso hoteli rabiti moči ob pravem času. Nahajamo se v brezmoči, ki nima prehoda.'* DUNAJ, 14. julija. — Državna uprava Madžarske je danes zjutraj dala nalog vsem bančnim podjetjem države, da prekinejo vsako izplačevanje za tri dni,- kjer je od krize, ki je nastala v Nemčiji prizadeta tudi centralna Evropa. Državni kabinet Nemčije deluje z vso močjo za oblaženje finančne reforme in upa na srečno izvršitev. Iz Pariza je došlo poročilo, da bo tudi Francija skušala pomagati s posojilom. Zunanji minister Angleške Henderson je na potu v Pariz, da posreduje v Franciji za nemško posojilo. V Washington se bojijo za inve-stacije v Nemčiji v znesku dveh bilijonov dolarjev. Glasom zadnjih poročil je tudi v Rumuniji zaprlo vrata nekaj bank. demand dunajskega macnata DUNAJ, Avstrija. — Ker so se razširile vesti, da bo dunajska podružnica Rotschildove banke ustavila poslovanje, je imenovani zavod objavil poročilo, kjer pravi, da so vse vesti o likvidaciji te banke neosnovane, dan je zavod pretrpel pri polomu Krectttanstalta velike izgube. Prav tako ni resnična vest, da bo Rotschildova rodbina zapustila Dunaj. Kljub temu demantiju poučeni krogi zatrjujejo, da je baron Louis Rotschild sklenil prodati svoje posestvo v Waidhofnu, ki je eno največjih v EvropL JUG0SL0VENSKE J0LE V NEMČIJI Jugoslov. izseljeniški odbor ustanovil za mladino izseljencev šolske tečaje. DUESSELDORF. Nemčija. — Ju-goslovenska kolonija v Nemčiji šteje okrog 50,000 duš in je bila velika nevarnost, da se mladina teh izseljencev odtuji svojemu narodu, ker starši pri težkem delu nimajo prilike za odgojo svojih otrok. Po posredovanju Jugoslovenskega iz-seljeniškega odbora je osnovano 6 šolskih tečajev, v katerih se poučuje narodni je^ik, zgodovina in zemljepis ter goji tudi narodna pesem. Ti tečaji so ustanovljeni za enkrat v krajih, kjer je naša kolonija najštevilnejša in sicer, v Gladbecku, Hochheide, Marlu. Moer su, Osterfeldu in Suderwichu, šolska organizacija pa se bo razširila tudi na druge kraje, kjer žive naši rojaki .Šoske tečaje vodijo naši inteligentnejši delavci pod vodstvom izseljeniškega atašeja g. Deželiča. Knjige za tečaje je podarila uprava dravske banovine, znatna sredstva za te šole pa je dalo na razpolago ministrstvo socijalne politike. albanija in italija RIM. Italija. — Ko je albanski par!ament ratificiral pogodbo o i-talijanskem posojilu Albaniji, je predsednik Costa poslal Mtissollni-ju pozdravno brzojavko, v kateri se je v imenu parlamenta in naroda zahvalil za pomoč, ki jo je nudila Italija svoji zaveznici v času težke krre. Povdaril je. da bo Albanija vedno ob strani Italije v miru in vojni. Na to brzojavko je Mussolini takoj dal odgovor in dejal, da italijanski narod stalno gleda s simpatijami na bratsko albansko ljudstvo, katero bo podpiral, da si zavaruje mir, bodočnost in blagostanje. , Tečaje obiskuje sedaj 150 otrok. AMER. KAPITAL PRIMORAN POMAGATI Bernard Shaw, znani angleški pisatelj je mnenja, da bo moratorij trajal večno. LONDON. Anglija. 13. juUja. — ,Enoletni moratorij, ki je bil siki j učen pred nekaj dnevi, da se pomaga Nemčiji iz kriz.e je prišel gla-I som izjav več avtoritet prepozno, kakor pa prerokuje B. Shiw, bo i trajal dalje nego leto dni. če ga bo sploh še kdaj mogoče preklicati. Vsaikomur je danes razvidno, di se nahajamo v zagatah iz katerih ni pomoči. Nem)5iji nikakor ne bo mo-jgoče zadostiti vsem političnim zahtevam Francije in slednja bo morala kaj kmalu uvideti, dai Nemiiji ne bo mogere v sredo plačati svojih obveznosti, napram 'čemur H«< nastovljencev ln ilgom zadnjih pott. katere dostavljamo pol tel jem v dokaz pravilnega Izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ statajl sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat T nnli) čajih tudi na sodnljl t stari domovini Sakser State Bank 82 Cortlandt Street -" -Telephone BArclay New York, N. Y, aH 0381 ■ ! . " . A __ rife NEW YORK, TUESDAY, JULY 14« 1931 tddrniM of s)Wf» officers: N. Y. t tiM rmh) MM m Amertko.Za Mfw To«* «a «*» mo -32jBfllz»žwmSvo» oeloleto -flJtHZo pol Iff - Order. Prl Ml prajftnje bl mo Bidofol|k pHo0Cn)»]o. Dfltftr ^ n •mbl knjft Wfffalkov. ' Utk CHetse* S—3178 SRAMOTEN MADEŽ * •■ Ab je naša civilizacija v resnici toliko napredovala, kot bi si radi domišlak? " . Ali smo v resnici uzoma dežela, kdt bi se radi predstavljali? Oe v resnici mislimo to, nam mora prizadeti velik udarec poročik), katerega je objavil predsednik Hoover glede preiskovanja Wickersliamove komisije glede izvedbe postav. ! Komisija je razkrila v kaznovanju mladostnih razmer, ki preje spominjajo na Srednji vek kot pa v nase prosvitljene Stoletje. Če je mogoče predstavljati si otroke, "ki se nahajajo v kaznilnicah, je nemogoče predstavljati si luknje, v katere so vrženi radi kršenja jetniškife pravil. Ali je mogoče predstavljati si hrane, ki je dana tem otrokom ter obstaja le iz par koščkov kruha in vode? Sramoti se lahko razmere, ki so zahtevale že' eno žrtev, ne da bi se zganila človeški in humanitarni napredek ? Oe imamo pravice zgražati se nad razmerami v ruskih jetnišnicah, imamo tudi pravice obsojati razmere, kot Obstajajo v naši lastni deželi. Ta dežela je znana kdt naj bolj človekoljubna in napredna dežela sveta, a trpi take razmere? * • , • • Radi kakih zločinov pa se obeša te strašne kazni nad mladoletne? Čujte in strmite! Otroci so kaznovani zaradi smejanja, radi govoric pri jedi in radi drugih malenkosti. Vse to se godi v imenu pravičnosti! ■ . « I2#£|tritja Wickershamove komisije predstavljajo sramotno znamenje na naši civilizaciji. Storjeni so bili vsi poskusi, da se pokrije to sramoto, a doeeaj so ostali brezuspešni. — Le malo je prišlo na javnost glede te zadeve, o kateri se pričakuje, da bo izboljšana. ; Opisane razmere pa ne prevladujejo le v zveznih jetnišnicah, temveč povsod. Treba bo izdaki postavo, ki ^bo delala razlike med mladostnimi in odraslimi zločinci. Mladi jetniki naj bi prišli v posebne zavode. Upati je, da se bo prihodnji Kongres pečal s to zadevo. * t * V splošnem pa daje Wickershamovo poročilo zelo zanimiva dejstva. V letu 1930 so poslali v zvezne jetnišnice 2343 dečkov in deklic pod osemnajstim lotom v zvezne jetnišnice. Devet sto obsojenih so bili spoznani krivim, da so se pregrešili proti proliibicijski postavi. Ali sili k temu narodna prohibicija? liMQIW UOrm MILT lilLft& pwf. tfr. Anton Breznik ' ki si Je v neki trgovini nafoavil več-S0-letnik. j jo količino octove kisline. V zad- njem hipa so preprečiti njegovo na- MUMlfiNlCA ANGLEŠKE VOJNE MORNARICE ZLETELA V Pretekle dni ae je prtttta v smod-Ilihih!