Poštnina plačana v gotovini Stev. 162. V Ljubljani, sreda 19. Julija 1939 Leto IV Polj'ski odgovor na najnovejše vesti o Gdansku: Izvolitev Hitlerja za predsednika senata v Gdansku bo Poljska smatrala za napad Varšava, 19 julija, m. Poljska diplomatska korespondenca« se y svoji zadnji številki sprašuje, kaj naj pomeni vest, ki jo je prinesel londonski »News Chronicle«, po kateri je Hitler baje privolil v izvolitev za predsednika gdanskega senata. »Poljska diplomatska korespondenca« poudarja, da mora ta vest biti izmišljena, ker hi izvolitev kanclerja A. Hitlerja za predsednika gdanskega senata bila dejansko samo prikrita oblika, po kateri bi bilo svobodno mesto Gdansk priključeno Nemčiji. V tem primeru bi bile poljske življenjske koristi prizadete, ker Berlin dobro ve, kako bi bila Poljska prisiljena braniti svojo neodvisnost. London, 19. julija, m. V Londonu so se včeraj začele širiti vesti o pogajanjih med Nemčijo in Poljsko za rešitev gdanskega vprašanja. Ta poročila so prispela od vež strani. Brž ko pa so se raznesla po Londonu, so jih londonski poljski krogi takoj odločno zanikali. _ Skoraj istočasno je bilo v Varšavi, zdaj ko biva tam angleški general Ironside. uradno porodilo, v katerem poljska vlada poudarja, da se res razširjajo vesti o načinu za priključitev Gdanska Nemčiji. Toda Poljska bi priključitev Gdanska k Nemčiji, pa naj bi bila izvedena kakorkoli, smatrala za kršitev mednarodnih določil, ki veljajo za svobodno mesto Gdansk. Berlin, 19 julija, m. V zvezi 8 čedalje pogostejšimi vestmi, ki jih širi tuje časopisje o mož-nostih neposrednih pogajanj za rešitev gdanskega vprašanja, berlinski uradni krogi te vesti zani-* kujejo ter poudarjajo, da ni pričakovati nobenih pogajanj. Zatrjujejo tudi, da do takšnih pogajanj nemore priti vse dotlej, dokler bo Poljska na stališču, da obdrži Gdansk tudi proti enodušni želji vsega prebivalstva v mestu, da se priključi nemškemu rajhu-. Nemško stališče glede Gdanska je znano, ker ga je izrazil svojčas v enem svojih govorov sam kancler Hitler. Od tega stališča. Nemčija ne bo odstopila. Varšava, 19. julija, o. Po zanesljivih poljskih vesteh senat v Gdansku sistematično nadaljuje z vojaškimi pripravami in je okolica mesta podobna bojišču, vsemu prekopanemu z jarki. Vojaške ukrepe zdaj izdajajo čisto javno. Vse šole v Gdanske je zasedlo vojaštvo, ki ima v okolici mesta ▼sak dan topniške in protiletalske obrambne vaje. Protiletalske baterije so nameščene po vseh gričih okoli Gdanska jn na večjih javnih stavbah v mestu. Težko topništvo je 'pripravljeno zlasti ob pristanišču. Te vojaške priprave imajo namen zadržati morebitno poljsko vojaško akcijo ob priključitvi Gdanska k Nemčiji in zavarovati izkrcavanje nemških čet, ki bi prišle v Gdansk po morju. Anglija daje poguma svojim zaveznikom in varovancem: Skupinski let angleških bombnikov čez Poljsko, Romunifo, Turčijo v Egipt London, 19. julija, o. Drugi polet angleškega vojnega letalstva nad francoskim ozemljem bo najbrž jutri ali pojutrišnjem. Pri poletu bodo sodelovala lahka in težka bombna letala^ Lahka letala bodo šla do srede Francije, težka pa do Marseillea. Vse priprave za polet in pot, po kateri bodo leteli, drži angleško poveljstvo v največji tajnosti. Polet bo organiziran po načelih, kakršna zahtevajo pravi vojni poleti. Letalsko ministrstvo proučuje vse potrebno za skupinski let angleških bombnikov na Poljsko. Glede tega poleta so nastale težkočc, ker bi angleška letala morala na Poljsko leteti ali čez Nemčijo, ali pa čez Švedsko ali Dansko, kar pa iz političnih razlogov ne bo mogoče. Zato bodo morali letala t ladjami prepeljati v Gdinjo. Po poletih nad poljskim ozemljem bodo angleška letala nadaljevala pot v Romunijo, od tam v Turčijo, nato pa v Egipt. Pri teh letih bo sode-valo 150—200 bombnikov vseh vrst. Namen Jugoslovanskega knežjega obiska v Londonu London, 19. julija,' Jugoslovanski knez na-/nestnik Pavle in kneginja Olga uta prispela na krajše bivanje v London. Med tem časom bosta gosta angleškega kralja in kraljice v Buckinghamski palači. Knez Pavle in kneginja Olga sta dobrodošla gosta v tej državi, e katero se je jugoslovanski knez namestnik seznanil že tedaj, ko je bil dijak na oxfordski univerzi leta 1913, kjer je po vojni nadaljeval študije. 125.000 angleških propagandnih pisem v Nemčiji Berlin, 19. juilija. o. Drugo propagandno pismo Angleža Števena King-Haila je v Nemčiji zbudilo v uradnih krogih še več n e vol.[e kakor prvo. V njem Anglež, ki je v službi propagandnega oddelka v zuna- nj«m ministrstvu ponavlja svoje trditve, da J® nemška javnost premalo poučena o pra- ^Položeniju in pravi volji Anglije za v™ ■ e6dan.jega stanja v Evropi, kakor številni govori angleških vodite- Hailiovi' t,Jr-?v?rov P3 nemški tisk po King- 7?w tvi n-e v celoti. Za tem pravi pdemo: ve,Kko s,iSa,i o nemških zahtevah. Toda povedati vam moram da zaht^e vzbujajo zahteve tudi na drugi strani. Nihče vam ni povedal, da imamo zahteve tudi mi. Te zahteve so: 1. Treba je, da se zunanja politika spremeni. Siti smo že Življenja v neprestani krizi. • • • « . • . v t v"' - 2. Treba je, da va^i voditelji povea», ali mislijo z nami sodelovati v miru ali ne.< King-Hall nato piše o položaju Čehov, o usodi nemških Judov in pa o sovražnem razpoloženju, ki nastaja v svetu r ‘ * Prvo propagandno pismo je v Nemčijo prišlo v 50.000 izvodih, drugo pa v 75.000. Zdaj prihaja na dan tudi, kako so ta številna pisma mogla uiti poštnemu nadzorstvu na meji. Na pošto so bila oddana delno v Londonu, nekaj v Franciji, nekaj na Danskem, v Belgini, na Švedskem in drugod. Pisma niso bila v enakih ovojih, da ne bi to vzbudilo suma. Nekateri naslovi so biu pisani na stroj, drugi na roko. Večina pi* sem pa j© l>i1a kdove kako vtihotapljena nemško mejo, oskrbljena z nemškimi znamkami in oddana na pošto v Nemčiji, kar je pri v.sej stvari že najzanimiveje. Nemški listi so tudi na drugo pismo zelo ostro odgovorili im zlasti poudarjali, kakšna predrznost je, da Angleži pošiljajo ta pisma zlasti nemškim delavcem in razumnikom, kakor da bi ti bili nezanesljivi. King - Haill je^ bil med svetovno vojno visok mornariški častnik in je sin ad- mirala. V angleški vojski velja kot strokovnjak za zunanjo politiko in je spisal več knjig o politični zgodovini svetovne vojne. Sam izdaja tednik >News Letterc. ki ima 45 tisoč naročnikov.^ V drugem pismu odgovarja nemškemu propagandnemu ministru dr. Gobbelsu in mu predlaga, da bi se dobila v Berlinu ter imela javen razgovor o vseh vprašanjih ter očitkih, katere vsebujejo njegova pisma* Ni nobenega razloga, da bi bilo njegov sedanji obisk treba pripisati vznemirjajočemu položaju ali kakršnemukoli drugemu političnemu nagibu. Zunanji razlog za obisk je v tem, da bo vojvodinja Kentska odpotovala iz Anglije jeseni, ko bo kentski vojvoda prevzel svojo dolžnost kot generalni guverner Avstralije. Sin kneza namestnika Pavla in kneginje Olge, kneževič Aleksander, štadira v Etonu. Želja staršev je, da vidita njega, in pa, da se poslovita od vojvode in vojvodinje Kentske, ki bi utegnila biti dolgo časa odsotna na drugem koncu sveta. . ,^° je zadostno pojasnilo, zakaj sta knez Pavle in kneginja Olga prispela v London. Ni potrebe, da bi temu obisku pripisovali političen značaj, ker je namen tega obiska očiten in v vsakem oziru družinske narave. >Daily Sketch« pod naslovom »Dobrodošlica knezu namestniku« prinaša uvodnik, v katerem pozdravlja prihod jugoslovanskega kneza in kneginje. >Daily Telegraph«, »Daily Mail« in ostali angleški listi objavljajo na uvodnih mestih poročila v sprejemu kneza Pavla in kneginje Olge in slike ter poudarjajo, da je bil sprejem zelo prisrčen, toda družinskega značaja. Namen poletov je nekaj propagandni: da bo prebivalstvo v zavezniških državah videlo moč in pripravljenost angleškega letalstva; največ pa tehnično-vojaški: da se angleški letalci seznanijo z ozemljem, ki bi ga v morebitni vojni morali braniti. Izjava maršala Rydz-Smyglega Poljska se bo sama borila za Gdansk London, 19. julija, o. »News Chronicle« prinaša danes izjavo, ki jo je listu dal poljski voditelj maršal Ridz Smygly. V njej poudarja maršal, da se bo Poljska za Gdansk bojevala, tudi če bi bila čisto sama. Toda posvetovanja vrhovnega nadzornika angleške vojske generala Ironside, dokazujejo, da je Anglija pripravljena iti Poljski ob nevarnosti takoj na pomoči Vse angleško časopisje razpravlja o vesteh flede morebitnih pogajanj med Poljsko in Nem-ijo zaradi Gdanska ter pravi, da Poljska le vesti zavrača ter je več ko verjetno, da jih širijo nemški krogi, ki bi s tem rfldi pripravljali razpoloženje za priključitev Gdanska k Nemčiji pod videzom, kakor da bi se s tako priključitvijo bila pripravljena sprijazniti' tudi Anglija. Predsednik bolgarske vlade bo obiskal Anglijo in Francijo Sofija, 19. julija, m. Na vabilo predsednika bolgarske vlade in zunanjega ministra Kjoseiva-nova sta dospela v Sofijo bolgarska poslanika iz Pariza in Londona. Njuna vrnitev v Sofijo je v zvezi g skorajšnjim uradnim obiskom bolgarskega ministrskega predsednika Kjoseivanova v Parizu in Londonu. Kjoseivanov bo prišel v prestolnici zahodnih evropskih demokratičnih držav sredi avgusta. »Associated Press« je izdala sinoči uradno izjavo, v kateri pravi, da so prav neresnične vesti o tem, da bi se bili nemška in poljska vlada začeli pogajati med seboj. Tudi nd res, da bi bila angleška vlada pripravila tla za pogajanja z nem&ko vlado. Na čem so obtičala angleško> sovjetska pogajanja London, 19. julija, m. V poučenih angleških krogih zatrjujejo, da se pogajanja v Moskvi še vedno sučejo okoli naslednjih treh glavnih točk: 1. o ugotovitvi, kaj naj bi bil »neposredni napad«; 2. o predlogih za vojaško trojno zvezo, ki bi morala stopiti v veljavo po sklenitvi ^ političnega pakta, pri čemer čas do sklenitve vojaške zveze ne bi smel biti daljši od dveh mesecev, in 8. črtanje Holandije in Švice s seznama držav. katerih varnost bi bila zajamčena z novo pogodbo med Anglijo, Francijo in Rusijo. neuspeha Francijo dolgo-in So- Pariz. 