ILETEoESSIKE 94. jubilej praznujemo letos v znamenju dokončanja velike investicije, vendar v času velikih gospodarsko ekonomskih pretresov v svetu in pri nas v Jugoslaviji Čeprav letos ne praznujemo zgodovinsko zaokroženo obletnico dela in obstoja naše tovarne, pa je morda prav le-,0*nji jubilej eden od pomembnejših v vsem povojnem ob-'lubju, če upoštevamo obsežnost investicijskih vlaganj tako |)o vrednosti vloženih finančnih sredstev, kot po obsegu no-v'b objektov in strojnih naprav. Predilnica je v obdobju izva-)‘>nja investicije in vse do njenega končanja dobila nov, mo-eren in zaokrožen proizvodni ciklus, ki ji bo omogočal v Prihodnosti vse večje proizvodne in dohodkovne učinke, s V|" Pa tudi trajnejšo in stabilnejšo gospodarsko rast celotne- kolektiva. m I '■SC JC kolektiv pred štiri-n 1 . b odločil za tako pomernb-s . 111 obenem veliko investicijo, lih V Vr°dnost predstavljala ce-: milijard starih dinarjev, » *° takrat pomenilo veliko in ugnnino dejanje. Da je bil nu-tolikšen investicijski pro-Pp ni’. P° strukturi strojnih na-v ‘l,v 1,1 novi tehnologiji, se za-pr,1, ani° že danes, še bolj pa bo Pnčljiv v prihodnje, ko bo- do vložena sredstva dajala nove. večje in boljše proizvodne in dohodkovne učinke in to v tisti prihodnosti, ki ni bleščeča, ki je pogojena z velikimi in raznovrstnimi problemi in težavami na celotni fronti družbeno gospodarskih odnosov. Danes ko oh našem 94. jubileju zaključujemo zastavljeno investicijo pa si vsaj bežno poglejmo kakšen je bil zastavljeni program, katerega smo tudi z malenkostnimi spremembami v celoti realizirali: 1. Izgradnja nove halv za invlanžiranje sintetičnih vlaken in postavitev sodobne me la n-žirnicc; 2. zamenjava 42 kom. zastarelih predilnih strojev \ predilnici I., z novimi modernimi od firme »Krušik«; 3. postavitev 8 kom. novih predilnih strojev za proizvod-njo sintelike z avtomatskim snemanjem in natikanjem kopsov, od firme »Xin.ser«; 4. postavitev 4 kom. novih čcsalnih strojev, od firme »Tekstilna«; 5. postavitev 9 kom. novih raztezalk za predelavo bombaža in sintelike, od firme »Zinser«; 6. postavitev 4 kom. novih pred predilnih strojev, od firme »Krušik«; 7. postavitev novih proizvodnih linij za proizvodnjo sin-Iclikc s 5 novimi visoko produktivnimi mikalniki, od firme »llergeth«; 8. adaptacija objekta stare s likalnice s klimatskimi napravami in montaža 6 kom. novih hrezvretenskih predilnih strojev l$D za predenje bombaža od firme »Zinser«; 9. postavitev 3 kom. novih hrezvretenskih predilnih strojev za proizvodnjo sintelike prav tako, od firme »Zinser«; 10. ureditev sukalnice efektnih sukancev z montažo 2 kom. novih sukalnikov, od firme »Alma«. Iz vsega naštetega, ki je le globalno prikazano in ne zajema vseh detajlov se lahko vidi, da je bil obseg strojne opreme, Nadaljevanje na 2. strani ZA TOVARNIŠKI PRAZNIK ČESTITAMO VSEM NAŠIM DELAVCEM IN UPOKOJENCEM dnjih treh hrezvretenskih O E predilnih strojev, od predvidene modernizacije. PRIREDITVE OB TOVARNIŠKEM PRAZNIKU Praznik predilnice Litija, 9. september, praznujemo že trideset let — od 9. septembra 1950 leta, ko se je prvič sestal prvi upravni odbor in je kolektiv prevzel podjetje v upravo in vodenje. Vsako leto se ob tem prazniku zvrstijo različne prireditve v okviru naše tovarne. Organiziramo srečanje upokojencev, delegati delavskega sveta se zberejo na svečanem zasedanju, kjer podelijo spominske ure vsem tistim članom delovne organizacije, ki