< angleške vojne mornarice v BaiUp-Beardu pri Boumemouttiu •Ustna eflcspkntja. 11 delavcer j« btio visoka. Uči- nek estasplasije so čutili 35 mlJJ daleč, ter oo sprva misliti, da gre ka P^4^' t . .m « ' • Mkfim neegoda ee Je v isti anod-ttkinlci pripetila pred dvema letoo-am. wendar Je takrat aabtevala le •Url •u. GLAS NARODA" — Lkt Awuntm« rmroi* . _'A_iP I __fa- i-, . y 4 x ansiftii — gil Kdor pozna gorenjsko krepkega -in vedrega g. profesorja, pač ne bo mogel verjeti, da je bil tudi on sprejet v časti to roratovščino Abraha-fl«wo. Petdeset let oi&mlčno zrasel* z paiodom in urad polovico teh iv visoki znanstveni siušJbd, ibudno ču-jeft nad njegovim najdražjim zakladom — jezikom in dkrtmo goječ ga kot mati nežno dete je odlični učenjak, šolnik m javni delaveo v oblini meri zaslužil, da se ga javnost hvaležno spomni in pomiKii ob njegovem preprostem življenju in učenem delu. Prinefele so nam ga šega ve in vc-eeie -bistriške rojenice — odtod njegov tbizarni humor s tistim nepozabnim nasmeškom njegovih plemenitih lic — dne 26. jtmi j a 1881 v •Ihanu pri Domžalah, kjer je sredi prirodno-modrega ljudstva končal Joto temeljnih življenjskih resnic. Ukn želja ga je gnala na višje in visoke šole, in tako je 1902 na gimnaziji v Ljubljani maturirsul ter se posvetil mafriStVtt, cfbenfcm pa filo-eofskim študijam, ki so ga 1910 privedle do doktorata iz slovdnske fl-lologife na graskem vseučilišču. Zaposlen le mak> časa z dušnim pa--Btintvom na provinci je bil pelican za profesorja slovenščine na škofijskih gimnazijskih zavodih tv Ljubljano, kjer ga je sredi neumornega dela zatekel tudi jubilej. Kljub napornemu šolskemu delu je vzoren učitelj našel dovolj časa, da je spisal iz področja slovenskega jezika, ki se mu je še v mladeniških letih predal z vso ljubeznijo in ličen ostjo, dolgo vrsto zdaj globoko-umnih znanstvenih, zdaj pratotično-poučenih razprav, ki bodo hranile trajno vrednost za zgodovino, razvoj in ustalitev našega jezika. Pri-čenši svoj ogromni opus 1904, jih je priobčeval v Jagičevem Archivu, poljskem Roczniku slawistycznem, Domu in Svetu, Času in drugje. Popularno pa je postalo njegovo hae, ko je 1961 po destih izdajah dotlje nad pol stoletja veljavne Ja-nežičeve slovnice priredil in izdal čisto novo svojo Slovensko slovnico za srednje šale, ki so mu zanjo številne predštudLje, dialektološka popotovanja in praktične izkušnje v pouku dale že zunanjo legitimacijo za pisca moderne slovnice. V njej je psihološko premislil nato govorico do najsubtitaejših artikulacijskih drhtLjajev in proučil zgodovinski razvoj našega) jezika do zadnje o-blike, črke, glasu in naglasa; tako da je smelo mogel predpisati pra-vHa in zakone, kako naj se posih -m al materiščina knjižno govori in piše. Ta odlična kipiga, ki so ji tudi glasoviti učenjaki .prizna.varli visoko ceno, ni le kodifikacija zakonov materinščine, ampak tudi didaktično in metodično sijajen vzgled in vror ter jo smemo s ponosom primerjati z Maretičovo srbsko-hrvatsko ali Oebauerjevo češko slovni-. oo. Postala je naša najdragocenejša šolska knjiga, ki se ji je pridružil ee km tek pravopisni priroinik, kjer' so norme naešga literarnega jezika. Kar smo sumarno navedli o delu profesorja Breznika, zdaleka ni vae, klati bogata je njegova žetev. Udejstvuje se in nesebično trudi povseti, kjer velja pokazati iaftrega duha in celega moža v njemu bi nam vsem tabo vzvišeni službi ma-, terinščine. Če koga, tedaj gotovo ljubljenega jubilanta vodi geslo: Iz naroda za narod! Vlak ga je prerexal na dvoje. Z Dobove poročajo: Samomori, ki so tako česfci v mestih in večjih krajih, se do nedavno pri nas še niso dogajadi. Sedaj pa je, kakor se vidi, zaiesto samomorilno marvijo tudi med ms. V netteftjo popoldne dne XI. junija je tovorni vlalk štv. 45 blizu prehoda v vasi Seta povozil nekega mladeniča. Vlak je nesrčenega fanta prerezan na dvoje. Komisij ^ri o-gled je ugotovil identiteto in tudi poVdd strašne smrti. Nesrečnik je ZO-letnl .posestniški sin Potočnik iz Zakota pri Bražtoah. Fant si je sam vzel žkvjen je baje zaradi nesrečne ljubezni. Videli So ga, kako se je z neko družbo »prehajal cb progi ter slednjič sam obstal ob tiru. Vrgel se je pod prvi vlak, ki je privoeil naproti. Truplo so odpeljali y mrtvašnico v Do-bovo. Par dni poprej pa je ptiiel v Do-toovo is en samomorilski kandidat, kano ter ga je eden od tukajšnjih orožnikov ovedel na dom k staršem. ■ \ r Mad dijak — nova žrtev Mure. i Mura je pogubila s svojih potu h-nejnih valovih letofe še precejšnje število ljudi. V soboto 20. junija popoldne je utonil pri kopanju blizu Veržeja dijak m. razreda gimnazije veitžejskega Marijanišča Štefan Krč, doma- iz Preddvora pri Kranju. Drugi kopalci so opazili da se potaplja, ter so takoj hiteli na pomoč. Nesrečnega fanta pa je bas tedaj zaneslo v najbolj deroči del! struge in kaj kmalu je bil od reševalcev oddaljen kakih 200 metrov.' Naglo so nekateri plavali za njim, a ga niso dohiteli, ker je že prej izginil pod vodo. Ko je bil pod vodo kakih 5 minut, so ga vendar na-rli in potegnili ven. Počenjali so vse mogoče, da bi ga obudili k življenju, bilo pa je vse zaman, ker je