19. julija, o. Zaradi trajnih pogajanj med Anglijo, vjetsko Rusijo za sklenitev morebitne politične in vojaške zveze vlada v francoskem tisku precejšnja poparjenost in skoraj vsi listi brez razlike izražajo sumnjo, da Sovjetom ni do zveze, ki bi branila sedanje stanje ter sedanji red v Evropi, marveč da imajo pred očmi samo svoje koristi in koristi svetovnega komunizma. Rusija pa se mora zavedati, da daje s takim ravnajem poguma tistim, ki so ravno tako neizprosni sovražniki Rusije, kakor so neizprosni sovražniki Anglije in Francije. Vesti 19. julija Festival slovenskih narodnih običajev v Mariboru Prirejanje festivalov «e je v zadnjih letih močno razširilo p0 vsej, kulturnih državah, in med .F11 f®®tiyali so mnogoštevilni tudi prikazi narodnih običajev, ki marsikje po la gam a izginjajo in bi bili sicer kmalu popolnoma pozabljeni. Največji tak festival narodnih običajev je pa doživela letos Švi-C-1 ni”,, znamenite pokrajinske razstave v Cu- rihu. Obiskalo ga je naravnost ogromno število domačinov m tu,cev. To je pač najlepši dokaz, kakšno zanimanje vzbujajo take prireditve drugod. Prav tako zanimiv kakor ta omenjeni švicarski, za nas pa vsekakor še veliko večjega pomena, bo tudi festival slovenskih narodnih običajev, ki ga bomo doživeli v Mar boru dne 5. in 6. avgusta ob priliki letošnjega VIII. Mariborskega tedna. Na njem bado nastopile skupine iz raznih delov Slovenije s plesanjem belokrajinskih kol, prleškim gostovanjem, pogrebom Kurenta itd. Vsi ti nastopi bodo skrbno pnprav-ljeni po strokovnjakih in iz-vedeni v pristnih narodnih nošah. Festival bo zato zanimivost, kakršne v takem obsegu še nismo do-živeli. Za obisk festivala velja kakor za obisk ostalih prireditev VIII. Mariborskega tedna od 1. do 17 avgusta polovična vožnja po vseh naših državnih 'železnicah. Naročata in širite »Slovenski dom«! Več nemških častnikov iz generalnega Štaba n«j bi bilo po poročilih francoskih listov včeraj z letali odpotovalo v Moskvo Predsednik francoske republike Lebrun je davi odpotoval v Belgijo in si bo v Ligeu ogledal razstavo vodnih naprav. V Belgiji bo zasebni gost kralja Leopolda. 'S" H t„\‘» , \ . . *: -v /,'■* o f *> i* • 7 ir t > Anglija je pred tremi leti imela 6000 mož za obrambo pred napadi iz zraka, danes pa jih ima že 112.000, je govoril snoči vojni minister Hoare Belisha na neki vojaški večerji. Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. E. Beneš je danes dopotoval v London in bo dalje časa ostal v Angliji. V Rim je dopotovala anamska cesarica m bo jutri sprejeta v zasebni avdijenci pni ev. očetu. Naš novi poslanik v Atenah Vukčevič je bil včeraj epreijiet pri grškem kralju in je nato dal nastopno izjavo, v kateri poudarja dobre zveze med Grčijo in Jugoslavijo. V New Yorku so aretirali voditelja ameriških Nemcev - narodnih socialistov, Fritza Kuhna, ker se ie snonadel s policijskimi stražniki. Zunanje-politiftni odbor ameriške zbornice je odobril zakonski načrt, ki daje predsedniku Rooseveltu pooblastilo, da lahko dovold pošiljanje orožja in vojnega materijala v južno-auieriške države. Današnji pariški listi prinašajo senzacionalna poročila o novih vojaških u Krepi h v Nemčiji. Ti ukrepi imajo namen mobilizirati nemško vojsko do takega številčnega stanja, kakršno je imela sredi avgusta lani. Vse odredbe glede mobilizacije raznih vrst orožja so enake lanskim pred dogodkom na Češkoslovaškem. Veliko rezervistov je bilo po teh poročilih že poklicanih pod orožje, drugi pa bodo takojj po končani žetvi. Angleški veleposlanik v Moskvi Seeds je nocoj dostavil poročilo o snočnjem razgovoru in sestanku z Molotovom. Poročilo bo vlada na ju-tršnji svoji seji proučila. Ves italijanski tisk je začel ostro pisati proti Angliji zaradi tega, ker je baje angleška vlada odsvetovala poljski vladi, da naj bi se zaradi. Gdansika neposredno pogodila z nemško vlado. Danes dopoldne ob 9 so se začela v Tokiu pogajanja med angleškm in japonskim zastopstvom o Tiencinu. Angleški veleposlanik je sporočil zunanjemu ministru Ariti, da se pogajanja lahko začno, ker je prejel potrebna navodila iz Londona. Mednarodna konferenca za premog se je začela v Londonu Na njej se bavijo predvsem z vprašanjem, kako bi razdelili ogromne zaloge goriva, ki leže v pokrajinah ob Južnem tečaju. Zdi se, da bodo prizadete države sklenile mednarodni sporazum glede tega vprašanja. Trgovsko pogodbo sta včeraj podpisali v Londonu Brazilija in Avstralija. Pogodba ima namen izpodbijati v Braziliji nemški gospodarski vpliv, ki je bil tam do zdaj prav tako močan kakor politični vpliv. Ameriško vojno ministrstvo namerava vse velike mostove med New Yorkom in Brooklynom nadomestiti s predori pod reko Hudsonom, ker bi bilo ob morebitni vojni edino a predori mogoče zagotoviti promet med obema polovicama milijonskega mesta. Šolska ladja naše vojne mornarice »Jadran« je včeraj med velikimi manifestacijami prebivalstva zapustila Gdinjo ter odplula v Stockholm. Senat v Gdansku uradno zavrača vesti tujega tiska, da bi bil predsednik senata Greiser odstavljen, jn poslan v neko nemško koncentracijsko taborišče. Japonski parnik >Sokuju mnru« z 212 judmi na krovu je najbrž zgorel sredi Tihega morja. Nemški poslanik v Moskvi bo te ani dopotoval v Berlin, da poroča svoji vladi o razpoloženju, ki vlada v sovjetskih krogih glede morebitnega trgovskega in političnega sporazuma med Nemčijo in Rusijo. Trije ameriški petrolejski strokovnjaki so z letalom odpotovali v Evropo, ker so jih poklicali, da bi šli zadušit ogromen podzemeljski požar v petrolejskih vrelcih pri Mosulu. Kitajski vojni minister je včeraj izjavil, da ima kitajska vojska na razpolago najmanj 15 milijonov sposobnih ljudi, ki so že vojaško izurjeni in lahko takoj nastopijo To ogromno število daje Kitajcem poroštvo, da bodo zmagali v vojni oni. Trgovske zbornice angleškega imperija so imele svoj letni zbor v Londonu in sprejele sklep, naj osrednja vlada ukrene vse, da bi se zamenjava biaga med posameznimi deli angleške svetovne države pospešila! Spominske plošče angleškim vojakom, padlim v Italiji, bodo postavili po vseh italijanskih vojaških pokopališčih in spomenikih padlih vojakov. 101 bojno ladjo imajo zdaj v delu Združene države. Stroški za to ogromno brodovije bodo znašali kakih 250 milijard din. Naloga Turčije v morebitni vojni na Sredozemskem morju bi bila pomagati Angli ji in Franciji od Balkana če* Malo Azijo pa do Sueškega prekopa, pišejo francoski listi ob vojaškiih posvetih v Ankari. General Franco je odklonil ponudbo za sklenitev vojaške zveze z_ Nemčijo in Italijo, pač pa bo obiskal obe državi v jeseni, da poudari soglasje, ki sicer vlada med Španijo, Italijo in Nemčijo, piše londonski »Daily Exprees<; Hudo gonjo proti predsedniku angleške vlade Chamberlain je začel de! angleškega tiska, ki bi rad spravil v vlado bojevitega Churchilla. Chamberlain se tega otepa, ker meni, da bi njegov vstop v vlado pomenil neizogibno vojno. Pravico do žitnega monopola na Slovaškem bodo imele po novem monopolnem zakonu tri organizacije: Zveza gospodarskih zadrug, Slovaška mlinarska zadruga in Žitna delniška družba. Te bodo kupovale in prodajale žito po enotnih cenah. Zaradi ponavljajočih se demonstracij proti Nemcem po kinematografih in zabaviščih so nemške oblasti v Pragi ustanovile poseben policijski oddelek, ki bo imel nalogo z vso ostrostjo preprečevati demonstracije. Zaradi žaljenja francoske zastave je bil v Tunisu obsojen na leto dni ječe neki Italijan. Pred nfji*aj leti je Jean Zay dejal, da je francoska zastava za katero so mrli milijoni lju- di«. Ta mož, framason levičarskega kova, je danes prosvetni minister v Franciji... Izvcnparlamentamo vlado bo — prvič v novejši zgodovini— tiajbrž dobila Holandija, ker dosedanji posveti z zastopniki političnih strank za sestavo parlamentarne vlade niso uspeli. Vse ulice v središču Brna bpdo dobile nemška imena: po Hitlerju, Horstu-Wesselu, po Goringu, Bismarcku itd, > Novo trgovsko pogodbo bosta v kratkem podpisali Japonska in Nemčija. Po njej se bo japonski izvoz v Nemčijo zeio povečal. Verjetno je, da bo Nenifiin iaoonsko blasro proKje ste uro dobili? A. povejte!« — Karol: »Kupil sem jo na Aleksandrovi cesti pri Daj-damu od neznanega možakarja.« — »Dobro! Dobro! To pesem poznamo!« Zlat poročni prstan! Resno vprašanje: »Kje ste kupili pa ta prstan?« — Neverjeten odgovor: »Moja punca - natakarica Lojzka mi ga je dala!