LETO XXI. — številka 89 KRANJ, sobota, 16. 11. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev Ustanovitelji: občinske konference 0% iZ°l J-senice, Kranj, Radovljica, ||p Sfcrfja Loka in Tržič. - Izdaja časo- #f °wno podjetje Gorenjski tisk Kranj. ^ 23 ""^akcijo odgovoren Albin Učakar 2Jl A SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah Roman Albreht v Kranju Govoril je o osnovah zakona o dohodku lavsk^' 15, novembra — De. v KrLlUliverza Tomo BreJc priPra\-iU *C danes dopoldne zVe2o 1 a v sodelovanju z veniie deIavs^ih univerz Slo. občiJnskV pro*torih kranjske o {jr*uvie 8^uP8čiiie seminar osn0v />en'ft "v ekonomskih Prec|s. ZaI«ona o dohodku. sPodaA?ukom vodstev go-n°miSt organizacij, eko-,av^kih°m' predsednikom de-odb0ro Svetl>v in upravnih bsn0p^' predsednikom druž-seltreta'. organizacij in fce l{0m Jem organizacij zve. Kanizac"nLStov v ^»v™11 °r-*H ^ Je o tem govo- nja čl^TgOVarJaI na vpraša-centrahf lzvrš«ega komiteja 8°slav,-5 kon,-»eia ZK Ju-^ 'Je Roman Albreht. k\t\ j^,1Š.Al1>reht se je v svo-Vsem *aJanju zadržal pred družbenih in eko-P°gojih, ki so omo- gočili izdelavo in sprejetje sedanjega zakona o dohodku; govoril je o načelih delitve po delu, na katerih je zasnovan zakon o dohodku, o aktualnih družbenih, material- nih in organizacijskih prob. lemih, s katerimi se delovne organizacije srečujejo pri uveljavljanju samoupravnega združenega dela itd. A. 2. ^kij, Pred referendumom v tržiški občini Tudi delovne organizacije za samoprispevek Tržiške občane loči do re ferenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo novih šol in popravi- 10 sedanjih šolskih poslopij le še en teden. Znano je, da bodo prispevale sredstva za nove šole tudi tržiške delovne organizacije in sicer en odstotek od brulto i/plačanih osebnih dohodkov. V te-lefonski anketi smo skušali zvedeti, kakšno je razpoloženje v tržiških delovnih organizacijah ob referendumu. Zanimalo pa nas je tudi, če so v referendumu za uvedbo samoprispevka že razpravlja 11 na samoupravnih organih. Direktor tržiške tovarne konfekcije in obutve — TRIO — Marjan Romih nam j a povedal, da bo delavski svet podjetja prihodnji teden razpravljal o referendumu. »Sicer pa sem prepričan, da bodo nai>i delavci za uvedbo samoprispevka, saj je kar 63 odstotkov zaposlenih doma v Bistrici. Sploh pa so se že na zborih volivcev jasno iz- rekli za uvedbo samoprispevka za gradnjo šol.« V Tržiški tovarni obutve Peko je direktor Jože Dolenc takole odgovoril na naše vprašanje: »V kolektivu še nismo konkretno razpravljali o referendumu, vendar sem prepričan, da mnenje ne bo negativno.« Podobno mnenje smo lahko slišali tudi od direktorja združene lesne industrije — ZLIT — Mira Repiča, medtem ko je v bombažni prediI. niči in tkalnici o referendumu razpravlja] te upravni odbor kolektiva in se pozitivno izrekel za samoprispevek. Uvedbo samoprispevka podpirajo tudi v tovarni pil Triglav, vendar bodo konkretneje o njem razpravljali po izidu glasovanja na referendumu. V tržiški tovarni kos in srpov bodo razpravljali o referendumu prihodnji teden na občnem zboru sindikalne podružnice, vendar so nam zatrdili, da že danes lahko govorimo o njihovi podpori samoprispevku. vig Posvetovanje o spremembah republiške ustave Še vedno je potrebnih več zborov skupščine KRANJ, 14. novembra — Tu je bilo področno posvetovanje republiških poslancev z območja Gorenjske, na katerem so razpravljali o predlaganih spremembah republiške ustave« o tem po kakšnem postopku naj bi to izvedli in kako pripravili širšo javno razpravo. Razprave so se udeležili tudi člani komisije Skupščine SRS za ustavna vprašanja Stane Markič, Janko Česnik, Franc Puhar in Martin Košir, ki so tudi obrazložili dosedanje razprave za spremembo ustave. Največ so govorili o predvidenem novem planu, zboru občanov in še zlasti o tem koliko zborov naj bi imela skupščina v bodoče. To je toliko pomembnejše, ker