nesrečnega dijaka .pri potapljanju najbrž zadela srčna kap. Iz žalostnega dejstva, da utone pri kopanju toliko mladih ljudi, se da »točno sklepati, da je teh smrtnih nesreč kriva v veliki meri tudi neprevidnost. Mladina se ob vodi igra, skače semintja ter se potem vsa razgreta spušča v vodo. kar ima za posledico srčno kap, krče ali pa trenutno onemoglost Obup starčka zaradi tisočaka. V valsi Statenetincih pri Gornji Radgoni je pri svojcih preživljal svoja stara leta vdovec in prevžit-kar Alojzij KcHvačič, ki se je z domačini zaradi svojega mirnega značaja vedno dobro razumel. Ko si je v soboto 20. junija popoldne pri-i pravljal obleko sa nedeljo, je opazil, di je pri tem svojem poslu izgubil tisočdinarski bankovec. Ta ugotovitev je starčka silno po-trla. Iskal je izgubljeni denar vse popoldne in žalosten, ker le ni rocgel najti "jurja", si je sklenil končati življenje. Ker starčka zvečer ni bilo od nikoder, so ga domači iskali in so ga slednjič našli mrtveca na skednju,' Požig lastne domačije. IV noči od nedelje na pondedjek 22. junija ob 1. je plaž zvena naznanil požarno nesrečo. Ogenj je izbruhnil v pol ure oddaljenem naselju Okroge, kjer prebiva nekaj revnejših posestnikov v malih hišicah. Do tal sta pogorela hišica in hlev posestniku Gregorčiču, po domače Mkklavžtnu, ki pa je imel svoje posestvo zavarovano. Sosedom, ki so prišli gasit, se je zatrjevalo, da ni bilo od domačih nikegar doma, ker so se vsi v nedeljo podali na Zaplaz. Bilo je oči vidno, da je požar povzročila zlobna roka. V tem naselju je pred leti že večkrat jcrelo in je vsakokrat ogenj ravno tako. kakor nedavno tv škr-ljevem, zanetil neznan požigalec. Vae preiskave so mogle ugotoviti samo požige, počigaLca pa niso razkrinkali. Tokrat pa je orošniški narednik Vozel j z njemu lastno vnemo vodil preiskavo, katere izid je bti ta, da sta še v ponedeljek proti večeru dva orožnika odvedla v zapore okrajnegv sodišča v Mokronogu pagorelca Miklauvžina in njegovo ženo kot osumljena požara la&ne danna&je. Domači na polju, vlomilci v hiši. . Iz Litije poročajo V Mreižniku, malem naselju med VeLko GObo in Ljubečem pri Sv. Križu domuje na samem 60-letna vdova Frančiška Tomažctvar. Ko je bila te dni zaposlena z dninarji pri obračanju mrve, sta v zaklenjeno hišo vdrla dva neznanca, rasdbila o^pare in vse pre metala. Pobrada sta obleko, perilo, srebrno uro ki prihranek nad 1000 Din. Delavci so ju zvečer sledili v smeri proti dv. Križu, odtod dalje do Gradtikih Lasov pa oročniki Ljudje so videli oba neznanca, stara c'krog 40 let, ki ista bila prav dostojno obtežena, nesla sta cule. Voz ga je stisnil ob pločevino. Čez (železniški prelaz na Dunajski cetsti je Tčasl Izredno živahen promet. Ker morajo uvozniki raznih, vozil po več minut 6aksati na vlake, ae P»d sagbvornioftma nabsre mnogo vozil, ki po dfvigu zta&vomlc naglo pofcenejo preko prelaza. 23. junija okoli 10. dopoldne je na obeh straneh zatvornlc čakalo mnogo vozil. Med njimi sta bila pri elektrotehničnem podjetju Hebein zaposleni, vajenec Vinko Starovašnik s svojim tovarišem, ki sta peljala na ročnem vozičku pločevino. Neki voznik pa je z meterskim vozom za kamenje tako nerodno zavorni mimo f^arovaš-nika, da ga je pritisnil ob ostro pločevino. Vajenec je dobil težke poškodbe. Ostra pločevina mu je nogo močno prerezala, a* voz sam mu jo je še zmečkal. Ponesrečenca so prepeljali takoj v bolnico. Voznik je bil zaslišan na policijski stražnici na Dunajski cesti. Drzen vlomilec. V Krekovi ulici št. 16 v Maribo-[J*u je vlomil s ponarejenim ključem v stanovanje vpokojnegu višjega davžnega upravitelja Otonar-ja Megliča neki drzni vlomilec, ki se je moral prej že dobro seznaniti z razmerami v Stanovanju. Mož je pričel s svojim zločinskim delom o-koli 2. panoji ter najpreje temeljito pregledal veliko omaro v predsobi, od tu pa se je odpra/vil v jedilnico, kjer je prebrskal vse predale tor si pripravil za plen večjo količino srbrnega jedilnega pribora. . Končno je bil celo tako drzen, d-a se je odpravil v spalnico, kjer je vzel rcOno torbico in iz nje pobral ka- j kih 170 Din ter ključ cd pisalne mi- ; ze v sprejemnici. S ključem je odprl' pisalno mizo ter odprl razne šatu-lje. v katerih je iskal zlatnino. Bil j pa je nervozen .ker ni našel med ' papirjem bankovcev. Ko se pravil proti izhodu, se je hotel nvo-brže prepričati, če stanovalci dovolj trdno spe. Odprl je vrata spalnice, kar pa je čuia Benta Megličeva ter naglo prižgala luč. Zbudila je moža in ga opozorila na iv lam ilea, ki je bil visok mladenič v črni obleki. Ko je vlomilec opazil, da je za-sačen, je skonl skozi okno na dvorišče in od tam preko vrta. na dvorišče moškega učiteljišča, kjer je izginil v temo. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pn nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4% » A % , . Sakser State Bank B COftTLANDT STREET NEW YORK. N. T. Žrtev avtomobilske nezgode legla poškodbam. pod- Poročano je bilo o avtomobilski nesreči v Košakih in da je bil 30. letni železniški uradnik Drago Če-bukir težje ranjen. Četudi se je njegovo stanje po nezgodi vklno izbolj- ! šalo, je proti polnoči nenadoma i nastopila kriza in ob 2 zjutraj jej podlegel poškodbam. Pokojni zapušča ženo. Kakor pravijo, se -je usodne noči vračal iz Studencev na svoje stanovanje v Košakih. Z gnojnimi vilami so napadli tn.je fan-tje pri Ribnikih 24-letnegri posestnikovega sina Ivana Ornika. Zdelali so ga tako hudo, da so ga morali prepc-ljati z rešilnim atomobilom v bolnico. inzenjerj1 - navadni delavci Družba I. G. Farbenindustrie v Berlinu je podvzela zanimiv poskus, ki hoče tehnikom olajj|atl bedni položaj in jim pomagati za prvo silo v gmotnem pogledu. — Sprejela je v službo nad 500 iiiže-njerjev ter jih nastavila kot navadne delavce. Plačuje pa jih po mezdni tarifi. Inženjerji, ki se bodo v svojem delokrogu posebno izkazali, dobe bolje službe. Podoben poskus z inženjerji je napravila tudi tvrdka Siemens in Co. v Berlinu. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo, i Ma njem so-vse izpremembe, ki so posledica zadnjih I razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljo- j pisno* vprašanje, bodigi odraslim, bodisi učeči se J mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN | V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNICO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, GA DOBE ZA — 1 75 SI 99 "GLAS NARODA 21« Wart 18 Btraet New York, N. V. ciganki in ovčar V G rim menu na Pomori anskem sta prišli k nekemu ovčarju 2 ciganki z vestjo, da mu je zbolela žena. Ponudili sta mu. da ozdravita bolnico proti plačilu 50 mark. Ko ju je ovčar vprašal, s čim jo bosta ozdraveli, sta mu zaupljivo povedali, da se razumeta na "čarovni-jo". Mož je imel pri sebi samo 48 mark. Izročil je denar cigankama, ki sta z njim izginili. Toda že čez ndkaj dni sta se "čarovnici" vrni-i in prinesli pvčarju nazaj 48 mark. s pripombo, da ne moreta ozdraviti žene, ker jima je mož plačal >2 mark, ter dejali, ne bo vsa nujna čarovnija zalegla nič in žena bo u-mrla. Ovčar se je tega tako ustrašil, da je prinesel cigankama vso svojo gotovino v znesku 6000 mark. Ciganki sta denar vzeli in odšli. Ko se je mož kmalu nato vrnil domov — ves ta čas je btl namreč z doma — je izvedel, da je žena odpotovala in sploh nrbila bolna. Šele zdaj mu je prišlo na misel, da sta ga ciganki najbrze ukanili. Naznanil je stvar oblasti, kjer je u-temeljeval ovadbo s tejii, plja spravile s sveta tudi Lessinga, "boritelja »oper mračnjaštvo". palm. V Afriki živijo ljudstva, čijih visoka Inteligenca me je zelo izne-nadila. Skoro povsod smo bili prijazno sprejeti, čeprav smo bili v mnogih krajih prvi Evrope i, ki so prišli med domačine. Marsikaj smo porabili za naš fonograf. Seveda niso ljudje razumeli, kaj pomenijo naša "steklena očesa", kakor so zasluge, pozneje pa je uvedla tudi civilne rede ve, kakor red Delovne rdeče zastave m Leninov red za uspeh na fronti dela. Izročanje odlikovanj se v sovjetski Rtfsiji vrši zelo sTjo^ano. Ukazi o odlikovanjih se objavljajo na prvih straneh vseh hstov in odlikovanja se v fvomi-prlbližavanja dosledno 0<*bija. Pre- cah in podjetjih izražajo z velikimi pričana pa je, da vsaka ženska lahko porta ne tako dolgo lepa, samo imenovali naše kamere. Vendar pa čc pametno živi. POZOR, ROJAKI Iz nastova na Hstn, katerega pre. Jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obtio. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov Naročite so mn "Glas CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO / Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cullg, A. Saftl* Sallda, Louis Costello Waisenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banlch ILLINOIS . • Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Bllsh, J. Bevčlč, Mrs. F. Laurlch, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank August in North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborieh Waukegan, Jože Zelene KANSAS Oirard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme KitzmlUer, Fr. Vod o pivec MICHIGAN Calumet, M. F; Kobe Detroit, Frank Stular ' MINNESOTA Chlshotan, Frank Oouže, Frank Pucelj Sly, Jos, J. Peshel, Fr. 8ekala Eveleth, Louis Goufte Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch MISSOURI Louis, A. NakrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masie nmn Barberton, John Balast, Joe Hiti Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karllnger, Jacob Reamk, Math Slapnik, Frank Zad&ik Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant ln J. Kumše Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar ŽSr&ddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec, v. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč', Louis Zupan, čič, A. Skerlj FarTell, Jerry okorn forest City, Math Kamla Greensburg, Frank Novak Homer City In okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprlvšek Midway, John Zust Moon Run. Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogač a r Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Bkerlj, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan WiUock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams Rirer, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok ...... WYOMING Rock Springs, Louis Taucber Dlamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik isda potrdilo z* svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": £a obo leto sa pol ku sa Mri mesece $3.; za četrt leta $1.50. . Hew York City Je ft. celo leto. Naročnina celo leto. sa Evropo ie *7. sa ceremonij ami ob prisotnosti vseh uradnikov in delavcev podjetja. Po-delevanju redov pripisujejo velik poimn kot sredstJvu. ki vzpodbuja delavce in uradnike k večji marljivosti. . Ker je delo v tvornicih in podjetjih, ki so last držaive in ki jih u-pravljajo ravnatelji, imenovani od države, večinoma pretvoreno v dr-ža/vno službo, je bila naravna posledica, da je prišlo zaradi pomanjkanja osebnega interesa, ki se je v čimdalje veqji meri kazalo pri vsem cfcobju, do oslabjevanja produkcije. Izkazalo se je. da je treba poiskati sredstva, s katerimi bi se ponovno vzbudilo zanimanje za delo. Osnovali so kategorije "rrajpadalnih delavcev" in kategorije "junakov dela". "Napadalni delavci" so oni delavci, ki delajo intenzivneje kakor o-stali nameščenci ter imajo zato v tvornicah -ali podjetjih razne olaij-šsive ter se značaj nji/hovega "junaštva" na vse mogoče načine hvali po vsem sovjetskem tisku. "Junaki dela" so delavci in uradniki, ki so v svoji panogi dosegli gotov uspeh in zato dobili sovjetsko odlikovanje. Ti so rra višji stopnji sovjetske hierarhijake lestvice in postajajo polagoma sovjetska aristokracije Svoje vrste. Nedavno je bil z redom Delovne