« Karla so spravili na hladno. Nevaren pustolovec prijet Ljubljanska policija je kaj hitro izvohala in prjiela nevarnega sleparja s kavcijami in pustolovca mednarodnega tipa. Miodrag Icič, eleganten dečko, lepega obraza s klasičnim orlovskim nosom in srepim pogledom, doma iz Valjeva, je bil že svoj čas izgnan za 5 let iz dravske banovine zaradi nerednega življenja. Nastop ima kot kak filmski zvezdnik. Pred dnevi, ko mu je izgon potekel, 6e je znova pojavil v mestu. Najel je tam v Levcev! ulici za licejem večje, lepo meblirano stanovanje. V nedeljo je objavil v »Jutru« dva oglasa, da išče velepodpetje pisarniške moči, dalje damo ali gospoda, vešča več jezikov ter nemške in slovenske stenografije. Uprava lista je interesentom dala naslov velepodjetja. Bil je včeraj velikanski naval kompetentov za uradniška mesta pri fingi-ranem velepodjetju. Nujno je podan sum, da je leič zahteval od kompetcntoiv primerne kavcije za slučaj nastavitve. Zato prosi policija, da se javijo eventualni oškodovanci. Icič zanika, da bi izvabljal kavcije in da živi povsem mimo ko privatnik. Za enkrat je spravljen v policijskih zaporih. Na policiji so včeraj temeljito zasliševali elegantnega pustolovca Prav hladno in kakor kak angleški lord jim je odgovarjal: Stavke je sekal. Zatrjeval je, da je nameraval v Ljubljani ustanoviti moderno urejeno tehnično propagandno, reklamno in razmnoževalno pisarno. Nameraval je med Slovenci osobito širiti dober, pristen, klasičen in eleganten humor. Odločil se je, da bi s pomočjo literatov-humoristov izdal -veliko del-S »Leksikon humorja«. Ustanoviti je hotel moderno urejeno pisarno, zato je inseriral, da bi dobil izvež-bane in prvovrstne moči. Jezil se je na policijo, da mu je »lepe načrte« prekrižala že takoj pri prvih organizacijskih delih. Razpis likovnih nagrad banske uprave Zaradi pomanjkanja umetnin z motivi iz domače zgodovine razpisuje kraljevska banska uprava nagrade v znesku 20.000 din za najboljše likovne umetnine, ki upodabljajo prizore iz slovenske zgodovine. Za nagrade pridejo v poštev le kipi, slike in risbe, ki so nastale v dobi od 1. aprila 1939 do 31. marca 1940, oziroma niso še bile pred tem časom javno razstavljene ali reproducirane. Število in višino nagrad dolcnča po svobodnem preudarku glede na število nagrade vrednih umetnin razsodišče, ki je sestavljeno iz zastopnikov Društva slovenskih umetnikov in članov, imenovanih po banu. Nagrajene umetnine se pp možnosti odkupijo, pa tudi če ne, so umetniki vezani, da dovolijo reprodukcijo nagrajenega dela prvenstveno kraljevski banski upravi. V primeru, da ne bo predloženih dovolj takih del, ki bi nagraditev zaslužila, se nagTadc podele le v omejenem znesku ali sploh ne razdele in se preostali znesek prihrani za prihodnje razpise. Umetniki naj pošljejo svoja dela do vključno 31. marca 1940 do 18. ure v Narodno galerijo v Spel žrtev alkohola Slovenjgradec, 18. julija. Komaj ee j« poleglo razburjenje našega prebivalstva radi zločina v Zg. Doliču, že gre , od uet do ust vest o pretepu na Brdah, ki se je zgodil v nedeljo zvečer. Rumeno vince je privabilo že kmalu popoldne v gostilno Prednika Mihaela precej žejnih grl. Med veselimi pivci sta bila tudi Čretnik Franc, 28 letni hlapec pri Vinarniku na Brdah, in Pušnik Franc, hlapec pri Orterju istotam. Alkohol je začel lezti v možgane vsem skupaj, da so postajali že objestni in preveč samozavestni. Okrog pol 6 zvečer so zaslišali od zunaij klice: »Auf, Brdjani, čreva na plot!«. Kmalu se je pojavil z istim vzklikom in z nožem v roki na pragu gostilniške sobe 31 letni Slameršek Franc, hlapec pri Času Francu v Dovžah. Bliskoma ee je pognal proli Čretniku, s katerim sta bila že nekaj časa sprta. Očividno je želel zabosti. Čretnik pa se je srečno umaknil noževi ostrini. Nato je Slameršek. jezen zaradi svojega neuspeha, oklofutal Pušnika Franca. Ta pa je v silobranu izdrl žepni nol in ga zasadil v Sl ameriška. Zabodel ga je v levo stran in v vrat. Vsaka.. t°h ran je bila smrtonosna, Slameršek je iS? koliko moči, da se je zavlekel še kakih loO m od gostilne in tam obležal v mlaki krvi. Kmalu je izdihnil. Istočasno (je Čretnik zabodel Šmona Jurija, delavca iz^Dovz, ki je prišel skupaj z Slameirše-kom, z nožem v levo nogo in mu zadal globoko rano. Srnon je vkljub težki poškodbi stekel iz hise, za njim pa Pušnik z odprtim nožem in z grožnjami, da ga bo ubil. K sreči ga ni dohitel. Talko j je bil prepeljan v slovenjgraško javno bolnišnico še Slamerškov tovariš Šmon Jurij. Ko je prispela orožniška patrulja iz Slovenj-gradca na Brde, (je odredila prevoz trupla v mrtvašnico v Šmartno, hlapca Pušnik in Čretnik pa sta bila odpeljana v zapor. Pokojni Slameršek je bil doma iz Ptuja in je bil daleč znan kot razgrajač. Kjerkoli se je pojavil, je prišlo do pretepa, večkrat že do prelivanja krvi. Upamo, da bo ta dogodek spametoval še vse liste, ki jim polje po žilah taka nemirna kri, dalje vse tiste, ki žele v alkoholu pozabiti vsakdanje skrbi — sajj vidimo, kam pelje neizmerno uživanje. V naši prijazni šmarski fari se kaj takega ne sme več pripetiti 1 Z ukradenim kolesom je imel karambol Maribor, 10. julija. Dne 11. aprila dopoldne se je peljal na kolesu 38 letni Filip Jug, ključavničarski pomočnik iz Pobrežja, čez dravski most v Mariboru. Po nerodnosti je na Kralja Petra trgu zavozil v drugega kolesarja. Oba sta se prevrnila po tleh, pa je pristopil stražnik, ki je tam postavljen, da se stvar pojasni. Komaj pa je Jug stražnika zagledal, je pustil kolo ter pobegnil. Beg pa mu ni nič pomagal, ker so ga kmalu spet imeli. S svojim begom pa je vzbudil upravičen 6um, da ima kosmato vest in da se je bal srečanja s stražnikom. Jug je namreč že šestkrat predkaznovan zaradi tatvine, pa se je tudi sedaj pokazalo, da je upravičeno bežal. Kolo je namreč ukradel 6. aprila pred Gračnerjevo gostilno Adolfu Pesku. Potem pa se je še ugotovilo, da je Jug identičen s tistim kolesarjem, ki je 7. aprila imel karambol v Dogošah z neko žensko. Tudi takrat je po karambolu kar pustil kolo na cesti ter pobegnil. Izkazalo se je, da je bilo dotično kolo ukradeno v Mariboru delavcu mestnega električnega podjetja Hugonu Markonu. Jug je prišel zaradi teh tatvin danes pred mali kazenski senat v Mariboru. Jug obe tatvini odločno taji; za kolo, ki ga je pustil na Kralja Petra trgu pa pravi, da ga je prejšnjega dne kupil od nekega neznanca za 20 din. Obsojen je bil na eno leto in pol robije. Jesenice »Športnik« v vsakem pogledu. Celodnevna športna prireditev, ki jo je priredil klub »Bratstvo« z raznimi klubi na svojem športnem prostoru, se je zaključila z dogodkom, na katerega SK Bratstvo gotovo ni ponosen. Po končani ljudski zabavi je dobila policija obvestilo, da je nekdo vlomil v paviljon, v katerem se je nahajalo še dovolj okusnih in za želodec prijetnih dobrot. Naši policiji moramo priznati, da je svoji nalogi sijajno kos. Po kratkem času je namreč ugotovila, da ni vlomil nihče drugi kot nek ugledni član »Bratstva«, ki se je čez dan trudil za čast kluba. Ta dogodek je povzročil precej smeha na račun discipline njihovih ljudi. Samo po sebi je razumljivo, da bo član, ki je na nedovoljen način privoščil tuje dobrote svojemu želodcu, to drago plačal. Ljubljani. Vsako delo naj bo opremljeno z geslom, priložena pa mora biti tudi zapečatena kuverta, ki vsebuje geslo, naslov in ime natečajnika. Vsa podrobnejša, pojasnila (tudi glede primerni" zgodovinskih motivov) se dobe pri prosvetnem oddelku kraljevske banske uprave. Stanje kultur v mariborski okolici Maribor, 18. julija. Sadna letina kaže letoe kljub številnemu cvelju slabo. Pridelek jabolk okop Maribora bo zelo pičel, ker ne bo poznega sadja toliko, kolikor se ga je obetalo. Nekaj zgodnjih sort bo obrodilo, poleg teh pa hruške in Češplje, ki obetajo boljši pridelek. Na žalost pa tG nj jZVezni produkt v taki men, da bi lahko prišel naš kmet do denar-:‘n ičfP'le Pndejo v poštev le za do- TJL. c Se h0,da,° Pri ‘em vnovčiti, ie slivovka. Smo sicer pred izvozno kampanjo, a za izvoz obetajočih vagonov sadja ne bo in zaradi tega tud! ne dohodkov za nadaljnje gospodarstvo. Žetev ječmena je gotova iD j* odrezala srednje, tako po kakovosti kakor po kolikosfi Vzrok je iskati v zadnjih velikih nalivih M« daljšem deževju. Reči pa moramo, da je bil letos ječmen čist brez snetnjavosti Pšenica in rž tudi ne kažeta begve - kakega pridelka, ker ju je zajelo ravno v cvetju deževje in ker sta polegli, česar posledica bo manjši pridelek. Krompir in koruza kakor tudi fižol so si po zadnjem deževju sicer opomogli, v kolikor jih ni poplava uničila, a vendar napada posehno krompir peronoepora. Ker ljudje ne škropijo, bo tudi ta pridelek bolj majhen in je računati, da bo letos za 40% manj krompirja kot lani. Vinska trta pa se bujno razviija. je Imgnlo obložena in če Bog da lepo jesen bo tako kvantitativen kaor tudi kvalitativen pridelek zadovoljiv, če ne bo med tem časom kake toče. Skrb jeseniške obesne za najrevnejše Jesenice, 18. julija. Že tretje leto je socialni odsek mestne občine votiral v svoj proračun večji znesek — letos 15.000 din — za oddih slabotnih in okrepčila potrebnih delavskih otrok. Tako je, letos občina podprla s 1000 din šolski izlet otrok na Jadran in tudi s 1000 din jeseniško vajensko kolonijo v Bohinju. Socialni odsek pa je organiziral tudi dve skupini po 20 deklic, ki gredo za 21 dni na letovišče v Žiri nad Škofjo Loko. Druga kolonija, obstoječa iz 20 dečkov, pa bo odšla na Dolenjsko, kar bo gotovo za otroke z Gorenjskega marsikaj zanimivega in poučnega. Mladi vlomilci v kopališke kabine Bled, 18. julija. Že dalj časa so se na Bledu dogajale razne tatvine različnih predmetov iz kabin kopalcev. Preteklo nedeljo pa se je gostom posrečilo, da so tatiče zasačili pri delu. Bili so to trije bratje G. z Jesenic, stari vsi izpod 18 let. Starejši je baje že zaposlen pri Bratovski skladnici na Jesenicah kot uradniški pripravnik. Mladi pokvarjenci so jo z ukradenimi predmeti mislili ravno popihati, ko so jim orožniki prekrižali načrt. Dva so takoj prijeli, dočim je tretji ušel s kolesom na dom. Drugi dan ga je jeseniška policija dobila, ko je bil še v postelji. Zaradi en« same klofute so ga ubili p . Maribor, 18. julija. .... Prct* malini senatom mariborskega okrožnega sodišča se danes dopoldne zagovarjajo na zatožni klopi zaradi uboja štirje mladi fantje iz Ptujske okolice. So to 27 letni krojač Franc Šešerko iz Grajenšaka, 25 letni posest, sin Jožef Kolarič iz Grajenšaka, 21 letni pns. sin Anton Jakolič iz Krčevine pri Vurbergu ter 27-letni delavec Jožef Erjavec iz Grajene Vsi so obtoženi, da sc sodelovali pri uboju Ivana Hrenka, katerega so napadli dne 16. aprila t, 1, v Kamplovem vinotoču v Grajanšaku. Vzrok žalostnega dejanja ie bil malenkosten. Šešerka je pekla klofuta, katero mu je nekaj dni poprej prisolil Hrenko, Ko je Šešerko izvedel, da se nahaja Hrenko s svojim prijateljem Stankom Kokolom v Kamplovem vinotoču, se jo napotil tja 6 svojimi tremi tovariši — današnjimi soobtoženci. Našli so res Hrenka in Kokola v Kamplovi hiši. čim je Šešerko Hrenka zagledal, je plani! nanj ter ga podrl na tla. Začel ga je pretepati s pestjo po glavi, pri čemur so mu pomagali njegovi tovariši. Kokol je hotel Hrenka rešiti, pa je potegnil nož ter z njim lahko poškodoval Šešerka in Kolariča. Tedaj so napadalci Iirenka pustili, da je pobegnil iz hiše ter se hote! skriti. Planili pa so za njim, spotoma pobrali z voza v kolarnici ročice ter dohiteli begunca v sadonosniku. Tam so ga začeli mlatiti z ročicami po glavi, dokler spet ni prišel Kokol, ki je napadalce z nožem pregnal. Hrenko je dobil smrtne poškodbe, katerim je v bolnišnici podlegel. Obtoženci se sedaj vsi skušajo zagovarjati z nekakšnim silobranom. — Sodba pa ie bila stroga: Šešerko je dobil 5 let robije in 4 lota izgube častnih pravic; Komrič 2 loti strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic; Jakolič 3 leta strogega zapora; Erjavec 3 leta strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic. 19 Skrivnost smrtne megle Devorny je strme) v moža — svojega zasledovalca. Kaj je znorel? Kaj zares misli, da on Devomy ne bo spregledal le bedaste pasti? »Odločite se hitro, sir«, je govoril tujec vsiljivo naprej in gledal na svojo zapestno uro. »Imamo le še 14 minut časa. Prostor za vas je sicer naročen, pa se bojim, da letalo ne bo čakalo.