Povezovanje knjižnice in pouka slovenščine z metodo fit4kid Keywords school library, Library and Information Knowledge/ KIZ, formative assessment, fit4kid Izvleček V prispevku je predstavljen primer dobre prakse pri medpredmetni pove- zavi šolske knjižnice z uro slovenščine v 6. razredu. Vpeljani so bili elementi formativnega spremljanja in preizkušene nekatere vsebine modela fit4kid. S formativnim spremljanjem želimo učence spodbuditi, da aktivno sodelujejo pri učenju, z modelom fit4kid pa dosežemo, da se sočasno aktivirajo mož- gani in telo, kar povzroči večjo učinkovitost pri učenju. Učenci so najprej ponovili znanje o pravljicah, spoznali tri glavne sestavne dele pravljice in nato kot dokaz o pridobljenem znanju ustvarili nove pravljice. Ključne besede šolska knjižnica, KIZ, formativno spremljanje, fit4kid Abstract The article presents an example of good practice in a cross-curricular link with a Slovenian Language lesson in the 6th grade. Formative assessment elements were introduced, and some of the contents of the fit4kid model were tried out. Through formative assessment we want to encourage pupils to actively participate in learning, while the fit4kid model achieves the simultaneous activation of the mind and body, resulting in more effective learning. The pupils first revised their knowledge of fairy tales, learned the three main components of a fairy tale, and then, as evidence of acquiring new knowledge, created new fairy tales. STROKA in PRAKSA linking the library and slovenian language l essons Using the fit4kid Method Nenad Dolgov UDK 027.8:37.091.2 52 53 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 52-57 UVOD Učenci so pri svojem delu učinkoviti, kadar so motivirani. Ves čas zato iščemo nove ideje, kako jih aktivirati, da bi čim bolj uspešno izvedli pouk, v našem primeru še posebej ure KIZ. Na srečanju študijske skupine smo se tudi knjižničarji seznanili s formativnim spremlja- njem, na šolskem izobraževanju pa s projek- tom fit4kid. Zdelo se mi je, da bi to lahko bila dobitna kombinacija, zato sem oba pristopa združil in vključil v uro KIZ. NASTANEK URE Skupaj z učitelji knjižničarji ugotavljamo, da imajo učenci skromno besedišče, vedno večje težave pa jim povzroča tudi pisanje, zato se trudimo ure izpeljati tako, da si razširijo ob- zorja, ob tem pa razvijajo tudi pisanje. Z učiteljico slovenščine sva torej načrtovala uro tako, da sva najprej našla vsebino, ki bi jo lahko povezala z vsem že omenjenim. Nato sva določila cilje, ki sva jih želela doseči, in določi- la potek ure. MEDPREDMETNA IN KROSKURIKULARNA POVEZAVA Način izvedbe KIZ-a: medpredmetna poveza- va s slovenščino Razred: 6. razred Trajanje: 2 šolski uri Izvajalca: knjižničar v sodelovanju z učiteljico slovenščine v 6. razredu Specifični cilji KIZ-a: • Učenci se navajajo na samostojno iskanje želenega gradiva. • Učenci pišejo ljudske pravljice. Operativni cilji: • Učenci najdejo gradivo v prostem pristopu. • Učenci prepoznajo značilnosti in tipične lastnosti ljudske pravljice. ELEMENTI FS IN FIT4KID Formativno spremljanje omogoča pridobivanje trajnejšega in kakovostnejšega znanja, zato poskušamo čim več elementov formativne- ga spremljanja vključiti v pouk. Tokrat smo z učenci ugotavljali predznanje, presojali in vrednotili dokaze, vključili povratno informa- cijo in za konec še vse skupaj ovrednotili. Za še večjo učinkovitost in ne nazadnje tudi večjo motiviranost učencev sva z učiteljico v pouk vključila tudi gibalne stimulacije iz modela fit4kid, ki temelji na razvoju in ustvarjanju učenja skozi gibanje. »Fit4Kid model je sestavljen iz motivacijske pedagogike, izobraževalnih programov, vsebin in smernic, ki se osredotočajo na povečano uporabo vadbe in telesne dejavnosti. Gibanje in zadostna hidracija pomembno vplivata na delovanje celotnega človeškega telesa, tudi možganov. Zato je cilj projekta povečati tele- sno dejavnost in zagotoviti hidracijo. Tako se krepi zdravje, izboljša učno okolje in uspeh.« (Povzeto po: Mednarodni projekt Fit Slovenija, 2019.) PRIČAKOVANI REZULTATI/ DOSEŽKI Z izvedbo ure KIZ sem želel doseči, da se učenci znajo orientirati v knjižnici, podrobno spoznajo vse elemente, vključene v pravljice, in razvijajo svojo domišljijo, ustvarjalnost/krea- tivnost ter se urijo v pisanju. Prvo sem dosegel z gibalnimi stimulacijami, ko so morali učenci med knjižnimi policami na podlagi bibliograf- skih zapisov najti knjigo. Drugo so razvijali in spoznavali v nadaljevanju pri aktivaciji pred- znanja in ustvarjanju izdelka. POTEK UČNEGA PROCESA Pouk sva z učiteljico izvedla po korakih: Uvodna motivacija/ugotavljanje predznanja: z učiteljico sva predhodno pripravila balone in na njih napisala imena različnih avtorjev. Učenci so balone odbijali v zrak in na znak je vsak ulovil svoj balon. Na balon je moral dopi- sati naslov pravljice avtorja, čigar ime je bilo že napisano na balonu. Pri tem so morali biti pa- zljivi, da se naslovi istih avtorjev niso ponavlja- li. To je od njih zahtevalo sodelovanje. Nato so morali s pomočjo bibliografskih podatkov na balonu med knjižnimi policami najti ustrezno knjigo. S to dejavnostjo sva jih aktivirala, da so Formativno spremljanje omogoča pridobivanje trajnejšega in kakovostnejšega znanja, zato poskušamo čim več elementov formativnega spremljanja vključiti v pouk. Fit4Kid model je sestavljen iz motivacijske pedagogike, izobraževalnih programov, vsebin in smernic, ki se osredotočajo na povečano uporabo vadbe in telesne dejavnosti. 