rdeče zastave in Delavnim redom odlikovanih več desetin poljedelskih delavcev, da bi tudi v tej panogi izzvali tekmovanje in gotovo zornim an je za delo. Odlikovanja so bila podeljena za posebne zasluge pri izgradtbri poljedelskega gospodarstva, pri ureditvi stroqno-traktorskih postaj, za učinkovito podpiranje sovjetskih podjetij za svinje-rejo, za velike zasluge pri ustvarjam ju novih vrst plodov itd. Vse to dokazuje, da se polagoma oblasti sovjetske Rusije pričenjajo posluževati istih metod, kakršne se rabijo tudi v drugih državah, ker so sprenridele, da komunistični nauki sami ne vzbujajo veselja do dela. pred reformo koledarja Pri Ligi narodov se je te dni sestal odbor, ki naj pripravi reformo gregerijanskega koledarja za kon-fercncc, ki cc 25. oktebra. V odboru so rami strokovnjaki, zastopane pa so tudi razne nacijonalne organizacije. Odb:r bo razpravljal od odgovorih na vprašanja, ki jih je poslala L-!ga narodov o reformi koledarja. raznim korporacijam. 70 do 80 odgovorov se izraž?. za refer-mo gregorijanskega koledarja, večina pa 'se strinja v tem. da naj :bo preureditev temeljita in enkrat za wselej definitivna. Zanimivo je, ds< je vo:ina še vedno zr 12-mesečno leto, samo Združene države, kjer so večja podjetja, tvornice že praktično uvedle leto s 13 meseci, so skoraj izključno za reformo koledarja v tem smislu, da bi imelo leto 13 mesecev. Reforma gre^orijanskega koledarja je zamišljena tak o, da bi bila četrtletja enako dolga in sicer na ta način, da bi vsak prvi mesec imel 31. drugi in tretji pa po 30 dni. Tudi- december naj bi imel 31 dni, zadnji dan. Silvcstrovo, bi se imenoval "Peli dan". V prestopnem letu ni j bi se še en "Beli dan" vrinil nu koncu junija. Seveda bo tudi ta reforma nalete-tela na težkoče in nasprotnike, ker nekatere dežele, v prvi vrsti pa katoliške in židevske venske objine odločno poudajrajo zahtevo po neprekinjeni vrsti tednov, ki bi bili z umetnimi belimi dnevi prekinjeni, Težkoče obstoje tudi glede določitve Velike noči. Predlagano je bilo, naj bi bika to nedelja po drugi roboti v aprilu, da ne bi praznik prišel vznrakriž s praznikom Marijinega oznanenja. Vse je odvisno od tega. če bodo cerkve na to iz-premembo koledarja pristale. ZA KRATEK ČAS — Zakaj je pa tvoja žena danes tako slabe volje? — Najprej se je razjezila nad deklo, potem pa nad menoj, ker se nsem tudi jaz nad deklo jezil. Nato se je pa razjezila še sama nad seboj, ker se je razjezila nad menoj, da se nisem tudi jaz nad deklo jezil. * ' polet brez motorja čez rokavski preliv Pred kratkim je bal Rokaivski era -liiv prvič preleten z brezmotornim letalom. Londcski "Daily Mail" je nedavno razpisal veliko nagrado o-nemu. ki prvi v brzemotornem. letalu preleti kanal la Manche. Favorit je •bil avstrijski prvak Kron-feld, ki je eden najboljših sodobnih brezmotornih letalcev. Ta se Je baš pripravljal za polet, toda Kanadec Beardmore ga je prehčtel. Beardmore je startal z letalom z letališča Lymphne v Angliji. Močan aeroplan je njegovo brezmotomo letalo .potegnil 3000 m visoko, nato je pilot prerezal vrv in brezmotorno letalo e samo letelo naprej ter približno po polurnem poletu preletelo Rokavski zaliv. Pristalo je pri St. Inglevertu. v Franciji. Pri pristanku je bil Berdamore popolnoma izmučen in napoi zmrznjen. Izjavil je poročevalca listov, da ni toliko tvegal zaradi razpisane nagrade, marveč ga je gnalo častihlepje, da kot prvi Anglež preleti Rokavski preliv. Ro je izvedel, da ae Kron-fled pripravlja za polet, je pospešil svoj start. Na poletu je imel na sebi dve obleki, kožuhovinaste rokavice in kučmo, kljub temu pa ga Je strahovito zeblo. Kanadec, ki je sicer po poklicu operni pevec, bo baje tudi nazaj poletel preko Ro-kavskega preliva. Skrivnost Stradivarijevfh gosli. Znani ameriški fiztk dr. Braid White Je sporočil, da se mu Je posrečilo odkriti skrivnost Stradivat-rijevih gosli. Fotografiral je svočne valove enega teh godal Iz leta 1714. tn je med drugim ugotovil čudovito popolnost vibracij tega instrumenta. «e L A ■ I A I O D i" * NEW YORK, TUESDAY, JULY 14, 1931 Ikl LABQBT ILOYENI DAILY ta U, ft. ■ ■ . Ukradena suknja. Privatni uradnik Vinko Trtnik je vnefcakor ugleden človek in je kar neverjetno, kako se je mogla bas nJemu zgoditi ta nerodna stvar. Seve. vsak posameznik ima svoje napake — toda, ne vem, kako bi se izrazil — Vinko Trtnik nikakor nima napak v smislu ukradene suknje.... On ima komaj — on ima samo 'Isvoje dneve '. Pa kaj je to, prosim? Hdo pa nima "svojih dni"? Prav vsi jih imamo, eni manjše, drugi večje! Vse je odvisno od vremena in gospodanske politike. Vinko Trtnik je imel torej "svoj dan". Vso bi bilo v redu in bi popolnoma odgovarjalo predpisom družabnega reda, da ga niso prijatelji Viktor, Joče in Cvetko zvlekli — plesa t. Vinko Trtnik je v smislu programa "svojega dne" posedel pri Cin-koletu. napredoval pcžasi preko mostu "Štirih tašč" do Tratnika na Šentpetrovki, oglasil se je pri Bo-veniku napredoval je po Prešemov-ki do Jerice, odtod se je pc-dal k Dalmatincu na vrt in ko je baš končava I svoj program, so se vsuli na vrt v prej imenovani gg. prijatelji. Og. prijatelji so hrupno cbkolili mizo našega junaka, to in ono, pregovorili so ga, prekoprogramnega in kmalu je vesela družba odjadrala proti restavracnji.