« »Prostor zame naročen...?« je vzkliknil Devorny presenečen. »Kdo je to naredil?« »Jaz, to se pravi, prav za prav mi,« je dejal tujec čisto mirno. »Nam je največ na tem, da pridete pravočasno na letališče. Torej prosim, ne obotavljajte se — čas je dragocen —, vstopite!« »Ne verjamem vam niti besedice«, je odvrnil nenadoma odločno. »Toda sprejmem vašo ponudbo kljub temu. Če letališča ne bom pravočasno dosegel, je moje delo v Buffalu brez nadaljnjega pri kraju. Verjetnost, da govorite resnico, je zelo majhna, toda — verjetnost, da bi brez vaše pomoči dosegel letališče, je še mnogo manjša.« Med temi besedami je Devorny izplačal svojega šoferja in vstopil v tujčev avtomobil. Moški v fraku se je vsedel zraven njega in tako je potegnil. »Dvanajst minut«, je mrmral neznanec. Majhen predmet se ie svetlikal v njegovi roki. »Dvignite vljudno roke kvišku, Mr Devorny! To-le tukaj je namreč samokres, in streljal bom takoj pri najrahlejšem znaku odpora.« Devorny je v trenutku dvignil roke. Torej vendarle past! Brez izhoda, treba se je vdati. Igra je bila v vsakem primeru 1 pri kraju... Le to je opazil, da je voz dejansko vozil v smeri proti letališču. No? Kaj dela vendar njegov sovražnik? Otipaval je njega Devornyja po životu... Aha! Iskal je orožje. To bo iskanje zaman ... Oho, saj se zanima tudi za njegovo denarnico, prešteva njegov denar, pregleduje fotografski aparat... Kaj ni morda čisto navaden razbojnik? . »Sedaj me smatrate za tepca«, je dejal Devorny malomarno. »Sicer mi je, odkrito rečeno, tudi čisto vse eno, kaj mislite o meni...« »Motite se, Mr. Devorny«, se je glasil odgovor iz temnega kota. »Če bi vas smatral za tepca, ne bi za vas naročil niti prostora v letalu, niti se ne bi trudil, da bi se za vami vozil. Tukaj imate nazaj vaše imetje. Nepoškodovano, kaj ne? Prosim, preštejte bankovce! Prosim, vzemite vendar! Aha, vi mislite, da morate še vedno držati roke navzgor... Ne, to ni več potrebno.« Zmeden je vzel Devorny svoj aparat in svojo denarnico, fie prej je tujec prižgal žepno svetilko, in kratek pogled je detektiva prepričal o tem, da so bili v denarnici dejansko do zadnjega vsi bankovci, ki so bili prej v njej. »Za vraga!« 6e je razhudi, »Kaj vse to pomeni? Kdo ste vendar? Zakaj se brigate zame?« »Sedaj se spet ne spoznate v svojem položaju, Mr. Devor-ny«, ga je oni drugi vljudno poučil. »Ne vi, temveč jaz imam pravico sta vi jati vprašanja.« Nato je tiho pristavil; »Kaj je bil cilj vašega newyorškega obiska? Kaj je bil samo ta apa-ratek?« »Niti na misel mi ne pride, da bi odgovarjal na vaša vprašanja, preden niste vi odgovorili na moje«, je trmasto odvrnil Devorny. »Najprej hočem vedeti, kdo ste. Če ste moi vražnik.. .< so- »To nisem!« »Lahko je reči! Toda pustite, da izgovorim: če ste vi moj sovražnik, potem pohitite! Prilika je tako ugodna! Vzemite svojo plinsko masko iz skrivališča, prav tako stekleno puščico ...« »Trenutek, Mr. Devorny«, ga je prekinil drugi. »Dobro bo, če veste tole: Smrt s plinom ne grozi! Trije kriminalni uradniki so umrli zaradi plina. Četrti pa bo odstranjen na drugačen način.« »Čisto enostavno: bile so samo tri plinske bombe.« Te z mirnim glasom izgovorjene besede so delovale zelo prepričevalno. Toda takoj nato je Devorny znova vzrojil. »Odkod pa veste to? Torej spadate vendarle k zločincem!« Kratek čas je neznanec molčal. Nato pa je začel polagoma tehtajoč vsako sleherno besedo: »Morda spadam med zločince, toda gotovo ne k tisi im, za katerimi stikate vi. In odkod vse to vem? No, mi vemo nekaj, pa žal ne vsega... Vi, Mr. Devorny, se nahajate sedaj tako rekoč med dvema ognjema... Da boste natančno vedeli: jaz spadam k stranki vašega neznanega prijatelja.« Devorny je bil odločen, da se ne bo dal z nobeno stvarjo več zmesti. »Nisem mislil, da ima skrivnostni prijatelj kar celo organizacijo za seboj«, je dejal hladno in mirno. »Tako je«, je potrdil tujec prav tako mirno. »In sedaj, ko sem vam odgovoril na vaša vprašanja, prosim, da mi poveste: je li bil aparat, ki ste ga vzeli s seboj, edini namen vašega obiska v New Yorku?« »Glavni namen«, je pošteno priznal detektiv. Bil je sedaj prepričan, da ni bil moški ob njem dejansko noben sovražnik. »Poleg tega sem hotel govoriti z nekim človekom...« tu in tam O kvarnih posledicah centralizma za Srbe ie napisal krepke besede srbski štirinajstdnevnik »Naprcd« v Belgradu: »Predstavniki centralizma in nosilci njegove politike so bili v glavnem Srbi in to ne samo iz Srbije, temveč tudi iz drugih krajev naše države. Rekli bi celo, da so bili ti drugi glavni tvorci in branitelji centralistične idealogijc. Ni torej čudno, če se vsi grehi centralizma pripisujejo na račun Srbov, tudi takrat, kadar so ga izvajali drugi Zato se lahko reče, da je centralizem povzročil moralno in politična največ škode prav Srbom, ki so zaradi centralizma v nasprotju s svojo tradicijo svobodnjaštva portali zlasti v očeh Hrvatov »nasilniki in tlačitelji«. Severno zapadne okraje v Bosni bo obiskal prihodnji mesec dr. Maček. Toi bo njegov prvi obisk v Bosni. 10. avgusta bodo namreč odprli in blagoslovili planinsko kočo na Koprivniku b izu Bugojna. Zastopniki Hrvaškega planinskega društva so k slovesnosti povabili tudi dr Mačka Zatem bo dr. Maček obiskal tudi več bližnjih okrajev. Televizijsko razstavo bodo priredili jeseni na zagrebškem velesejmu. Razstava pomenja za naso javnost veliko tehnično novost, kajti pri nas se ta moderna tehnična pridobitev še ni razširila v taki meri, da bi se javnost mogla z njo seznaniti. Ravnatelj belgrajske opere Lovro Matačič se je mudil pred dnevi v Zagrebu in se P°2aJal, fa. nastavitev dveh novih dirigentov na ^betgrajs 1 operi. Kakor poroča zagrebški »Jutarnji Matačič uspel, da potegne iz Ljubljane ra ^ ljubljanske opere Mirka P°^fa'jIZ A-u p i:-UZ, Mila., S.,t Z iz Liubljane bi se sama po sem ozd ra v- ToŽTL.^ M.MI« p. i« 1; Za-greba odpotoval v Pariz,' kjer bo dmgiral simfonični koncert. Sredi sezone bo gostoval še v operah v Parizu, Frankfurtu, Dunaiu m Varšavi. Angleški pevsld zbor bo prišel avgusta gosto-▼at y Dalmacijo. Zbor je sestavljen iz 30 najboljših angleških pevcev ter je pred tremi leti že gostoval v Splitu. Prvi koncert bo 8. avgusta v Splitu nato pa bo nastopil zbor še na Rabu, Dubrovniku in v Mostarju. Do težke avtomobilske nesreče in še hujših posledic ljudskega srda je prišlo pri vasi Bartolov-cu blizu Varaždina. Kmet Josip Kobal je vodil voz, naložen s slamo, za njim pa je vodila drug voz njegova žena. Nenadoma pa jima je pridrvel nasproti tovorni avtomobil, naložen z deskami. Šofer Pernek je vozilo 6icer zavrl, toda nesreče ni mogel več preprečiti. Avtomobil je butnil prvi voz v jarek, Kobala pa je povozilo prvo kolo in mu strlo glavo. Kmetje, ki 60 videli nesrečo, so prihiteli in začeli obtoževati šoferja. Šoferjevi sopotniki so se poskrili v kofuzo, med tem pa se je še nabrala velika množica kmetov. Šofer si ni mogel pomagati, ker je bil obkoljen. Prišla sta tudi župan in tajnik iz Bartolovca in skušala ljudi pregovoriti. Toda vse je bilo zaman. Kmetje so napadli šoferja in ga neusmiljeno pretolkli* *Ko*®6 prišli orožniki, so našli šoferja že napol mrtvega. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnišnico. Vse kaže, da je bil nesreče res kriv šofer, ker je vozil z izredno brzino, kajti žele 200 metrov stran od kraja nesreče se mu je posrečilo avtomobil ustaviti. Na 290 dinarjev je določil trgovinski minister Ceno suhim slivam za posamezno navadno garnituro, za veliko garnituro pa na 310 dinarjev, računajoč cene za kraj Brčko. Po teh cenah bo Privilegirana izvozna družba kupovala vsako količino suhih 6liv, ki ji bo ponudena v odkup. Obenem javljajo iz Belgrada, da se kmetijsko ministrstvo bavi z načrtom, po katerem bi se ukinile vse trošarine na sadje Tak ukrep narekuje obilna 6adna letina, kajti brez olajšav bo pridelovalcem težko prodajati na domačem trgu velike količine sadja, ki ne bodo mogle na inozemske trge. Za sedaj ic znano, da je Nemčija kot prva inozemska država odobrila uvoz 3030 vagonov sadja iz naše države. Staro kolektivno pogodbo so odpovedali delavci v rudniku Trepča v Srbiji. Delavci zahtevajo zvišanje mezd in povrh še brezplačna stanovanj.) in kurjavo, plačan dopust in plačevanje nadurnega dela. Pogodba je poitekla včeraj, vendar 6C n°va pogajanja še niso začela Ministrstvo za socijalno politiko in delavska zbornica sta že določila svoje odposlance, ki bodo skušali posredovati. Rudnik Trepča je last neke angleške družbe. Dubrovnik je poln gostov. Zasedene so V6e vile in vsi hoteli. Največ je seveda Nemcev, vendar pa ne manjka tudi Angležev in Amerikancev. Pred nekaj dnevi je tjakaj prispel danski princ Harold s soprogo Prvotno jc mislil po nekaj dnevih bivanja odpotovati v drug kraj, zdaj pa poročajo, da je 6VOJ naErt spremenil in bo ostal v Dubrovniku delj časa. Nastanil se je v vili dubrovniškega danskega konzula. Koprnenje po rodnem kraju je privedlo v Šibenik mornarja Mil®na Bujasa. Kot dvanajstleten fant je odšel skupaj z italijanskimi četami, ki so 1. 