54 STROKA IN PRAKSA n enad Dolgov: linking the library and slovenian language l essons Using the fit4kid Method začeli razmišljati o pravljicah, morali so vplesti vrstniško sodelovanje in z iskanjem pridobili tudi povratno informacijo o svojem znanju. Ponavljanje učne snovi/aktivacija predznanja: Vsak učenec je dobil nalogo na balon zapisati eno izmed značilnosti pravljice. Nato so učenci morali med seboj zamenjati balone in na njih napisati novo značilnost, ki še ni bila zapisana na posameznem balonu. Pri tem so si lahko pomagali s knjigami, ki so jih že v poiskali v okviru uvodne motivacije. Po štirih menjavah smo s pomočjo odgovorov na balonih na tabli oblikovali miselni vzorec (Priloga 1), nastal je prikaz značilnosti pravljic. S tem smo aktivirali predznanje o pravljicah, ki so ga učenci že imeli. Obravnava in utrjevanje: Učencem sem s pomočjo učnega lista predstavil tri glavne dele pravljic in njihovo vsebino/sestavo. Učenci so poslušali, šlo je za klasično, frontalno obrav- navo učne snovi. Znanje so utrdili tako, da so analizirali pravljico Rdeča kapica. Tudi analizi- ranje je potekalo klasično, frontalno. Učenci so odgovarjali na vprašanja. Preverjanje: Pridobljeno znanje smo preverili tako, da so učenci morali po delih napisati kratko pravljico. Vsak je dobil učni list (Priloga 2). V pomoč pri delu jim je bil miselni vzorec na tabli. Prvo navodilo je bilo, da vsak napi- še uvod, ki ne sme presegati pet povedi. Po preteku 10 minut so učenci brez učnega lista zamenjali mesta, tako so dobili nov list, na katerem je že bil napisan uvod. Druga naloga je bila nadaljevati z glavnim delom pravljice, ki se mora seveda navezovati na uvod, ki ga je napisal predhodnik. Po preteku naslednjih 10 minut so učenci spet zamenjali mesta in sledil je še zaključek pravljice. Povratna informacija: vsak učenec je moral analizirati/ovrednotiti pravljico, ki jo je imel zapisano na učnem listu. Uporabili so kriterije, ki so značilni za pravljico. Označiti so morali, katere lastnosti so bile upoštevane in katere ne. Tako smo dobili povratno informacijo o zna- nju učencev, ki so ga pridobili med poukom. VREDNOTENJE Za konec so se učenci morali še samoevalvirati in ovrednotiti uro. Tako sem dobil njihovo povratno informacijo o izvedeni uri. V tabeli (Priloga 3) so morali oceniti svoje znanje o pravljicah in oceniti uro. Imeli so možnost dopisati tudi komentarje. Po koncu ure sva uro ocenila tudi sama z učiteljico. Ugotovila sva, da so bili učenci aktivni, motivirani in da so ustvarili čudovite izdelke, zato bi bilo smiselno nadaljevati s takim načinom dela. Slika 1: Na balonu sta zapisana ime avtorja in naslov pravljice. Slika 2: Na balonu so zapisane značilnosti pravljice. 55 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 52-57 POTREBNI POGOJI ZA IZVEDBO URE IN ZAZNANI PROBLEMI Posebnih pogojev ni bilo, sva pa z učiteljico morala poiskati primeren termin, pripraviti balone in učne liste. Težava, ki se je pri po- javljala delu, je bila predvsem omejen čas pri posameznih sklopih. Učenci so v knjižnici po navadi bolj sproščeni in v takem vzdušju niso tako učinkoviti, kot bi morali biti. Tako sva z učiteljico preveč časa porabila za opominjanje na omejen čas, kajti sklopi znotraj ure so se povezovali in so morali biti zaključeni, če smo želeli nadaljevati. Se je pa poučevanje z ele- menti formativnega spremljanja v kombinaciji z gibalnimi stimulacijami pokazalo za učin- kovito. Kljub bolj sproščenemu vzdušju smo dosegli zastavljene cilje. Ko se bodo učenci navadili na tak način dela, bo storilnost še na višji ravni. PRILOGA 1: Miselni vzorec na tabli NENAD DOLGOV, univ. dipl. bibl. in fil., šolski knjižničar na OŠ Kapela in OŠ Cankova Naslov: OŠ Kapela, Kapelski Vrh 95, 9252 Radenci E-naslov: nenaddolgov@gmail.com Viri Mednarodni projekt Fit Slovenija, 2019. Dostopno na: http://os3ms.si/files/2017/10/MEDNARODNI- -PROJEKT-FIT-SLOVENIJA.pdf (12. 3. 2019). Sušec, Z. 2005. Knjižnična informacijska znanja: program osnovnošolskega izobraževanja. Ljub- ljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt (2011). Program osnovna šola. Sloven- ščina. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 10. 5. 2019 s spletne strani: http://www.mizs.gov.si/fileadmin/ mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlje- ni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf. 56 STROKA IN PRAKSA n enad Dolgov: linking the library and slovenian language l essons Using the fit4kid Method PRILOGA 2: Učni list 57 Šolska knjižnica, ljubljana, 28 (2019), 3/4, 52-57 PRILOGA 3: Vrednotenje