so pri nas že 20 let. Za naše delavce organiziramo tudi vrsto športnih prireditev. V letošnjem letu bomo praznovali ta praznik delavno. Torek, 9. septembra bo delovni dan, organizirali pa bomo srečanje upokojencev v petek, 5. septembra. Takrat bo, v dvorani na Stavbah, ob 15. uri tudi svečana seja delavskega sveta. Jubilejne ure, za 20 let zvestobe bodo dobili: Zore Marija, PP/3; Če-šek Marija, PA/3; Mandelj Cirila, PA/3; Kirn Marija, rez. predil.; Češek Martina, S/l; Jančar Marija, S/l; Štcfin Marina, S/l; Grum Slava, zbir. cevk; Kimovec Janez, PP/3; Lavrih Leopold, S/3; Dimeč Julijan, zabo- 94. JUBILEJ PRAZNUJEMO.. (Nadaljevanje s 1. strani) strojev in agregatov v zastavljenem investicijskem programu zelo velik, raznovrsten od različnih proizvajalcev in da je bilo potrebno pri izpeljavi realizacije takšnega programa mnogo finančnih rešitev, prav tako pa tudi mnogo organizacijskih in tehnoloških, saj smo morali v večini vse postavitve strojne opreme in proizvodnih linij izvajati ob nezmanjšani tekoči proizvodnji. To ni bilo lahko. Težav je bilo veliko. Tudi ni manjkalo zakasnitev dobav strojne opreme, vendar danes ob našem jubileju lahko z veseljem ugotavljamo, da smo z barko ob velikih viharjih pripluli, srečni in zadovoljni v pristan. Ob tej priliki, ko je investicijski program v celoti realiziran in za katerega je bilo potrebno veliko vloženega dela, znanja in izkušenj, bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri njegovi izvedbi. In če smo ob našem jubileju lahko ponosni na dokončanje investicije v tako velikem obsegu pa moramo ob tem temeljito in z največjo aktivnostjo zastaviti napore, da bo tolikšna investicija in zanjo vložena finančna sredstva opravičila svoj namen in pomen s cilji, ki smo jih programirali in zastavili v pogledu povečanja proizvodnje, spremembi asortima-na, produktivnosti, boljši kvaliteti, racionalnejši organizaciji dela in kot posledici proizvodnih učinkov tudi znatno povečani dohodek, ki bo omogočal večjo in trajnejšo stabilnost delavcem in obenem omogočal še hitrejši nadaljni razvoj proizvajalnih sil v tovarni, v njeni nadaljni modernizaciji in uva- janju novih visokoproduktiv-nih tehnoloških procesov. Prav ta del ko moramo realizirati zastavljene cilje investicije je zahtevnejši in zahteva polno angažiranost in odgovornost vseh delavcev v kolektivu. Prepričan sem. da bodo vsi delavci, strokovnjaki, samoupravljala in organizatorji proizvodnje doumeli nujnost vlaganja svojega znanja in sposobnosti za dosego boljših in večjih proizvodnih in dohodkovnih rezultatov in to v času, ko svet in tudi našo socialistično družbo tarejo velike gospodar-sko-ekonomske težave, o katerih prav v tem trenutku zelo odkrito spoznavamo in tudi na vseh nivojih z vso ostrino tudi ukrepamo. Spoznati moramo, da naše samoupravljanje ne pozna dveh moral. Zavedati se moramo, da bogatimo našo socialistično družbo le z visoko-produktivnim delom in z visoko ustvarjenim dohodkom in njegovo pravično razdelitvijo, nikakor pa ne z določenimi manipulacijami in nedelom in le maksimalnim izkoriščanjem svojih individualnih pravic in zahtev, neupoštevajoč koliko je kdo pripomogel k rezultatom idela iz katerih pravice tudi edino možno izhajajo. Končno moramo priti do spoznanja, da na račun drugega ni mogoče živeti. Mnogo slabosti se je vkore-ninilo v našo vsakdanjo prakso, zato je nujno, da jih spoznamo in da jih iz dneva v dan odpravljamo zavestno in s polno odgovornostjo vseh v želji, da bi naslednji, 95. jubilej lahko kolektiv z zadovoljstvom proslavljal, ob velikih proizvodnih in poslovnih rezultatih. JOŽE MIRTIČ jarna; Perme Franc, rem. gramu, bo na vrsti še za-klima naprav; Bizjak Vojko, bavni del. proizv. sektor; Cenkar Franc, Od ponedeljka, 8. 