1921. zapustile po določilih mirovnih pogodb Šibenik. Bujas je vstopil v Ita m v mornariško šolo in jo dovršil. Po osemnajstih letih pa ga je pot zanesla v Reko. Sprehajal se jc na ob«Jčmc Ro je zaslišal na nasprotni strani s ^iavai m rico, je skočil v Rečino in 1° preplaval. NaSi obmejni stražniki so ga prijeli, pa spet izpu.tih, ker so 6e prepričali, da je naš državljan. I 1 terinski jezik skoro pozabil, vendar pa „ 11 P vzelo koprnenje po rodnem kraju, tim ie 6 mačo besedo. Nafto so kradli kmetje v okolici Peklenice pri Čakovcu. Tam je več vrelcev petroleja, ki so a petro.lejske družbe. Ker pa je nekaj vrelcev v ne posredni bližini reke, se je dogajalo, da je Prec^; petroleja izteklo v vodo. Podjetni kmetje 60 zaceli ta petrolej loviti in ga za malo odškodnino prodajati petrolejski družbi. Pozneje pa se je ugotovilo, da so kmetje prodajali nafto tudi neki veletrgovini v Čakovcu, ki pa za kupljeno tekočino ni plačala predpisane državne trošarine Nazadnje je upravna oblast kaznovala vse kmete in veletrgovca, petrolejska družba pa toži sedaj kmete zaradi tatvine. V Županji na Hrvaškem je umrl kmet, ki je bil tridesetkrat oženjen. Antun Belanič je umrl kot berač, čeprav je bil svoje čase bogat kmet. Vsa bližnja in daljnja okolica ga je poznala kot neugnanega ženskarja, ki je menjaval žene kakor srajco. Belanič je bil oženjen kar tridesetkrat, seveda samo enkrat cerkveno. Nemoralno življenje mu je požrlo tudi veliko imetje. Ko je osiromašel, so ga zapustile tudi V6e njegove žene. Na pogreb ni prišla niti ena izmed njih. , Se en spor med Srbi in Hrvati: Vsi hrvaški nogometni klubi izključeni iz JNZ in iz nacionalne lige Belgrad, 19. julija, m. Snoči je imela sejo Jugoslovanska nogometna zveza, na kateri so razpravljali o klubih Hrvatske športne sloge, ki niso odgovorili na vabilo JNZ, naj se pokore zvezinim pravilom. Po dol^i razpravi je upravni odbor JNZ ugotovil, da so klubi: Gradjanski, Hašk, Concor-dia. Hajduk, Slavija (Varaždin), Slavija (Osijek), Sušak in Bačka prenehali biti Hani JNZ po lastni volji, ker se jim ni zdelo primerno odgovoriti zvezi na vabilo, naj se jiokore pravilom. Ker so nav,edeni klubi prenehali biti v nacionalni ligi, so menja tudi število klubov, ki jih je zdaj samo še 10. Po svojem snočnjem sklepu JNZ objavlja naslednje poročlo: Po sklepu seje upravnega odbora JNZ 11. julija 1939 in ki je bil objavljen v uradnem glasilu štev. 23. točka 7., se ugotavlja, da je ta sklep stopil v veljavo in da nacionalna liga Šteje zdaj le 10 klubov ter da se bodo odigrale kvalifikacijske tekme, ki jih določa ta sklep. Po pooblastilu izrednega občnega zbora 20. maja 1939 in po § 27. točka 17. zveznega pravilnika, se ustavlja poslovanje vseh organov zagrebške, splitske in osje-. e nogometne podzveze, tako da posli upravnih in poslovnih odborov preidejo v roke zveznega odbora, posli kazenskih odborov na kazenski odbor zveze, posli sodniških odborov pa končno na sodniski odbor JNZ. S posebnim pravilnikom se bodo uredila vsa tehnična vprašanja. Vsi klubi, člani JNZ, s področja omenjenih treh podzvez se pozivajo, da nemudoma dostavijo svoje točne naslove, sodniki pa morajo poslati svoje naslove sodniškemu odboru zveze, naslove klubov pa zvezi. Izredni občni zbor JNZ od 24. maja 1.939 je naročil upravnemu odboru zveze, da mora proti vsem onim, ki se ne bodo držali pravil, sprejeti potrebne ukrepe ter je v tem oizru upravni odbor dobil najširša pooblastila. Ker omenjene podzveze in njih odbori niso poslali odgovorov na jasno postavljeno vprašanje in ker so včlenili zvezine klube v združenje, ki ga pravila ne predvidevajo in ker te podzveze sprejemajo naročila tega združenja, so vse te podzveze in njih organi hudo kršili pravila in pravilnik ter uvedli nediscipliniranost v naš nogometni šport. Zaradi lega ni moči še dalje dovoljevati takšnega stanja, ker bi privedlo do popoinega razsula in zmešnjave v organizaciji. Upravni odbor zveze je poskušal vse, da bi prišel do sporazuma ter je tako ravnal samo po željah izrednega občnega zbora. Ko pa sporazuma ni bilo mogoče doseči zaradi ravnanja z druge strani, je moral po naročilu občnega zbora izdati potrebne ukrepe. Po pravilih so podzveze avtonomne. Naša pra- vila niso določala primera in možnosti, da podzveze ne bi hotelo izvajati pravil in kazenskih določil. Izredni občni zbor je dal upravnemu odboru najširša pooblastila, da stori vse, kar smatra za potrebno, da bi se pravila in pravilnik spoštovali. Ker je tak primer določen v pravilniku, je la sklep utemeljen po pooblastilu izredne skupščine z 24. maja 1939 in po § 27., točka 17. zveznih pravil, ki dajejo pravico in možnost ter dolžnost zveznemu upravnemu odboru, da za primere, ki jih določa pravilnik, izda vse potrebne sklepe. * V zvezi z gornjim poročilom in gornjim sikle-pi, ki bodo nedvomno povzročiili še večji kaos v našem nogometnem športu kakor je bil doslej, prinašamo še nekaj točmih podatkov zadnjega sestanka in spravnega poizkusa med Jugoslovansko nogometno zvezo in zagrebško nogometno pod-zvezo oziroma Hrv ate ko športno slogo. Zadnlji sestanek obeh zvez je bi', v soboto zvečer in je trajal sedem mr. J. N. Z. je bila pripravljena dati naslednje koncesije: ustanovitev šestih podzvez z sedeži v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Subotici in Skopi ju. Vrhovna nogometna zveza v Belgradu, ki bi zastopala naš nogomet na zunaj, bi imela vsako leto svoj preračun določen^ na občnem zboru, ki bi se ga morala točno držati. Sredstva V. N. Z. bi se črpala od vsako podzveze, od odstotkov tekem za državno prvenstvo in od meddržavnih tekem. Presežek tega preračuna bi eo vsako leto razdelil po posebnem ključu na posamezne podzveze, dočim bi si ostanek razdelila Zagreb in Belgrad kot najmočnejša nogometna centra v državi. Dalije je bilo sprejeto na tem sestanku, da se vse meddržavne tekme igrajo v istem številu v Belgradu in v Zagrebu. V teh dveh točkah je torej prišlo pri zadnjem sestanku do popolnega sporazuma. Pogajanja pa so se razbila na neodjertljivi zahtevi Zagreb, da je treba ustanoviti dve ligii in sicer zapadno im vzhodno. Belgrad o tej točki nikakor ni hotel popustiti in hoče na vsak način imeti eno samo nacijonalno ligo. Predstavniki Hrvatske športne sloge pa mislijo, da je edina in najboljša garancija za športni napredek hrvatskih klubov in za protiutež belgrajskemu hegemonizmu, njihova samostojna liga. V našem nogometnem športu je torej z včerajšnjim sklepom prišlo do popolnega razcepa in vprašanje je, kako se bodo razmere v našem nogometu razvijale naprej in kakšno stali.-če bo do teh vprašanj zavzela Ljubljanska nogometna pod-zvaza. Dva mesarska pomočnika • drzna vlomilca Ljubljana, 19. julija. Mnogi sociologi in kriminalisti so pred vojno v svojih spisih .in delih poudarjali dejstvo, da so mesarski vajenci in pomočniki zaradi dobre prehrane in svojega položaja prav redki zločinci, zlasti redki tatovi, vlomilci in sleparji. Razdrapane povojne razmere in sedanji močno vzburka-ni časi pa so spravili mesarje tudi na kriminalna Iiota. Postali so mnogi prav drzni in bojeviti vlomilci. O vlomu na Sapu pri Šmarju, ljubljanska okolica, ko je 22. junija pri belem dnevu med 9—12 bilo vlomljeno v stanovanje malega posestnika in železniškega uslužbenca M. Kračmana in je vloomilec dnesel 20.500 gotovine, a je pustil za 100.000 din vrtdne hranilne knjižice, ki so bile vinkulirane, torej za vlomilca brez vrednosti, so listi že mnogo pisali in opisovali tatinska podjetja mesarskega pomočnika Franceta Podbevška, 23-letnega, elegantnega dečka iz Glineka pri Ško-feljci, ki že dolgo let izvršuje na prebrisan način svoj vlomilski poklic. Nekdo je na ciničen način skušal osmešiti ubogega Kračmana, češ, kako je mogoče, da je Kračman se železniški namešenec, ko ima posestvo in denar. Stvar ni taka! Kračman in njegova zena sta res pravi vzor pridnih, varčnih in gospodarskih ljudi. Kračman si je s trdim delom pri železnici prihranil svoj denar, si kupil malo posestvo in skrbi prav po očetovsko, da bo preskrbel svojo hčerko. Tudi njegova žena je dobra in zvesta gospodinja. Samo kak zloben nevošlji-vec je privoščil Kračmanu, da ga je obiskal drzen in podel vlomilec. Zaradi tega vloma sta bila v Mariboru kmalu nato aretirana dva druga zločinska tipa, ki pa sta pozneje priznala, da sta v Ljubljani v kratkem času junija meseca izvršila 6 velikih vlomov za skupno vrednost 35.000 din. Oba vlomilca so že izročili ljubljanskemu okrož. sodišču. O. Križman, organ ljubljanskega kriminalnega oddelka, se je intenzivno začel zanimati za vlom pri Kračmanu. Ugotovil je najprej mnoge postranske okolnosti.^ Doznal je, da pošilja nekdo izmed vlomilske družbe svojim tovarišem v ljubljanske sodne zapore pisma s svojega veselega potovanja. Ta pisma so prestregli in njih vsebino skrbno prečitali. Pisal jih je France Pod- bevšek, mesarski pomočnik, že večkrat^ kaznovani poklicni vlomilec. Pisma so se približno takole glasila: »Dragi kolega, kako se kaj imaš? Jaz zelo dobro, meni ni prav nič dolgčas po Ljubljani. Vas, drage tovariše, lahko enkrat obiščem. — Pozdrav France Dolgin.