-kjer razveseljuje jaz "Singing fool" maloštevilno sedečo — in mngobropjno plešočo publiko. Vesela družba je zasedta mizo blizu vhoda. Naroiili so piva. razpoloženje je bilo kar najboljše. Vinko Trtnik je blaženo plaval na valovih tiste lepe pijanosti, ki utr->uje vero vase, krepi podjetnost in razvija v človeku dotlej neslutene sposotonorti. Polet m soparna vročina tudi zvečer ni popustila in prijatelji so sedeli okoli mize v razpetih srajcah, s suknjami na naslanjačih svojih stolov. Seve. plesali so tudi. Pri mizi so puftčali izmenoma po enega "stražnika". Vinko Trtnik Je neumorno plesaL Res, da je bil njegov korak zdaj pa »daj malo nesigurcn — nu. v taki snoH nri plesišču je to brez posebnega pomena! Zgodilo pa se je. da je tak "stražnik" opazil svojo dulčinejo v novi rdeči haljfci: Ni ga vzdržalo. Ne-utegoma se je pognal za njo in vto-niH sta v morju plesalcev. Miza je ostala prazna. Številni ritmični gibi, vročina in dobrote "svojega dne" so nekam utrudile našega junaka. Z labilnim korakom je zapustil plesni oder. da se nekoliko okrepi in ogrne suknjo. Oziral se je po mizi s stražnikom — zaman. Nu, bodi že kakorkoli, Vinko Trtnik Je pri najbolj verjetni prazni mizi izpraznil svojo čašo piva, o-blekel svojo suknjo in se napotil previdno nazaj proti plesišču. "He — vi! Mojo suknjo nazaj!" je zadcrihU nanj neki gospod in ga zgrabil za roku v. — Kaaj? — es je rahrdluonopjm Trtnik in se mu z cdločno gesto iztrgal. — Vi ste mi ukradli suknjo, sem ž njo! — je kričal gospod. — Čujte vi! -Kaj ste znoreli? Kdo je ukradel sruknjo? Kdo je ukradel? — je vpil Vinko Trtnik. — Tat! Vi ste jo ukradli! — Kdo je tat, krščen....! — je za-rahnel naš junak in zgrabil gospoda za prsi. — Kdo je bat, a? Kdo? — Policija! Policija! — je kriknil gospod, z muko se je iztrgal našemu junaku in je ucvrl proti izhodu. ' Publika se je razljutila. vse je vstajalo izza miz. Tat...: suknja.... suknjo je ukradel.... Kdo jo je?.... ta, tamle!.... Kdo?.... ven ž njim!.... Kje je policija.... Ka je ukradel?.... tum-le!.... Komu je ukradel?.... stražnika!.... Naš junak pa je stal kakor krotilec med podivjanimi levi in se samozavestno smehljal. — Šon ca j gen! Bomo že videli, čigava je suknja! Naj le pride stražnik! Ob vhodu sta se prikazala straž- dva jubileja realne gimnazije v kranju Na letošnji Vidovdanski proslavi rila — pred 70 leti — 1861. Prvi rav- se je spominjalo naše mesto in znana naša gimnazija drveh zelo važnih dogodkov v kulturnem razvoju Kranju in Gorenjske. Letos praznujemo namreč ustanovitev francoske gimnazije pred 120 leti in njene obnovitve v obliki nižje gimnazije pred 70 leti. Ob tej priliki je izdala gimnazija spominsko letno poročilo, ki bo gatovo dobrodošlo številnim gojencem in prijateljem naše gimnazije. Naše mesto je imelo v srednjem veku avojo župno šolo, za časa reformacije tudi protestantovska mest no šolo, v dobi prosvetl j enega absolutizma je bila ustanovljena tudi trorazredna glavna šola. Za 'gorenjsko mladino tako potrebno srednjo šolo pa je ustanovil šele plemeniti maršal Marmon-a, vojvoda I>usbrov-niški, prvi in najboljši generalni gcverner "Ilirskih provinc", ki jih je ustanovil leta 1809 Napolen I. Obenem s celotno preureditvijo upravne razdelitve pridobljenih dežel je ustvarila francoska vlada leta 1811 mestno Občino "Veliki Kranj", ki je šteta 7548 prebivalcev nik in gospod. Ta je že od daleč ka zal s prstom na Vinka Trtnika in j"1 cbsegala tudi nekatere okoliške ves razburjen vpil: vasi. Mesto samo je imelo le 263 po- — Ta je! Zahtevam, da ga takoj slopij z 1800 prebivalci. Na čelo aretirate! . j mestne uprave je postavila fran- Stražnik se je približal in obstr- , kofila dr. med. Natalisa Pv>gliaruz-mel: "Saj to je vendar gospod Trt- zija. posestnika kranjske graščine. nik! Tega poznam! To ni mogoče! Naš junak se je zmagoslavno smehljal, gesepod je trdil svoje, publika je šumela. v kateri se nahaja danes sresko na-jelstvo. Temu m« ru sta pomagala dva pristava: med njima se je zlasti od- Stražnik se je obmil h gospodu: j likova! pristav Andrej Orehovnik. _ Kaj ste imeli v suknji? j Med 7 municipalnimi svetniki so se — Svilen robček v levem zunu-, zlasti udejstvoval pivovamar Jo-ajem žepu! zek. tvorničar mila Fock in trgo- Stražnik je posegel v žep. Žep je.vec Trpine. F ran^ozi so ustano-iail prazen. v Kranju tudi mirovno sodi- — Moj svileni robček! Moj spo- šče. k iga je vodil lastnik graščine min! — je javkal gospod. 'Provalje pri Kranju Ignac Skarja. — Kakšen spomin! — se je odre- 1 Kranjski mf-r je preskrbel novo- zal naš junak. — Če bi bil spomin, ust: nov j eni gimnaziji učne prosto- bi ga imeli pripetega z iglo! — Kaj ste- imeli vi v suknji, gospod Trtnik? — je vprašal stražnik. re v župniš.'u ter je tuli predlagal potrebne profesorje. Med njimi srečamo Francoza Bernarda Bellouarda iz Cavaiilona < department Avij- — Listnico v desnem notranjem nem, Ceha Jožefa Mikša iz Nove- žepu! — je krepko dejal naš junak ga Mestka in Jurija Župana iz Zu- in posegel v žep..„ Kaaaj? Listnice sipa pri Bledu. Za ravnatelja dvo- ni.... Ukradena! Moj denar in legi- razredne francoske gimnazije v timacija! Kranju je bil postavljen kaphin Jo- Položaj je bil težak. Tudi straž- sip Dagarin. ki je bil vzgojen v jan- nik se je v zadregi popraskal za uše- zenistirni šola doma je bil iz Želez- i som. .. Publika je hudo šumela.... nikov. V prvem šclskem letu je štel Odnekod je prineslo prijatelja zarved 49 učencev. Polej glavnih uč- Viktorja. — Kaj pa je? Kaj je Vinko? Kaj ne greš z nami? Te žc vsi čakamo! Evo tvoje suknje! Tako se je vse pojasnilo. NOVO SLADILO dcbivati veliko ceneje od saharina. Mali Oglasi imajo velik uspeh nih predmetov: francoščine, latinščine. m:tematike itd. so obiskovali' dijaki enkrat na teden vojaški pork, ki ga ]e vodil nalašič za to določeni 'častnik na/orž v bivšem kapucinskem samostanu, kjer se nahaja danes sresko sodišče, j Toda fiuncoslca gimnazija je žal .obstojala samo eno šolsko leto 1810-! 1811. Radi dolgotrajnih vojn so mo- --. rali nasledniki maršala Mm-monta Med svetovno vojno so se ljudje na Napoleonov ukaz manjšati dr-splošno seznanili s saharinom kot' žavne prispevke za prosveto in so nadomestilom za sladkor. Saharin,'skušali zvaliti breme na občinske ki ga pridobivajo iz premoga, je, j uprave. Ravno takrat pa je zadela kakor znano, 550 krat slajši od na- kranjsko mesto občino grozna ne-vadnega sadkorja. a ne vsebuje no- sreča. 