9. pa laboratorij. do konca tedna so na vrsti Ob 16. uri se bodo v dvo- športne prireditve. Aktivno rani zbrali upokojenci, ko se se jih lahko udeleži vsak vrnejo z ogleda tovarne. Po član naše delovne organiza-kratkem kulturnem pro- cijc. *S * v . Alt ■-< , V 'V . ‘ *« • • ' • VSA SRCA IN JtOffE SMO ’ ' -V ENO ZDRUŽILI IN- DELU, RESNICI,SVOBODO ZGRADljJL ■ ...V ' ' * ■ " "" j j«. Delavci ob prevzenpu uprave podjetja, ^ 9 septembra 1950 • ■£*: ’ , •• "• ;vU Spominsko ploščo je odkril 9. septembra 1950 teda1'-3 predsednik upravnega odbora, tov. Jernej Kaplja. Razpored tekmovanj: ponedeljek, 8.9.1980 — kegljanje ob 16. uri; šah ob 18. uri, oboje na kegljišču v Litiji; torek, 9. 9. 1980 — streljanje, ob 16. uri, v predilnici Litij3: sreda, 10. 9. 1980 — namizni tenis, ob 17. uri, v osnovi11 šoli Litija; četrtek, 11.9. 1980 — balinanje, ob 16. uri, pri ribiške31 domu Litija; sobota, 13. 9. 1980 — nogomet, ob 9. uri, pred osnovno Š°c Litija. Tekmovanje v streljanju, keglanju in namiznem ten'sU je za ženske in moške tekmovalce. Za nogomet sestavijo po eno ekipo naslednji oddeli L ekipa-čistilnica, predpredilnica, remont mikaln|C‘"' remont predpredilnice in mešalnica; 2. ekipa-elektrodelavnica, mehanična delavnica, skup3 službe; 3. ekipa-sukalnica, remont sukalnice, efektna sukajni^ 4. ekipa-predilnica, remont predilnice, transportni lavci, vzdrževanje klimatskih naprav. vC Za vsa tekmovanja se lahko prijavite že sedaj. zbirajo: Boris Zupančič, int. tel. 71, Egon Vovk, int. tek in Matic Malenšek, int. tel. 76. M. M- Pn rezkaleu v novi mešalnici je teklo olje. Toda kje? v f,*’! mesto so odkrili šele po večdnevnem napornem iskanj11-vili so, da je olje teklo po notranji strani električnega kabla- Delo odbora za delovna razmerja (1. l.do 31. 8. 80) Odbor za delovna razmerja je imel v osmih mesecih letošnjega leta 11 sej, na katerih je razpravljal predvsem o sprejemu novih delavcev, razporejanju delavcev na druga dela, nadomeščanju delavcev za čas dopustov in izplačilu osebnih dohodkov za čas nadomeščanja, Prenehanju delavcev, poskusnem delu, zahtevkih za varstvo Pravic iz delovnih razmerij, ‘‘Prejemu in razporeditvi delavcev za počitniški dom, izbiri vajencev, štipendistov, sprejemu pripravnikov, uspehih šti- pendistov, izobraževanju ob delu, odobritvi izrednih dopustov, objavah prostih del in nalog, pogodbah o delu, udeležbi na mladinskih delovnih akcijah in še drugi problematiki iz delovnih razmerij. V tem obdobju je bilo sprejetih ha tlelo 22 moških,49 žensk, skupaj 71 delavcev, prenehalo pa je z delom 30 moških in 52 žensk, skupaj 82 delavcev. Tako je stanje vseh zaposlenih na dan 31.8.1980 skupaj 1112, od tega moških 344, žensk pa 768. Lani ob tem času pa je bilo 1129 delavcev. kontrola ZAKLJUČNEGA RAČUNA ZA LETO 1979 d V dneh od 19. do 22. avgusta 1980 je inšpektor Službe ruzbenega knjigovodstva opravil kontrolo našega zaključnega racuna za leto 1979. ,. Na osnovi pregleda zaključnega računa je ugotovil, da je n!Ul poslovanje v preteklem letu pravilno in na zaključni račun ! P°dal nobenih pripomb. Navajamo pa pomembnejše ugoto-1 v® 'z