« Ta France je bil pač zadnjo soboto primoran tovariše na neprostovoljen način obiskali. Bil je aretiran in izročen v sodne zapore zaradi zločina vloma pri Kračmanovih. Ko je g. Križman prebiral la pisma, je pazljivo gledal, odkod prihajajo. Poštni žig je dal smer. Pisma so bila oddana na pošti Kustošija pri Zagrebu. Detektiv Križman je nato krenil v Zagreb, da bi poiskal vlomilca Franceta Podbevška, ki je prve dneve prav veseljačil in denar zapravljal kar na debelo kot kak madžarski magnat. Dobil je že informacije, kje je Podbevšek in kam zahaja. Toda Podbevšek se mu je kakor jegulja izmuznil. V Zagrebu bivajoči ljubljanski vlomilci so Podbevška opozorili kratko: »France, izginil Beži! Križman, detektiv je tu!« Ljubljanski detektiv je dal informacije o Pod-bevšku zagrebški policiji in okoliški žandarme-riji, da naj aretirajo Podbevška. Ta pa je na mah spremenil način svojega življenja in svojo zunanjost. Začel je hoditi po Zagrebu popolnoma zapackan in raztrgan, napravil je celo na hrani in pijači do 300 din dolga. Na ta način je Podbevšek, ki je zelo prebrisan, zagrebško policijo, ko ga je prijela, pretental, da ni on pri Kračmanovih vlomil in da je nedolžen. Bil je izpuščen. Pozneje je detektiv Križman ponovno odšel v Zagreb. Dobil je pojasnila, da je Podbevšek zakopal 10.000 din gotovine in da je tudi spravil svojo novo obleko s perilom. Detektiv je zaklad odkopal in našel obleko. Podbevšek, ko je bil v drugič aretiran, je klonil pod težo dokazov in detektivu Eriznal vlom pri Kračmanu. Odpeljan je bil v jubljano. Gre torej velika zasluga ljubljanskemu kriminalnemu oddelku, da je bil vlom na Sapu tako hitro pojasnjen. Pozneje so aretirali tudi Podbevškovega pomagača, mesarskega pomočnika Antona Ahlina v Malem Mlačevem pri Grosup- 1 ju. Preteklo soboto je bil Podbevšek izročen sodišču. športne vesti Pred evropskim finalom *a Davisov pokal. Nemčija je že določila svoje teniške igralce, ki jo bodo zastopali 28., 29. in 30. julija v Zagrebu v o?! ,z.a Davisov pokal. V Zagreb pridejo že “4. julija naslednji nemški tenismani: Henkel, Menzel, von Metaksa in Goeplert. Nemška teni- i i ,zv®za je rezervirala za svoje igralce sobe v hptelu Esplanade. Naši igralci se pridno in temeljito pripravljajo na svoje zadnje srečanje pod vodstvom francoskega trenerja Vissaulta. Naša teniška zveza pa se nikakor noče izjaviti, katere igralce bo postavila proti nemški reprezentanci. Zdi se, da bo nasa postava proti Nemčiji določena neposredno pred tekmami, in sicer tik pred žrebanjem. Teniska zveza hoče nedvomno na ta način preprečiti preveliko kritiziranje in ocenjevanje naših igralcev. Dvoboj hrvatskih in nemških boksarjev v Zagrebu. Koncem tega meseca, in sicer 29. julija, nastop v Zagrebu boksarska reprezentanca Mtinchena proti boksarski' reprezentanci Zagreba. V ponedeljek 31. t. m. pa nastopi boksarska reprezentanca Bavarske proti naši državni boksarski reprezentanci. V Zagrebu vlada za to srečanje veliko zanimanje, saj gre za povračilni dvoboj, pri katerem računajo, da se bodo naši boksarji boljše držali kakor pred nedavnim na svojem gostovanju v Nemčiji. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Spominski zbornik Slovenije Te dni izide dolga in težko pričakovani »Spominski zbornik Slovenije«. Da se je delo zakasnilo, je pripisovati zla6ti dejstvu, da je obseg izredno narastek Namesto prvotno napovedanih 300 strani, obsega zbarnik nad 700 strani in 6e je s tem tudi zelo povečala kakovost dela, ker so prispevki lahko izšli v prvotno nameravanem obsegu, kakor so si ga zamišljali avtorji. Tudi tehnična. oprema dela bo znatno izboljšana v primeri « prvotno napovedjo. Zlasti bo lepa vezava, ki je povzročila tudi znatno povečanje stroškov. Ker je obseg dela izredno naraslel, izboljšala pa tudi tehnična oprema, je razumljivo, da so narasli tudi stroški za delo. Zaradi tega je bila uprava prisiljena zvišati prvotno najavljeno ceno 150 din na 195 din. To povišanje v primeri s povečanjem obsega dela ni znatno. Kajti pomisliti )e treba, da se je obseg več kot podvojil, nadalje se je znatno izboljšala tudi oprema knjige. Uprava je stremela za tem, da bi bilo povečanje obsega dela in tehnične opreme čim manj občutno za naročnike, vendar so stroški toliko narasli, da je bila prisiljena zvišati naročniško ceno. Pomisliti je treba, da stane zbornik v knjigarnah 300 din, tako da so naročniki znatno na boljšem pred ostalimi kupci. Spominski zbornik Slovenije bo v kratkem v rokah naročnikov ter se bo dobil v vseh knjigarnah. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperaturo v C1 Relativna f vlaga v % 1 a c fs Veter (smer. J n kost) Pada- vine -fisn ca “ E m/m K Ul Ljubljana 703-0 28-8 14-2 /9 0 sw, — — Mariboj im 28-4 14-1 50 5 0 — — Zagreb lb3-9 29-0 13-0 40 4 NNEi — — Belgrad 763-2 34*0 iy-o 5C l, 0 — Sarajevo 763-4 30-0 12-t 60 3 0 — — Vis 701-7 31-0 23-0 60 5 SE, — — Splil 762-1 32-0 24-1 7U 5 0 — — Kuniboi 761-4 14-0 24-1 40 4 S, — — Rab 761-8 2S-0 23-1 40 4 0 — — Dubrouim 761-5 33-0 21-C 50 2 E, — Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, precej stalno im vroče vreme. Nagnjenja h krajevnim nevihtam. Koledar Sreda, 19. julija: Vincencij Pavelski; Avrea, Zlata, devica, mučenica. Četrtek, 20. julija: Marjeta, devica; Hieronim; Tomaž, mučenik. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa 43; dr. Trnkoczy, Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova 7. Od 25. julija naprej eo na razpolago v wseh biljetamah »Putniika« tiskani sporedi vseh tu- in inozemskih i*/lotov, ki jih v mesecu avgustu priredi Tujsiko-prometna zveza v Ljubljani Romanje v Rim organizira Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani. Romanje bo od 13,—80. avgusta letos z modernim avtobusom pod vod-tvom prof. g. Anžiča, kateremu je poverjena razlega in duhovno vodstvo. Daljši postanki so po vseh važnejših italijanskih mestih. Potovanje z vožnjo in prenočišči ter kolektivnim potnim listom stane 900 din. Na razpolago je še nekaj sedežev. Prijave se sprejemajo do 24. julija, in sicer v sredo, 19., v petek, 21. in ponedeljek, 24. julija od 7 do 9 zvečer v Društvenem domu — Karunova ulica 14, ali v pisarni trnovskega župnišča ali telefonično na štev. 25-73. ZOBOZDRAVNIK DR. R0D0SCHEGG NE ORDINIRA DO KONCA AVGUSTA. Mednarodni sejem v Solunu. Kakor vsako leto, se bo udeležila naša država tudi letos uradno mednarodnega sejma v Solunu, ki bo od 10. IX. do 1. X. letos. Za razstavitev vzorcev blaga v skupnem oddelku kr. Jugoslavije nosi vse stroške Trgovinski muzej. Prijave za udeležbo na sejmu je poslati neposredno na: Trgovinski muzej Zavoda za pospeševanje trgovine, Belgrad, Miloša Velikega 29. Objave Mariborskega tedna Nai narodni položaj in mnoge pereče sodobne probleme, zvezane tesno z našo narodno sedanjostjo in bodočnostjo, bo pkazala na najbolj nazoren način narodopisna razstava na letošnjem VIII. Mariborskem tednu od 5. do 13. avgusta. Zato bo zanimiva pr;.v tako za Mariborčane kakor za vse ostale Slovence in Jugoslovane. Kaj je skavtizem in kaj hoče, na ti dve vprašanji hočejo odgovoriti naši skavti na svoji veliki razstavi ki jo prirede v okviru letošnjega VIII. Mariborskega tedna. Priložnost polovične vožnje po državnih železnicah od 1. do 7. avgusta bodo zato gotovo v polni meri izkoristili tudi skavti od drugod, da si to razstavo ogledajo. Še posebej pa bo poučna za vse tiste, ki skavtizma in škavtov morda še ne poznajo tako, kakor bi bilo treba. Tlakovalna dela v Prešernovi ulici v Mariboru, ki je glavna prometna os vsakoletnih prireditev Mariborskega tedna, bodo že pred pričetkom letošnjega VIII. Mariborskega tedna popolnoma dokončana. To bo dalo zlasti veseličnemu parku, ki se bo tudi povečal in izpopolnil, čisto novo zunanje lice. Športne prireditve, ki so v programu letošnjega VIII. Mariborskega tedna od 5. do 17. avgusta, bodo pokazale, da je Maribor postal po vojni res pomembno športno središče. Zanje vlada že sedaj precejšnje zanimanje v Mariboru samem, pa tudi med ljubitelji športa po ostali Sloveniji in Jugoslaviji. Narodno gledališče v Mariboru, ta najpomembnejši slovenski kulturni zavod na severni meji, bo slavilo letos v jeseni 20 letnico svojega rednega obstoja. Ob priliki VIII. Mariborskega tedna od 5. do 13. avgusta bo pa pokazalo svoj nastanek, razvoj in uspeh na veliki gledališki razstavi, ki bo po zamisli in izvedbi nekaj čisto novega. Prosvetna zveza v Ljubljani vabi vsa prosvetna društva, ki so včlanjena pri njej, da se kongresa Kristusa Kralja udeleže v čim večjem številu. Slavnostni sprevod, katerega bodo gotovo zelo povzdignile društvene zastave, društvene godbe in številne narodne noše, se ureja na Poljanskem nasipu, to je od zmajskega do šempeterskega mostu pri Jugoslovanski tiskarni. Ta oddelek sprevoda tvorijo narodne noše, društvene zastave in društvene godbe. Vsi zastavonoše naj bodo oblečeni v narodno nošo. Ostali člani, ki bodo v narodni noši, naj se zavedajo, da tudi s tem manifestirajo pred mednarodnim svetom za Kristusa Kralja, zato pustite doma vso navlako: razne bisage, pastirske palice in rogove, kar ne spada k narodni noši. Ta oddelek sprevoda bodo otvorili trije jezdeci z državno in cerkveno zastavo. Nato 6ledi fanfara Prosvetne zveze, zastava sv. Mihaela obdana od 8 Ziljank — Drugo skupino otvorijo zastave Gorenjskih prosvetnih društev Za njimi sledi tržiška godba obleče*a v narodne noše, nato narodne noše iz triglavskega kota, tr-žiškega, kranjskega in škofieloškega okraja. — Tretjo skupino otvorijo zastave prosvetnih društev ljubljanske okolice, kamniške in moravške dekanije. Nato sledi godba »Sora«, narodne noše iz ljubljanske okolice ter kamniškega in morav-škega okraja. — Četrti del »prevoda tvorijo No-tranjci in sicer društvene zastave vrhniškega in logaškega okraja ter cerkniškega in drušvena godba iz Logatca. Nato slede narodne noše iz navedenih okrajev. — Peto skupino tvorijo Dolenjci. Na čelu zastave prosvetnih društev, nato sledi društvena godba iz Viča narodne noše iz litijskega, trebanjskega in ribniškega okraja. Za njimi 6lede narodne noše iz Bele Krajine. Darujte za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki bo v Ljubljani od 25. do 30. julija 1939 