se predvideva razviti še celo vrsto področij samoupravne skupnosti, kot je to primer v šolstvu in nekaterih drugih dejavnosti, če bi namreč zadržali sedanje zbore take kot so, bi pravzaprav ovirali v družbi predvideni razvoj samoupravnih skupnosti. Menili so, da bi bilo še preuranjeno ukinjati zbore, vendar pa bi morali težiti v to smer. Stanovanjsko vprašanje borcev V četrtek popoldne je bilo v Kaanju posvetovanje predsednikov in tajnikov krajevnih organizacij Zveze združenj borcev NOV. Na posvetovanju so obravnavali stanovanjsko vprašanje udeležencev NOV, Sklenili so, da je treba popisati vse tiste udeležence narodnoosvobodilne borbe, ki imajo priznano dvojno delovno dobo do 31. 12. 1944, ki pa še vedno nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. A. Z. Slavnostna seja DS Save in Standarda Kranj, 15. novembra — V prostorih kranjske občinske skupščine je bila danes popoldne slavnostna seja delavskih svetov Save in Standarda. Komisiji za izvedbo referenduma sta na skupni seji poročali o izidih glasovanja o spojitvi podjetij Save in Standarda. Člani obeh delavskih svetov so potem sprejeli sklepe o nalogah strokovnih služb in organov upravljanja. Poudarili so tudi, da je treba čimprej doseči skladno in uspešno poslovanje novega podjetja, ki se imenuje Sava, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov. A. Ž. 1 Svečana podelitev priznanj krvodajalcem Danes (sobota) ob 16. uri bo v prostorih kranjske občinske skupščine letna podelitev priznanj prizadevnim članom organizacij rdečega podelitev diplom, zlatih ter srebrnih značk krvodajalcem. Letos bo podelitev še posebno slovesna, ker sedaj poteka petnajst let prostovoljnega krvodajalstva. Za krvodajalce so pripravili d'iiplome in značke, za prizadevne člane rdečega križa pa priznanje zveznega in republiškega odbora rdečega križa. Teh priznanj je 48. Štirim krvodajalcem bodo podelili diiplome (ti so dali kri voč kot dvajsetkrat), zlate značke bodo podelili enainštirkiesetim krvodajalcem, sreberne pa 269. Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah' 73483^ GLAS * 2. STRAN SOBOTA, 16. novembra Novosti zakona o narodni obrambi Oborožene sile sestavljene iz JLA, teritorialnih enot in enot civilne zaščite V Ljubljani je bil v četrtek zvečer razgovor pomočnika j državnega sekretarja za na- j rodno obrambo general pod-polkovnika Djura Lončarevi-ća s predstavniki tiska, radia bi televizije. Glavna tema pogovora je bil novi zakon o narodni obrambi, ki ga je zvezni izvršni svet pred kratkim dal v obravnavo zvezni skupščini. Predlog novega ! zakona je sedaj v razpravi na posameznih skupščinskih od-borih, o njem pa bedo kma- | lu razpravljale tudi republiške skupščine. Ko je general podpolkovnik Djuro Lončarevič govoril o I novostih zakona o narodni obrambi je poudaril, da po i novem zakonu narodna ob- I ramba izhaja iz osnov druž- j benega sistema, še več, je j njegov sestavni del. Novi za- i kon obravnava vse družbene j dejavnike kot nosilce narodne obrambe in zato narodna obramba ni več izdvojena iz družbene aktivnosti, kot je bilo to doslej po starem zakonu o narodni obrambi. VLOGA OBOROŽENIH SIL V NARODNI OBRAMBI Zakon o narodni obrambi bo imel tudi posebno poglavje o vlogi in sestavu oboroženih sil v narodni obrambi. Tako bodo oborožene sile po novem zakonu sestavljene iz operativnega dela (sedanja JLA) ter iz teritorialnih enot in enot civilne zaščite. Takšen koncept oboroženih sil omogoča po besedah Djura Lončarevića obrambo v kakršni koli vojni. Teritorialna obramba in enote civilne zaščite bodo imele predvsem to nalogo, da v morebitni vojni okupatorja prisilijo k stalni budnosti in h koncentraciji čet na določenih področjih. Kot je poudaril pomočnik državnega sekretarja za narodno obrambo, izhaja novi zakon iz tradicij in izkušenj narodnoosvobodilne vojne, na drugi strani pa je odraz teženj naše politike, ki ni osvajalna