zapisnika, ki naj služijo delegatom delavskega sveta kot Sledi" 23 sci° v scPl<-‘n,l,ru» ko bodo obravnavali poročilo o pre- ži|. ^ zapisniku je navedeno, da je delovna organizacija predlo-l' >i za|djučm račun v predpisanem roku in vsebuje številne bi-tr h"1 pril°ge, na osnovi katerih je omogočena računska kon-in>U’ Prt'dvsem kontrola prispevkov, davkov in drugih dajatev P«>soji, družbi. Priložene neobvezne bilančne priloge pa omotov • llsI,e^nH čitanje bilance in je možno iz teh podatkov ugo-1,1 Poslovanje in stanje uporabnika. katere r°u?^e j° PreKledal ne" čev., c bilančne postavke, iz pdr Povzemamo: n°vm‘hletlan JC bil PodPis os* am . sredstev in obračun bi|„ 'Racije in pri kontroli ni Pre,i'i^?tovkicnih nepravilnosti. • • n,ca Litija v letu 1978 in za razširjene ne povečuje obraj‘' sredstev potrebnih zt a sredstva. S sredstv lastnih v let ",vANA NUJNOST Dl|v,RlSPEVEK V GRA- '"'Ufe* ' M. M. še varstvo pravic pred splošnimi in posebnimi sodišči združenega dela, varstvo pravic delavcev pred ustavnim sodiščem, varstvo pravic s kazen-sko-upravnem postdpku, kaze nsko-pravno varstvo in družbeno varstvo in nadzorstvo nad zakonitostjo dela organizacij združenega dela, ki jih izvajajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Varstvo pravic delavcev v delovni organizaciji Kadar delavec misli, da je kršena njegova pravica lahko zahteva varstvo pravic pri delavskem svetu. Zahtevo za varstvo pravic mora delavec vložiti v 3(1 dneh od dneva ko je zvedel za kršitev pravice oz. od dneva, ko mu je bila vročena odločba s katero se krši njegova pravica. Delavčeva pravica je lahko kršena z izdajo odločbe ali sklepa, ki jo izdajajo odbori in komisije na prvi stopnji ali pooblaščene osebe, in z dejanskim ravnanjem brez izdaje odločbe organa ali pooblaščene osebe, ki krši delavčevo pravico. Zahtevo za varstvo pravic (po starem: pritožbo), lahko delavec poda pismeno ali ustno na zapisnik v kadrovsko-splošnem sektorju. Samoupravni splošni akti Predilnice Litija ne odločajo postopka v primeru, ko izda sklep ali odločbo na prvi stopnji delavski svet. Mislimo, da sklep delavskega svetit zaradi tega ni dokončen in je možno podati zahtevek za varstvo pravic na delitvski svet, ki mora svoj sklep še enkrat pretehtati. PROTI KATERIM ODLOČBAM NI MOGOČE VLOŽITI ZAHTEVKA ZA VARSTVO PRAVIC Zahtevek za varstvo pravic ni možen proti dokončnim in proti pravnomočnim odločbam. Dokončna je odločba kadar o njej odloči delavski svet na drugi stopnji, to je kadar v zve- zi z reševanjem zahtevka za varstvo pravic izda odločbo. Pravnomočna pa je odločba: — če delavec proti prvostopni odločbi ni uveljavljal zahtevek za varstvo pravic; — če je bil o zahtevi dosežen pismeni sporazum; — če je bila ta zahteva za varstvo pravic rešena na drugi stopnji pri sodišču združenega dela, ali če je bila rešena na prvi stopnji sodišča združenega delit pa se delavec ni pritožil. PROTI KATERIM ODLOČBAM IN SKLEPOM JE MOGOČE UVELJAVLJATI ZAHTEVEK ZA VARSTVO PRAVIC Zahtevek za varstvo pravic je mogoče podati zoper akte vseh odborov in komisij ter delavcev, ki izvršujejo posebna pooblastila zlasti še v naslednjih primerih po posameznih samoupravnih organih: Izvršilni odlmr izdaja in sprejema akte za izvršitev sklepov delavskega sveta in zbora delavcev. Če delavec meni, da je izvršilni odbor prekršil njegovo pravico s tem, d it je prekoračil svoja pooblastila ali prekršil samoupravni splošni akt ali da se s