18. maja 1811 je izbruhnil si-benih za človeško telo redilnih ien požar, ki je vpepelil Savsko snovi. Pred kratkim pa se je dve- predmestje, kranjski grad, notranji ma kemikoma ameriškega vseuči- del mesta ^ Kokriško predmestje s lišča v Jowi posrečilo izumiti po prijavami. Pogorela so tudi neka-sintetskem potu novo sladilo, ki je tera javna p3siopja> med njimi celo 690 krat slajše od sladkorja mestna hiša z bogatim arhive-in vsebuje poleg tega razne redil- piI;ri!nski samostan, kjer je bila pri-ne snovi. Vrhu vsegapa sedapri-;merna ^ ^^ je ^^ brez strehe. Prebivalci so tako obu-bc^žani, da mestna občina ni mogla prevzeti plačevanja profesorjev in se jeseni leta 1811 fraicoska gimnazija ni več otvorila. t Vendar Pagliaru2zi ni izgubil polj guma. Ko si je naslednje leto mesto p [malo materijalno opomoglo in posta g i lo po sklespu "Malega sveta" ilirske I | vlade sedež ovega distriktd, ki so ga y ' tvorili kantoni Kranj, Škof j a Loka, t | Kamnik in d Radovljica, je stavil ta-| j koj predlog, da se srednja šola v Kranju obnovi. V Kranj je prišel za subdelegata vodja novega di-strikta Francois Tercy iz Lons-le-Saunier (Jura), svak znamenitega Oharlesa Nodier-u, ki je bil znan literarni delavec. Toda prehitro je minula doba Napoleonove Ilirije. Šele po letu 1848 se približamo u-resničenju in obnovitvi Kranjske srednje šole. Zanjo stasi pridobila posebnih zaslug vodja glavne šole Janez Globočnik in kranjski župan Lokar. Šla sta k šol. svetniku Jar-cu v Ljubljano prosit, da posreduje pri pristojnih oblasteh. Obenem bo začeli nabirati prostovoljne prispevke v Kranju in okolici. Občina Je prialdala k ljudsko-šolski stavbi nov del'poslopja. Ko je dospela odobritev oblasti, se je gimnazija otvo- natelj »obnovljene gimnazije je bil Valentin Konšek; profesorji pa: ve-rcučitelj Janez Gltfoočnik, Domin-kuš in Kane. Globočnik je odšel leta 1864 za nadškofovega kancelar-ja (v Gorico. Naslednik Konška je bil ravnatelj Krop. Odkar so prihajali v Kranj slovenski profesorji, se je začela borba kranjskih nemšku-tarjev (kazinarjev) proti gimnaziji. Ko je nekoč profesor Glaser "v šoli govoril navdušeno o Srbih in njih Kralju, so ga ovadili. Posledica je bila, da so gimnazijo razpustili. O teh težkih časih ve mnogo povedati starosta kranjskih profesorjev Msgr. Tomo Zupan, papežev protonotaT in vlastelin na Okroglem pri Kranju, ki je bil prvobori-telj za pravice solvernskega jezika. Leta 1880 je bila gimnazija za časa d?želneja predsednika Andreja barona Winkler j a reiktivirana, toda cbčina je morala prispevati 1000 goldinarjev. Leta 1887, ko je -bil Wiesthaler ravnatelj, je bila zopet gimnazija ra'zspuscena in s šolskim letom 1889-90 je popolnoma ugasnila. Po prizadevanju župana K. Šav- niki in drugih je da.-olila avsCrij-ska vlada 1894 ustanovitev višje gimnazije v Kranju pod pogojem, da občina zgradi šolsko poslopje. Kranjski dekan Mežnarec je odstopil za stavblšče župnijsko pristavo (ki jo je cerkev prejela kot volilo 1. 1780) in prejel namesta tega takozvano Žolarijo in 1000 goldinarjev. Mestna občina je prikupila še Križnarje-vo pristavo, last dedičev Katarine Florian. Za gimnazijsko kapelo pa sta poskrbeli z bogatim darom sestri škofa Vidmarja. Od leta 1895 dalje se krepko razvija zavrti pod vodstvom ravnateljev Jožefa Hubada, Ignacija Faj-diga in Ivana Košnika ter je vzgojil celo vrsto mož. ki stoje na našem kulturnem in gospodarskem polju v ospredju. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. 1.30 .35 .35 .30 .25 J>0 .50 .60 .60 .60 .35 .75 .50 .35 .70 1J»0 .25 jsn .45 .45 .4« genuivo svidenje L. 1896. se je rodil v Lantzavu na Nemškem Herman Weitmueller. Dve leti pozneje se je njgova mati, ki je bila med tem postala vdova, preselila v Ameriko in prepustila sina oskrbi sorodnikov v Nemčiji. V Ameriki se je vnovič poročila z nekim Kennedyjem, s katerim je imela sina, ki je med vojno kot ameriški vojak padel na francoski fronti. Njegov polbrat Herman se je udeležil- vojne na nemški strani, a se nikoli nista videla. Odkar je vojna izbruhnila, ni go-; spa Kennedyjeva nič slišala 0 svojem prvem sinu in je menila, da je tudi ta padel. Pred kratkim pa se je namenila s skupino ameriških mater v Francijo, da bi posetila grobove padlih ameriških vojakov. Tik pred odhodom je slučajno zvedela, da njen prvi s!n še živi in mu je mogla poslati brzojavko, da jo je prišel čakat v Cherbourg. Tam sta se mati in sin srečala prvič po 33 letih in sta potem skupno romala na grob mladega Kennedyja. pwwsrsm: i '^wmiiiii HUM" mi ii'i .rmtrA ...:».j .:: ..l:: ;■.,..;::!:i::::iii!LinUiuauMBi mMiDffitiitiimimmiiiiriiti-iiiirji;^«!! g ■ ■ 0 Prepričajte se! ENAJSTLETNA PISATELJICA ROMANOV V Parizu so priredili pred kratkim nagradno tekmovanje za najboljši pustolovski roman. Prvo nagrado v znesku milijon frankov je prejel mladi Andre Steeman za svoj spis "Šest mrtvih". Steeman je pričel pisateljevati s 15. letom in velja za čudo med otroki. Vendar ga v tem pogledu še prekaša njegova 11-letna koleginja Paulette de Champeau, ki so jo na tekmovanju nagradili s častnim priznanjem. Mala dama piše kriminalne romane, namestu, da bi se igrala z lutkami. Njeno zadnje delo, ki ji je prineslo pohvalo, se imenuje "Ob 11. uri 37 minut". Labod in obleke Ane Pavlove V Hempsteadu, Angliji, kjer je i-mela zadnja leta svojega življenja dom plesalka Ana Pavlova, so te dni iz dražili njeno ostalino. Med stvarmi, ki so bile naprodaj, je bil tudi labod, za katerega se je potegovalo dvajset kupcev. V ostalem so se prodajale obleke in perilo pokoj nice. Vse to so pokupili občudovalci plesne umetnosti Ane Pavlove in shranili vsak kos kakor dragoceno svetinjo. RAZNE POVESTI in BOMAKI: C9fin2A3fltpi3N) Višnjeva repatiea. roman. 2 knjigi Vojni, mir ali poganstvo, L ev... V pustiv Je 61a, III. zv ...... Valetin Vodnika Izbrani spisi .. Vodnik nojena narodu ........ Vodnikova pnttika L 1027...... Vodnikova pratika L 1928 ...... Vodniki in preporoki .......... Zmisel smrti .................. Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, porest ............ Zadnja kmečka vojska.......... Zadnja pravda, br i. zv. Hudo brezdno .....................35 3. zv. Vesele povesti .........................35 4. t z. Povesti In slike ....................-35 5. zv. Student naj bo. Na* vsakdanji kruh......................................iS SPISI ZA MLADINO: fflANGL) ■» trdo Tetauo. Pripovedke ln pesmi ........................ M •i. ■*. trdo reaano. Vsebuje 12 pore«! ........................ JS% 4. sr. trdo veaanu. Vsebuje A po-▼esti ........................ M 5. sv. trdo veunr. Vinski brat .. J6% & sv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... .5* IQEE: Beneikl trgovec, ljcrokaa v B. dejanj M Cjrran de Bergrrae. Heroična komedija v petlb dejanjIb. Trdo Tesano ..........................1.7* Rdela, drsroa t 4. dej........... .<• Gospa z morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 Marta, Semenj t Richmond u. 4 dejanja .......................Si Ob vojski. Irrokas t fltlrlh slikah JI Tončkove sajne na Miklavftev ve* čer .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .................. .11 R. U .R. drams v 3 dejanjih s predigro. (Čapekl. Tea. .......... .48 Revizor. S dels nI. trda Tesana .. 7r Veronika Desenifika. trda res ....1.51* Za krii ln svobodo. Igrokai t 5. dejanjih...................... iS ljudski oder: 4. st. Tihotapec. 0. dejanj .... .64 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja .. .<0 Zbirka ljudskih Iter: 3. snopič. Mlin pod semlj«. Sv. .. Neža, Sanje ...................00 13. snopič. Vestaika. Smrt Marije device, Marijin otrok ........ i« 14. snopič. Sv. Boštjan, Junatea deklica. Materin blacoslov____ Jfc 15. snopi*. Turki pred Dunajem, Fabjola ln Neia ............ J« 20. snopič. Sv. Jnst; Ljubezen Ma- rijineea otroka ...............SI PESMI IN POEZIJE: Akropoli« In Piramide ........ .80 brodlrano................... .81» ■4zazd. trdo Tez. ................L— Balade in romance, trda vea......1.33 Bob za mladi zob, trda vez ...» .40 Kraguljčkl (Utva) ............ .te trdo vezano ................ JWI Moje obzorje, (Gangl) ............1J55 Narics (Gruden), bmA........... jo Primorske pesmi. (Gruden), vea. i.' Slutne (Albreht) brofl........... Pohorske poti (Glaser) brc*. .... jse Oton Zupančič: Sto ngank ....................BO Vijolica. Pesmi za mladost .... .68 Zvončki. Zbirka pesnlj sa slovensko mladino. Trdo Tesano .... JO Zlatorog, pravljice, trda vea .... ,60 Slovenska narodna lirika ............J>8 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (Pavčič) Slovenska koračnica 10 zvezkov. Vsak zvezek po.... .30 10 zvezkov skupaj _________________2fi?0 NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prelovec) ____________________.88 Sest narodnih pesmi (Prelovec) J&Q Pesmarica moikih fborov (Bala tka)________1.— (Cretan je Parnikov Shipping Nm — 15. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16. julija: I->re*=d>-r*.. Cherbourg. Bremen BererjKaria, Cherbourg Olympic, ChertK>urg America, Cherbourg, Hamburg 17. julija: Brt-uien. Cherbourg. Bremen Slaleiidam, Bulugtie Sur Mer, Rotterdam 18. julija: I'aris, Ilavxe 22. julija: Europa, Cherbourg, Bremen Mauritania, Cherbourg President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg DeutsL'hland, Cherbourg, Hamburg 23. julija: Berlin. Boul"gne Sur Mer, Bremen Homeric. Cherbourg 24. julija: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma, Napoll, Genova 25. julija: Kranoe, Havre Milwaukee, Cherbourg, Hamburg 28. julija: * Aijuitania. Cherbourg 29. julija: (Jeorge Washington, Cherbourg, Ham-bourg. llainlxirg New York, Cherbourg. Hamburg 30. Ju!iJa: • Vulcania, Trst 31. ulija: Majestic. Cherbourg PARNIKI Z ZNAKOM o, oznafil skupni izlet v Jugoslavijo. MEŠANI ln MOŠKI ZBOR Priloinostoe aesml (Grum) ....1.16 Slovenski akordi (Adamič): ..I. Bvezek .....................75 IL xvexek ...................W Pomladanski odmeri, L In II. vsak ........................45 Ameriška slovenska lira (Holmar) l.— 1 Orlovske himne tY\xtoi>lv»*c) ....UM, 10 moških lir mrfeuiih tboror — t Adamič I .................. .45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori rl. Izdala Glanh*. oa Malica ....................4B RAZNE PESMI S SI KFMLJEVA NJEM: Onimivlnl, (Fwrtcr) .............4* Izdala GlHshfiia Matk-a (>orake evrtliee (I^ahariiMri fetv«. ro ln petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rodnih rož. mnAkl ib«r s bariton solum tn prlr^ltio za dvospev ...................... V pepeinltn) noti (Sattner). kan-fanta za soli, zbor In orkester. Izdala Glasbena Matica .......7S l>ve pesmi (Prelovec), ca moAkl zhor ln bariton sol«............ js Kupleli (Grum ». Učeni M i bee. -Kranjske šege In navade. Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skopa] ..1.— Knpleta Knza Muca (Parma) ____ .40 PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, n redi I O obad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svlkarftič) 1„ 2., In B. av. skupaj ...................L— MALE PESMARICE: At. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Šlo Čutiš, Srbtne tužnl .. .15 ^t. 1U. Na planine ............. 15 St. 11. Zvečer .....T.............15 12. Vafiovalee ...............11 Narodne pesmi Ka m ..................... TJra. srednješolska. 2. zvezka sku-P»J ...........................Ir h0llandamerica.l1ne Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA 1'IUUUKIJENA PARS'I KA TE IJItUŽPK HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-«ur-Mer I'otovanje s pai'nlkl Ho|lanrl-Amerl«a Lln<> (Himpnj» udobnost, dumaie rai-l>o|fileiiJe. ru prfkosljivo kuhinjo In t*>-«tr«-žl>f> Twlewkn .^plutja. — Za l>o- drotinipftl vprudajte svojega lokalnega »S