Nemci v Bosni in Hercegovini Kdo je nemški državljan in kdo se tudi smatra za Nemca O Nemcih v Jugoslaviji smo brali že marsikaj. Splošno prevladuje mnenje, da se Nemcem pri nas ne godi slabo, kajti .nihče jim ne jemlje njihovega premoženja in jih tudi drugače ne ovira pri njihovem gospodarskem in kulturnem delovanju. Vsaka pritožba bi bila z ozirom na to gotovo neutemeljena in se v resnici niti Nemci v Jugoslaviji sami ne pritožujejo nad ničemer. Dvomljivo je le to, koliko Nemcev prav za prav danes živi v Jugoslaviji. Ce bi hoteli to vedeti, bi bilo treba najprej dognati, kdo se pri nas sam prišteva za Nemca. V tem oziru je vsekakor zelo zanimiv članek, ki ga je napisal Nemec dr. Na-schold v zadnji Številki >Volkstum in Siidosten«, organu bivše »Sudmarkc Med drugim piše tudi o prebivalstvu v Bosni in Hercegovini ter se je dotaknil tudi vprašanja Nemcev v teh krajih. Opira se na ljudsko štetje iz leta 1921. Tedaj je bilo na področju Bosne in Hercegovine 16.471 Nemcev, od tega največ v Banjaluki (7815), v tuzlanskem okraju (3555). v sarajevskem okraju (3592), v travniškem okraju (1225), v mostarskem (303) in v bihačkem (321). Pisec sam trdi, da ni mogoče točno ugotoviti števila Nemcev, ki so prišli v posamezne kraje Bosne in Hercegovine, ker se ne ve, ali se oni danes sploh smatrajo za Nemce. Torej so tudi gornje številke samo približne, čeprav se že na prvi pogled zde od sile točne, ker niso okrogle. Njihovo število je razmeroma zelo majhno. Med seboj so Nemci v teh krajih slabo povezani, njihova narodna zavednost je zelo slaba ali pa je Sploh ni, končno pa je tudi katoliška vera olajšala njihovo prilagoditev na tamkajšnje ostalo prebivalstvo in na razmere, v katerih žive. Navadno je njihova nemška zavest, izginila že v drugem, ali pa vsaj v tretjem rodu. Resnica je. da niti en otrok teh priseljencev, nekdanjih avstrijskih, danes pa nemških državljanov ne razume vež nemško. Boljše so po mnenju omenjenega pisca razmere na deželi v Bosni. Čeprav ti priseljenci prihajajo sem pa tja v mesto, so vendar ostali zvesti svoji narodnosti. Bogata in večja naselja so v bližini Banjaluke, kjer so se naselili Nemci iz Westfalskega in od Rena. Po drugih naseljih pa žive Nemci, ki so se priselili iz Bačke in Banata, deloma pa tudi iz Galicije in Rusije. Vsekakor pa bi bilo zanimivo ugotoviti, koliko je v Bosni in Hercegovini ljudi, ki o nemščini nimajo niti pojma in se sami torej ne morejo smatrati za Nemce, čeprav so nemški državljani. Genijalnost-blaznost-zločinstvo: Veliki možie govore o norosti Zakaj je bila potopljena angleška vojna ladfa „Hampshire" Zadnje čase povzroča angleškim oblastem velike skrbi in neprijetnosti tajna organizacija: Irska republikanska armada (I. R. A.), ki skuša z neprestanimi atentati na raznih krajih Anglije angleškim oblastem povečati že tako velike skrbi, izkoristiti položaj in pridobiti čim več ugodnosti za stvar, za katero te organizacija bije boj: za irsko svobodo. Vprašanje je, koliko njeno delovanje služi koristim, za katere se irski narod vseskozi bori, predvsem ker je irski predsednik De Valera sam obsodil način dela organizacije. Dejstvo je, da Angleži nič kaj dosti ne vedo o njej in da njenega delovanja ne morejo zatreti. Ko je bil angleški kralj na obisku v Ameriki, so se pojavljale ob ameriški obali skrivnostne podmornice, o katerih so menili, da so bile v službi te tajne organizacije. S tem je I. R. A. hotela opozoriti, da njeno delo ni omejeno samo na ozemlju angleškega otoka, ampak da sega tudi drugam. Nasprotujoče si sile držav, ki skušajo^ vedno izrabiti nerazpoloženje v kaki sosednji državi, so tudi tukaj vteknile svoje prste vmes in Nemci so Osemnajstletna hčerka ministra za narodno obrambo južnoafriške zvezne države, Eslie Pirow, ki je prišla na obisk v Evropo. Najprej se je odpeljala v Anglijo, odtod pa namerava oditi na Bavarsko. Nemški časnikar pravi, da mu je pri svojem prihodu v Evropo dala tole izjavo: »Moj oče je bil Nemce, moj stari oče in stara mati sta bila tudi Nemca, doma mislim nemško in govorim samo nemško in smatram Nemčijo za svojo domovino, čeprav sem se rodila kot Angležinja.« med vojno dejansko podpirali z orožjem irske nezadovoljneže, da bi tako v Angliji nasprotujoče si sile čim bolj izrabili. L. 1916. je v angleškem mestu Dublinu izbruhnil upor in nemško ladjo, ki je upornikom peljala orožje, so Angleži ujeli, upor pa so šele po nekaj dneh zadušili. To je bila znana »krvava velika noč« v Dublinu 1. 1916. Po tem neuspehu je I. R. A. spremenila način svojega dela. Začela je prirejati atentate, kar se je izkazalo za zelo učinkovito sredstvo, po načrtih nemških vohunov. Danes je jasno, da je ta teroristična organizacija igrala 1. 1916. mnogo večjo vlogo, kakor pa je o njej poročalo takrat vojno ministrstvo, kolikor je sploh poročalo. Spomini nemškega vohuna Karla Ernesta nam pojasnjujejo marsikatero stvar, ki je bila dolgo skrivnost in je ostala nepojasnjena. On pravi, da se je nemškim vohunom posrečilo priti v stik z irskimi nezadovoljneži in da so imeli na vsaki angleški vojni ladji po nekaj pristašev te organizacije, ki je bila smrtna sovražnica Angležev. Njih namen je bil potopiti znaten del angleškega brodovja in kot uvod naj bi bila potopitev vojne ladje >Hampshire«, s katero se je peljal lord Kitchener v Rusijo. Pojasnitev tega atentata na vojnega ministra je eno važnih odkritij Karla Ernesta, ker je sam sodeloval in je dogodek dolgo 06tal zagoneten. Ernest Karl - „grof Jaggy" Ernest Karl je prišel v Anglijo s ponarejenimi listinami pod imenom >grof Jaggy« kot belgijski častnik, ki je prišel zdravit rane, ki jih je bil dobil v vojni. Nastanil se je v Londonu in ni zamudil nobene prilike, da bi ne sklepal vedno novih poznanstev. Nekega dne mu je prišlo fta uho. da namerava angleška vlada na Irskem uvesti novačenje. Zvedel pa je tudi, da je ta načrt delo lorda Kitchenerja. Na njegOvo pobudo so se zbrali v Londonu zarotniki, kjer jiin je Karel ra-zadel vladni načrt, po katerem naj bi se na Irskem uvedla obvezna vojaška dolžnost, da bi se tako zadušilo »svobodoljubno gibanje Ircev.« Ta novica je med nje treščila kakor bomba in sklenili so, da mora lord umreti. To dolžnost sta prevzela dva irska mornarja. Ko se je ladja pripravljala na odhod, sta položila v skladišče za municijo dve bombi. Vohun Karl je opazoval ta dramatičen prizor, ki se je odigral 5. junija 1916, z dvema tovarišema z bližnjega otoka in videl, kako je švignil proti nebu ogromen plamen. In morski valovi so požrli truplo sovražnika Irske. Ta dogodek je povzročil med voditelji I. R. A. veliko veselje in eden od njih je vzkliknil: Tako. je končal lord Herbert Kitchener, angleški feldmar-šal in sovražnik Ircev. Bog reši Irsko! To Karlovo poročilo je v nasprotju z uradnim poročilom angleške admiralitete, ki pravi, da je ladja zavozila na plavajočo mino. Toda naj bo že kakorkoli, načrt »grofa Jaggy.ja« in irskih nezadovoljnežev, potopiti del angleškega brodovja, se ni uresničil, ker so Angleži zaroto odkrili in zarotnike polovili, ter z njimi na kratko opravili. Zahtevajte povsod naš list! C. F. Meyer Pascal Sloviti švicarski pesnik Konrad Ferdinand Mayer je od rane mladosti do zrele moške starosti živel v nekaki otopeli blaznosti. Šele ko je bil 40 let star, so se pred njim odprla vrata norišnice. Kakor da je še le zdaj zagledal dan in svetlobo, je začel ustvarjati čudovita dela. Ta doba ustvarjalne jasnosti je trajala dvajset let. potem je moral spet v norišnico. Skoraj ga ni velikega duha v zgodovini človeštva, ki bi ne bil priznaval te zagonetne zveze med blaznostjo in duhovno veličino. Navedimo nekaj teh besedi. Sokrat: »Norost ni vedno samo veliko zlo. Dala nam je nekaj največjih grških duhov.« Aristotel: »Mnogo slavnih pesnikov, umetnikov in državnikov pogosto trpi ob črnogledosti ali norosti. Dokaz za to so nam Sokrat, Empedokles, Platon in dosti drugih.« Seneka: >Brez blaznosti sploh ni velikih pesnikov.« Med geniji poznejših vekov piše o tej zvezi Pascal: »Skrajna darovitost je soseda skrajne norosti.« Scbopenhauer: »Genijalnemu človeku je blaznost bližja kakor povprečni razum.« Shakespeare: »Le s tenkim zidom je velik duh ločen od norosti.« Pošastno obsežna je vrsta velikih ljudi, ki so včasih ali pa vedno trpeli od blaznih napadov. Najslavnejši računar starega veka Pitagora je bil božjasten. Oče novejšega prirodoslovja in nauka o težnosti Newton je bil paranoik, ki se je vedno pogovarjal sam s seboj nerazumljive reči. Največji slikar vseh vekov Michelangelo ie y svojem burnem življenju spoznal vse muke silovite duševne potrtosti. Slikarja Elgreco in Bruelhel ter pesniki Grillpartzer, Grabbe in Lenz so bili žrtve ponavljajočih se napadov blaznosti. Pascal, eden največjih mislecev 18. stoletja je moral poleg sebe vedno imeti stol. da bi se nanj naslonil, ker se je vedno bal, da bo padel v domneven prepad. Rousseau je trpel zaradi zasledovalne blaznosti in se čutil najvarnejšega v ječi. In to ie bil mož, ki je spočel nauk o popolni človeški svobodi v naročju naravel Ženske - tramvajske sprevodnžce in pismonoše V Nemčiji so posvetili vso skrb predvsem odpravi brezposelnosti. Nikjer naj bi ne bilo nikogar več, ki bi ne našel zaposlitve in zaslužka, kakršnega koli že. Pri tem pa ue gledajo samo^ na moške brezposelne, pač pa tudi na ženske. Tudi te naj bi dobile zaslužek po svoji sposobnosti. Vse ne morejo biti po domovih. Dosti je takšnih, ki si morajo iskati zaslužka po tovarnah in drugod, čeprav imajo^ prednost moški. Pri takšnih delih, kjer bi bilo škoda moške moči, pa skušajo Nemci zaposliti predvsem ženske. Kdo bi na primer oporekal, da ženske ne bi mogle opravljati službe tramvajskega sprevodnika?! Da temu ni tako, se je v Nemčiji najprej pokazalo v Dresdenu. Tu so imeli namreč prve sprevodnice po cestnih železnicah. Zdaj se z njimi lahko ponašajo tudi že v Dessau-u V tem kraju je v tej službi zdaj zaposlenih prav toliko žensk kot moških. Moške nočejo na vsak način prihraniti za važnejše posle, za takšne, ki jih ženske nikakor ne bi mogle opravljati. Kakšne so te »važnejše naloge«, pri današnjem položaju ne bo težko ugotovita Po števil-nih nemških mestih danes uporabljajo ženske tudi kot pismonoše, kajti tudi za ta poklic je moških škoda. V Bremenu imajo na primer kar 50 ženskih pismonoš. Predsednik francoske republike Lebrun pod »drevesom svobode« na zgodovinski razstavi, ki so jn v Parizu priredili ob priliki proslave 150 letnice francoske republike Programi Radio Ljubljana / , Sredo, 19. julija: 12 Koračnice veliki a iUUj:,.. jv (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Sa Ionski kvartet, — 14 Napovedi — 18.30 Mladinska ura. v Temenska hišica (g Miroslav Zor' — 19 Napovedi poročila — lfl.40 Nac. ara: Lepi spomini iz težkih dni (Dragutin Prokič) — 20 Bayer- Vila lutk, potpuri (plo. SSe) — 20.10 Freske v blejski župni cerkvi g. Franc Zen) — 20.30 Pevski zbor Prosvetnega društva Kranj — 21. 