tem aktom ne izvaja začrtana politika tili ne izvršuje sklep delavskega sveta oz. delavcev, lahko poda zahtevek za varstvo pravic. Odbor za delovna razmerja Zahtevo za varstvo pravic je mogoče podati proti sklepom in odločbam odbora za delovna razmerja kadar odbor odloča o sprejemanju delavcev, razporejanju na dela in naloge, o osebnih dohodkih, o prenehanju dela, o pravicah in dolžnostih v zvezi z izobraževanjem, o pripravništvu, o izrednem plačanem dopustu itd. Odlmr za stanovanjska vprašanja Lahko rečemo, da so zahtevki za varstvo pravic proti sklepom odbora za stanovanjska vprašanja najpogostejši. Odbor odloča o razporeditvi delavcev na prednostno listo, o oddajanju novih in starih izpraznjenih stanovanj, drugih stanovanjskih in pomožnih prostorov, o dodelitvi kreditov za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj. Zahtevek za varstvo pravic je mogoče podati zoper vsak sklep ali odločbo odbora. Disciplinska komisija Delavci lahko vložijo zahtevek za varstvo pravic zoper sklep disciplinske komisije s katerim se odgovornemu delavcu izreka disciplinski ukrep ali naloži plačilo odškodnine. Zahtevo za varstvo pravic je mogoče podati zoper vse sklepe in odločbe, ki jih izdajo ko- misije delavskega sveta kot so: komisija za letovanje v počitniških domovih in za družbeno prehrano, komisija za sistemizacijo in nagrajevanje, komisija za norme, komisija za inovacije itd. POSTOPEK Z ZAHTEVO VARSTVO PRAVIC Delavec mora vložiti zahtevo za varstvo pravic v 30 dneh odkar je izvedel za kršitev svoje pravice ali od dneva ko mu je bila vročena odločba. Rok 30 dni je zelo važen, ker delavski svet zahtevo za varstvo pravic, ki je bila vložena prepozno, to je po preteku 30. dni, zavrže in se ne spušča v njeno utemeljenost. Delavec lahko zahteva varstvo pravic, ker je bila njegova pravica kršena, ker prvostopni organ: - ni pravilno ali je nepopolno ugotovil dejansko stanje; — ker je napačno uporabil materialno pravo; — ker je kršil pravila postopka. V svoji pismeni vlogi ali ustno, na zapisnik dani zahtevek, mora delavec navesti sporno razmerje zaradi katerega podaja zahtevo za varstvo pravice. Pri tem ni dolžan navajati pravne podlage, lahko pa navede dejstva in dokaze s katerimi dokazuje resničnost svojih trditev. Bistveno pa je, da delavec navede v katerem delu s sklepom odločbo, ali dejanskim ravnanjem ni zadovoljen. Prav tako ni potrebno, da delavec določno oblikuje svoj zahtevek. Če pismena vloga ni popolna ali ni jasna mora delavcu pravna služba ali delavski svet, ki odloča o sporni zadevi, pomagati pri obrazložitvi spornega predmeta. PONOV EN PREIZKUS ODLOČBE PRVOSTOPNEGA ORGANA Organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji lahko pri preizkusu zahteve za varstvo pravic svojo prvotno odločitev spremeni s tem, da izpodbijano odločbo razveljavi in jo nadomesti z drugo. Proti taki novi odločbi ima delavec ponovno možnost zahtevati varstvo pravic. Rok za vložitev zahteve v tem primeru teče od vročitve spremenjene odločbe delavcu. Ce prvostopni organ tega ne stori je dolžan zahtevo za varstvo pravic takoj predložiti delavskemu svetu. Pri tem lahko odločbo dodatno obrazloži in odgovori na navedbe delavca. Nadaljevanje na 6. strani (Nadaljevanje s 5. strani) ODLOČANJE NA SFJI DELAVSKEGA SVETA Delavski svet delovne organizacije mora odločiti o zahtevi delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila zahteva podana. Če se o zahtevi doseže pismeni sporazum ima ta sporazum moč izvršilnega naslova, kar pomeni, da ga je mogoče izvršiti, tako kakor je bil sprejet. Ko se obravnava njegova zahteva ima delavec pravico biti prisoten na seji delavskega sveta in se izjaviti o dejstvih, ki so pomembna za odločanje, nima pa pravice biti prisoten, ko delavski svet o njegovi zahtevi glasuje. Preden delavski svet odloči je dolžan, da si priskrbi mnenje sindikata. Sindikat lahko v postopku o zahtevi za varstvo pravic delavca tudi zastopa, lahko pa tudi sam začne postopek kadar gre za varstvo samoupravne pravice, tudi če delavec to odkloni. Odločitev delavskega sveta o zahtevku je v delovni organizaciji dokončna. Zoper odločbo delavskega sveta ni mogoče zahtevati varstva pravic (ni pritožbe), kadar delavski svet odloča na drugi stopnji. Če pa delavski svet odloča na prvi stopnji je zoper takšno odločbo možno podati zahtevek za varstvo pravic. V tem primeru mora delavski svet ponovno proučiti svoj sklep, kakor smo že omenili. Delavski svet je dolžan o zadevi odločiti in delavca pismeno obvestiti o svoji odločitvi z obrazloženo odločbo s poukom o pravnem sredstvu. To mora storiti v 30 dneh. Neizvršitev te obveznosti pomeni kršitev samoupravnih dolžnosti, lahko pa tudi disciplinsko odgovornost odgovorne osebe. Če delavski svet te obveznosti ne izpolni, lahko delavec vloži neposredno predlog za varstvo pravic na sodišče združenega dela. ODLOČITVE DELAVSKEGA SVETA Delavski svet na seji lahko: 1. Zavrže zahtevo kot prepozno vloženo. To stori delavski svet v primeru, če delavec zamudi 30 dnevni rok, ki se šteje od dneva prejema odločbe ali od dneva ko je delavec zvedel za kršitev svoje pravice. To pa ne velja v primeru, da delavec uveljavlja denarno terjatev. Iakrat mora delavski svet odločiti po zahtevku, čeprav delavec vloži zahtevo po preteku 30 dnevnega roka, vendar pa v okviru zastaralnega roka določenega za zastaranje terjatve, ki znaša za vsako vrsto terjatev drugačen čas. 2. Zavrže zahtevo kot nedovoljeno, ker je ni vložila upravičena oseba ali ker je bila zahteva že rešena z dokončno ali pravnomočno odločbo oz. sodbo. Pri tem je treba poudariti, da lahko poda zahtevo za varstvo pravic poleg prizadetega delavca in njegovega zakonitega zastopnika tudi sindikat. 3. Zavrne zahtevo kot neutemeljeno, ker so delavčeve navedbe s katerimi je izpodbijal prvostopno odločbo, izkazane kot neresnične oz. neutemeljene. Z zavrnitvijo zahtev delavski svet potrdi odločbo prvostopnega organa ali odločbo, ki jo je sam sprejel na prvi stopnji. 4. Ugodi, v celoti ali deloma, delavčevi zahtevi za varstvo pravic in v celoti ali deloma razveljavi izpodbijano odločbo. Pri tem lahko delavski svet o zadevi dokončno odloči ali pa le razveljavi prvostopno odločbo in zadevo vrne organu, ki je odločal na prvi stopnji, v ponovno odločanje. SODELOVANJE SINDIKATA Povedali smo že, da sindikat lahko zastopa delavca pri zahtevi za varstvo pravic na delavčevo zahtevo ali z njegovo privolitvijo. Sindikat pa lahko sam zahteva varstvo delavčeve pravice v lastnem imenu tudi če delavec ne začne postopka za varstvo pravic in tudi če odkloni, da bi ga sindikat zastopal. To možnost ki temelji na 183. členu zakona o delovnih razmerjih, delavci in še posebno sindikat do sedaj praktično niso nikoli izkoristili. Tudi sicer se je sindikat omejeval le na to, da je o zahtevi za varstvo pravic dal svoje mnenje. Mislim, da je naloga nas vseh