15 Tamburažki orkester (A. Karmelj) — 22 Napovedi, poročlia — 22.15 Za mlade ljudi in possočne oets. ki rade se v plesu veselem vrtel Četrtek, 20. julija■ 12 Ob motlrib vodah havajskih (plošče) — 12.45 Porodila r- 13 Napovedi — 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napo vedi — 19 Napovedi, poročila - 19.3. Deset mintu za. bave — 59.40 Nac. ura: Naši pragozdovi in redke vrste dreves v njih (inž. Slih Omanovič) Belgrnd — 20 20 Veseli zvoki (plošče) — 20.10 Slovenščina za SJo vence Ig. dr Rudolf Kolarič) — 20.30 Fantje na vasi - 21.IS Smetano: Moja domovina. (plošče) — 22 Napovedi, poročila — a'-«> Zvoki v oddih (Radijski orkester). Vsakoletne teniške tekme t Wimbledonu niso samo prvovrstni športni dogodek, pač pa je to tudi nekaka razstava najnovejših ženskih klobukov, takšnih in takole prislonjenih k iznajdljivi glavi. Drugi program! Plošče Sreda 19 julija: Belgrad: 20 Nar. pesmi. 20.30 šče, 'l\.45 Zah. koncert — Zagreb: 20.30 Ljubljana Brat- — Prana- 19.20 Operetna gla.-.ba. 20 40 Opera _ l slava- 20.15 Promenadni koncert 21.cn Novakova so. nata Sofija: 19.15 Mascagnijeva oper «Ci*valleria rusticana« — Varšava. 21 Chopinov koncert - Bu. dimpeita: 20.10 Ork. koncert, 22 Mozartova sonata. 23 Plošče _ Trst-Milan; 17.15 Plesna glasba, 21 Pesmi in Plesi. 32.10 Komorna glasba _ nim.Bari: 21 Simf. koncert, 22.30 Zbor - Berliv: ?0.15 Simf. koncert -Kol n: 20-10 Operetna glasba _ T.ipzkr 2|: 15 Vojaške pesmi - Strassbourg: 20.45 Simf. koncert. Vojska v Sveti deželi Ker so se vrnili — Judje. Zbirali so #e okoli rahinoiv, ki niso ; bili nič manj suhi in zdelani, kakor oni | sami. Njihovi dolgi, zamaščeni kodri in svaljki la«, ozke bradice, neverjetni na- Izakovo potomstvo se je hotelo spet kaftani iz u mnega ^ so zasidrati na Abrahamovih poltih, ki so ’ • se jih Izmaelovi otroci v stoletjih nava-> *zbu>ah P°®nleh Ar*bcev' n,,h°!Q “ dili imeti za svojo izključno lastnino. če™;. »{t**. n« »levega «°'™Mva, Pod angleškim pokroviteljstvom se je tu* , ,V« Wl« « srečaval, ob Zidu vgnezdil sionizem z vso svojo težo. Toda ^okovan,a, tam stokali, vzdihoval,, ža-ta sionizem pomeni za Arabce - vsaj10''3!1' rat>llh'■ f^al. pred svetim ka- njihovi voditelji jim tako dopovedujejo ?en>*“' — konec njihove gospodarske in splošne j templja, «i razbijali če o P neodvisnosti, pomeni obnovitev Davido- VP^. P° Me«,ju, odrešeniku Izraela vega kraljestva, pozidanje Salamonovega kl ."*) bl *e konec koncev Pr>kazal bel' templja, pomeni konec vsega arabskega. 08lI?J- . , . , , . _ ... Pred takimi pogledi v bodočnost so' Število.Jeh Judov, kakor 1* P«««* se zganili celo najbrezbrižnejši in naj-,™0 IZ kn1>2 *n iz slik, pada ravnodušne jši Arabci. V njih se je ogla- P° m v Jeruzalem. Neka, pa ; sila drznost Amalečanov in pogum zvitih ; l1*1 56 .ve^n?' . fS. 80 j • Filistejcev. Judje so v Palestini vedno bili, če ne drugje, vsaj v Jeruzalemu. To je bila majhna, slabotna čredica be, jih Arabci najrajši napadajo. Kadar iih zahodni Judje, mrzloarčni turisti, vidijo, kako drsajo v svojih copatah po ozkih uličicah judovskega pie* um t/IBUM I--------- r , , Mi siromakov, ki so životarili v ponižnosti. M* y Jeruzalemu, -Čutuo neka, usmilje-umazaniji in fanatični pohožnosti. nja, ki vzbuja v njih zabavno razpolože- Prejšnje čase so v Palestini vladali nje. Včasih iian je tud, nerodno: zadre-Turki, ki so vzdrževali red z bičem, ga slabega bogatina pred siromašnim so-Arabci so v tesnem turškem jarmu imeli drugih skrbi, kakor pai da bi se bili vnašali nad to malo judovsko naselbino. rodnikom. Toda navzlic V6emu videzu, so bili /.u suh imu iv» uiaiv luuvlo„„ prav ti siromaki tisti, ki so netili in va- sestradano, ki je poznala samo verska, rovali sveti plamen judovstva. Kje na stremljenja zemlji je Jud, v čjgar srca ne bi ime Stari, razcapani Judje, ki jim je oči Sion vzbudilo skrivnega genotja? Vsa požrlo branje Talmuda in ki so vse živ- (judovska književnost vseh časov je beljenje crkavali po raznih zamazanih ju- diši v siloviti svetlobi, bodisi v drob-dovskih predelih srednjeevropskih mest,! nem okrasju zaznamovana z velikimi so se med beračenjem vlekli da Jeruza- spomini in grenkimi obžalovanji, ki jih lema. Trebuhe so imeli prazne, toda er-I vsebuje obredni vzdih: ce polno vere. Povzdigovala jih je misel, »Prihodnje leto, v Jeruzalem!« da bodo kmalu umrli na sionskih viša- Od srede 19. stoletja so se ustanav yak ' ljale bratovščine in družbe za vrnitev Judov v Sveto deželo. To so bile na primer: »Šovev« Sion«, (»Ljubitelji Siona«) ali »Bilu« — to ime je skupek začetnic hebrejskih besedi, ki tvorijo stavek »Odidimo vsi skupaj« Toda šele leta 1870 je Charles Net-ter, francoski Jud iz Strasbourga ustanovil organizacijo »Mikveb ■— Israel« ter resno pripravljal pot za širše priseljevanje. Osnovna misel Nctterjeva ter tistih, ki so prišli za njim, je bila verskega, a hkratu že tudi Cisto judovsko narodne- , ga značaja. Ni šlo pri organizaciji preseljevanja v Palestino samo zato, da spravijo priseljence pod streho, marveč da obnove judovsko ljudstvo. Ti noyl preroki so bili prepričani, da so Judje, obsojeni v izgnanstvu baviti se skoraj samo s trgovino in denarništvom, polagoma izgubili V6e lepe in visoke čednosti iz svetopisemskih časov. Morajo se torej očistiti z obdelovanjem zemlje. Zato je organizacijo »Mikveh — Izrael« navzlic temu, da je bila zamišljena kot poljedelska šola, ožarjala nekaka mistična, vereka svetloba. To delo je ]>od izredno dobrim vodstvom lepo uspevalo, pridobilo si je za Jude in judovstvo velikih zaslug. Malo pozneje pa so Judje začeli s pravim pravcatim delom za načftno kolonizacijo in naseljevanje v Palestini. Leta 1881 po umoru ruskega carja Aleksandra II. je vrsta pobojev in nasilij proti Judom v Ukrajini in na Poljskem sprožila vprašanje . judovskih beguncev. Vsi Judje 6veta so se zganili- Zbrali so velikanske vsote denarja. Da- režljivi judovski baron Hirsch s® je spravil na posel, da bi dobil kje zemlje in zavetišča za te svoje nesrečne sovernike, da bi si lahko spet postavili ognjišče in uredili domove. Najprej ie mislil na š>rnf poljane v Argentini. Toda navzlic silnim naporom in velikanskim izdatkom, se je poskus izjalovil, Ker so Judje bili že toliko stoletij izkoreninjeni z zemlje, so se branili postati kmetje, čeprav so jim dali vse, kar so za to potrebovali. J,id ni več kmet. H kmetovanju bi jih lahko pripravila edino misel, da bodo nekega dne lahko držali plug in zamahovali s koso na sveti zemlji svojih očetov. Judje ne bi obdelovali ničesar drugega kakor Salomonove vinograde To ie neizpodbitna resnica, s katero So morali računati vsi prenavljalci judovstva. To resnico je najprej razumel baron Edtnond de Rothschild, sloviti judovski milijarder in ustanovitelj družbe »Pica« »Združenje za judovsko naseljevanje v Palestini« Več kakor petdeset let je ba ran Rothschild, »baron«, kakor so mu na kratko rekli v Palestini posvečal svoj čas, svoje sile in večino svojega premoženja, da bi ta poskus privedel do uspešnega konca »Pica« ie kupovala zemljo in jo z orodjem, nekaj živine ter malim denarjem dajala naselnikom. Tj so se zavezali zemljo obdelovati petintrideset do petdeset let in 60 zanjo plačevali samo po 2% obresti, toda še to samo na papirju. Naselbine »Pice« so še danes v Palestini zelo številne in dobro uspevajo. Najstarejša med njimi, Petah-Tikva •— »Pristan upanja«, ki izvira iz leta 1878 in je pred kratkim dobila od Angtežev občinske pravice, je danes bo.gato mesto z nad petindvajset tisoč prebivalcev, sredi krasnih oranžnih nasadov v Saron-6ki ravnini. »Pica« je izsušila in asanirala obsežne planjave, jih očistila, jih naredila rodovitne. Po njeni zaslugi se je v Palestini naselila nova plast Judov, Zanimivo je. da poskusi te organizacije dolga desetletja niso naleteli na noben odpor ali sovražnost pri Arabcih. Kako to? Ali ie treba to neverjetno stvar pripisati dejstvu, da so ti poskusi osta.li omeieni? Ali se je to zgodilo zaradi tega, ker so turške oblasti s silo zatrle vsak nered? Ali zaradi tega, ker so znali prvi naselniki biti zmerni in pametni do Arabcev? Težko je reči, kako in kaj in zakaj, toda res ie bilo tako Prvi »sionisti«, zastopniki gibanja, ki je oznanjalo vrnitev Judov v Palestino in ustanovitev judovskega narodnega središča v Sveti deželi, so prišli v Pala-stino šele kakih dvajset let za »Pico«. A tudi ti so bili v začetku dosti l<»po, sprejeti. Prava palestinska žaloigra se začenja šele 2 novembra 1917 na dan, ko je lord Balfour v imenu Antflije dal slovito izjavo o ustanovitvi judovskega narodnega o,gnjišča v Palestini — izjavo, okoli katere se že dvajset let sučejo vsi posveti, vs, spori in vse prerekanje. (Dalje prih.) riin flrpilni&tvn: KoDit»rie»a aliM 6/II1 Telefon 4(101 d» llora»a: Kopitarje™ olica R