in še posebno sindikata, da se bori za pravice delavcev, saj sodelovanje sindikata v postopku ne pomeni le uveljavljanje interesov posameznega delavca, posebno še kar sindikat pri urejanju spornega razmerja zasttipa tudi ogroženi interes drugih delavcev, ki je v nasprotju z interesi posameznika. ZASTOPANJE DELAVCA Delavec ima lahko pri uveljavljanju svojih pravic zastopnika. V delovni organizaciji lahko delavca zastopa vsak, kije opravilno sposoben, oseba, ki ima pravosodni izpit in predstavnik sindikata. Delavcu torej ni treba priti na sejo delavskega sveta, čeprav ima to pravico, da bi obrazložil svojo zahtevo ampak lahko namesto njega to opravi njegov zastopnik. Pri tem mora zastopnik imeti pismeno pooblastilo. Delavci se bodo te možnosti poslužili zlasti kadar zaradi službene ali bolezenske odsotnosti ne bodo mogli priti na sejo delavskega sveta. Prav tako je priporočljivo, da si delavec vzame zastopnika, ki zaradi strokovnosti lahko lažje in bolj strokovno zastopa njegove pravice tudi če se sam udeleži seje delavskega sveta. V praksi pa je zaradi zastopnikov delavcev že prišlo do določenih težav. Razne birokratske strukture, ki jim je samoupravljanje tuje, so že očitale zastopnikom in delavcem, ki so bili zastopani, da na delavskem svetu že ne potrebujemo advokatov, ki bi branili pravice delavcev. Seveda se s takšno miselnostjo ne moremo strinjati in priporočamo vsem delavcem, da v postopku z zahtevo za varstvo pravic vzamejo svojega zastopnika, ki bo lažje in bolj strokovno branil njihove pravice. IZVRŠITEV PRVOSTOPNEGA SKLEPA Delavčeva zahteva za varstvo pravic zadrži izvršitev sklepa do dokončne odločitve o njegovih pravicah. To je pomembno določilo člena 184 zakona o delovnih razmerjih, ki preprečuje, da bi se zaradi morebitnega nepravilnega ali nezakonitega sklepa delavcu delala škoda. To določilo pa ima tudi izjeme. Delavčeva zahteva za varstvo pravic ne zadrži izvršitev sklepa — s katerim se določa osebni dohodek; — s katerim je delavec začasno odstranjen z dela ali iz delovne organizacije; — ki delavcu nalaga, da zaradi izjemnih okoliščin v delovni organizaciji začasno opravlja druga dela oz. naloge; — s katerim se delavcu nalaga delo preko polnega delovnega časa v skladu z zakonom. V tem primeru gre očitno za varovanje širših družbenih interesov in se predpostavlja, da bi z neizvršitvijo sklepa delovni organizaciji nastala večja škoda od tiste, ki jo trpi delavec. Kdaj na sodišče? Če delavec ni zadovoljen z odločitvijo delavskega sveta ali če delavski s\yt ne odloči v 30 dneh od vložitve zahteve, ima delavec v nadaljnih 30 dneh pravico zahtevati varstvo pravic pri sodišču združenega dela. Predlog za varstvo pravic lahko delavec poda pri sodišču združenega dela pismeno v 4 izvodih ali ustno na zapisnik. Predlog ni vezan na nikakršno obliko in zadostuje, da vsebuje dovolj podatkov na podlagi katerih sodišče lahko ugotovi kdo so udeleženci in v čem je sporno razmerje. Pismeno na zapisnik lahko delavec poda predlog pri sodišču združenega dela v Ljubljani Celovška 185, ki je pristojno za odločanje o zahtevkih zoper našo delovno organizacijo. Predloge na zapisnik sprejema sodišče združenega dela v Ljubljani vsako sredo od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Tudi pred sodiščem združenega dela si delavec lahko vzame zastopnika, ki je lahko v tem primeru vsak, ki je opravilno sposoben predvsem pa odvetnik. Varstvo pravic pri sodišču združenega dela pa ne more zahtevati delavec, ki se ni prej obrnil na delavski svet v delovni organizaciji, razen če uveljavlja denarno terjatev. Takšnega predloga pa sodišče kljub temu ne zavrže, temveč mora predlog odstopiti pristojnemu organu v delovni organizaciji. Pri teni se šteje dan, ko je sodišče prejelo predlog za dan, ko je delavec vložil zahtevo za varstvo pravic pri pristojnem organu v delovni organizaciji. S tem praktično pride le do tega da se sporno razmerje pozneje reši-Ko sodišče odstopi predlog prl' stojnemu organu v delovni organizaciji, nadaljni postopek v zvezi zahtevo za varstvo pra' /ic teče kakor da bi delavec zahtevo za varstvo pravic vložil direktno pri delavskem svetu delovne organizacije. Milan Kaplja dipl. iur. — VllETl Je, J>A M1 Cisto s čut/m ioHoUoh I_____ UPOKOJENI SODELAVCI V mesecu avgustu so bile na poslovilni razgovor povabljene štiri naše sodelavke: Marija Zavodnik, Antonija Premk, Milica Kubot in Marija Ribič. Ribičeva se našemu vabilu ni mogla odzvati. Kot vedno, smo jih skromno pogostili in v dobri urici klepeta smo skupaj obujali spomine na lepe in težke trenutke. Zvedeli smo mnogo zanimivega od življenjskih pa do delovnih izkušenj. Tov. Marija Zavodnik jc bila v naši delovni organizaciji zaposlena od 17. 7. 1945, torej vseh 35 let. Povedala je, da se je zaposlila ravno takrat, ko so prešli na izmensko delo (14 dni zjutraj in 14 dni popoldan). Ker je bil ta turnus prenaporen, so kmalu prešli na tedenske 'zmene. Takoj naslednje leto (1946) pa so pričeli s triizmen-skim delom. Propomnila je tudi, da je bilo takrat, to je leta 1945, v Predilnici zaposlenih le 300 delavcev. Število Pa se je zaradi uvedbe izmenskega dela naglo povečevalo. Ko se je zaposlila, je kdla razporejena na delovno mesto predice, leta 1972 je mla premeščena na dela in naloge vodje snemalne kolona toda že leta 1976 je bila zaradi bolezni razporejena na lažja dela in naloge k re-zervi predilnice, kajti bila je Cenjena kot invalid III. kategorije. kadi lov. Antonijo Premk Je vodila skozi 35 let podobna k°*> kot njeno sodelavko. Predilnici sc je zaposlila '• 7. 1945, in tako ima tudi ona polno delovno dobo. azporejena je bila na de-ovno mesto predice. Spominja se, da je delala na prstanč-! strojih, kjer se je spredena 11 navijala na majhen format cevk (pincops). Čeprav je od takrat minilo že skoraj 15 let, sc še vedno natanko spominja, daje potrebovala za snem N m 20 na teh strojih 20 minut. Leta 1972 je bila premeščena na delovno mesto vodje snemalne kolone, kar je opravljala do upokojitve. Vedno si je želela, da bi zdrava dočakala upokojitev. Vedno jo je bilo strah ob misli, da bo morala prenehati z delom, da se bo morala upokojiti. Toda bolj sc je bližal dan prenehanja delovnega razmerja, težje je čakala, kajti človek se v tako dolgem času in v takšnih delovnih razmerah tudi »nagara«. Toda ne bo se dolgočasila, za kar je poskrbel njen sin. Pazila bo svojega vnučka in tudi domačih hišnih opravil nikoli ne zmanjka. Spominjala se je, kako so se delovne razmere v borih 30 let spremenile. Včasih so delale vse sobote in tudi nedelje, kajti potrebovale so vsak dinar. Seveda danes tega ni potrebno. Toda tudi tega bo konec, saj smo že danes priča raznim gospodarskim krizam in nezaposlenosti. Tudi to se mora spremeniti, tako naprej ne gre več: visoka plača, nizke cene, velika izbira artiklov in malo vloženega dela, ugotavlja. <• sebno n.U /a