in ki želi, da vse svoje sile usmeri v obrambo sociahslničnega in samoupravnega sistema. SPREMENJENA PREDVOJAŠKA VZGOJA Dosedanje predvojaške vzgoje novi zakon sicer ne predvideva, vendar pa določa obveznost vseh državljanov po posameznih organizacijah. To obveznost pa bodo državljani opravili ali v teritorialnih enotah ali pa v enotah civilne zaščite. Novi zakon o narodni obrambi predvideva, da bi že v osnovnih šolah uvedli tečaje prve pomoči, medtem ko bi v vseh srednjih šolah sedanji predmet predvojaške vzgoje razširili, bolj konkretizirali. Dijaki se bodo pri tem predmetu učili uporabljati orožje in se seznanili z raznimi oblikami zaščite. V višjih in visokih šolah bo nov predmet namesto sedanje predvojaške vzgoje — imenoval se bo najbrž Osnove narodne obrambe — obravnaval vojno kot družbeni pojav, vojno v *99$^*2$ni%$9Q999®Q9®^9$3@®C99®®%90®999®9« Aktiv mladih komunistov Pred kraitkim so sprejeli v Zvezo komunistov 18 učencev poklicne industrijske in tehniške srednje šole železarskega izobraževalnega centra na Jesenicah. Da bi mladi komunisti lahko uspešno delovali na omenjenih šolah, so na predlog predsedstva Z MS in aktiva ZK na šolah ustanovili aktiv mladih komunistov. Na ustanovnem sestanku so razpravljali o delovnem programu aktiva in ga tudi sprejeli. Aktiv j« v okviru svojega programa že razpravljal o nalogah mladih komunistov železarskega izobraževalnega centra v narodni obrambi. I. K. o ni h vprašanjih Svet za narodno obrambo pri radovljiški občinski skupščini je v četrtek skupaj z delavsko univerzo Radovljica pripravil v prostorih občinske skupščine celodnevni seminar o obrambnih vprašanjih. Na seminarju so Stanko Kajdiž, Jule Vobič in Janko Rozman govorili o naši obrambni zamisli ob sedanjem političnem položaju v Evropi, o dosedanjih akcijah in ukrepih na področju narodne obrambe v občini in o nalogah občinske skupščine, krajevnih skupnosti, družbenopolitičnih in delovnih organizacij ter posameznikov v obrambnih pripravah. Seminarja so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij, ustanov, upravnih organov, republiškega sekretariata za narodno obrambo ter koordinacijskega odbora republiške konference socialistične zveze. Četrtkov seminar o obrambnih vprašanjih je bil že drugi tovrstni seminar v radovljiški občini. A. 2. sodobnih pogojih, koncept vojne, ki bi ga naša država uporabila, če bi do vojne slučajno prišlo. Omenimo naj še to, da bo nov predmet za vse enak, tako za študente kot študentke. Novi zakon o narodni obrambi predvideva tudi vključitev nekaterih novih predmetov v redne šolske programe. S temi predmeti bi dijakom skušali dati takšno znanje, ki bi jim prišlo prav v vojni ali pa pri elementarnih nesrečah. In na koncu naj omenimo še eno zanimivo novost novega zakona o narodni obrambi. Zakon namreč predvideva tudi prostovoljne odrede, sestavljene iz žensk in moških, ki bi se vključili v enote teritorialne obrambe. Skratka, po novem zakonu o narodni obrambi, ki bo kmalu sprejet, bodo oborožene sile sestavljali jugoslovanska armada, kot njihov operativni del, teritorialne enote in enote civilne zaščite. Kot rečeno, pa bodo v enote teriatorialne obrambe vključeni tudi prostovoljni odredi. V. Guček Srečanje ilegalcev v Planini pod Golico Bliža se dan republike in 25-letnica drugega zasedanja Avnoja. Družbenopolitične or. g,anizacije že pripravljajo ustrezne programe oziroma prireditve. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice pripravlja za dan republike srečanje jeseniških aktivistov, ki so tkali temelje naše ljudske oblasti, v Planini pod Golico. Znano je, da je letos večina partizanskih enot dobila domicilne pravice in domicilne listine. Gostitelji na teh prireditvah so bile občin, ske skupščine in nekatere delovne organizacije. Ostala je le še skupina partizanov, ki v teh slavjih ni bila zajeta. To so naši politični delavci, člani terenskih in okrajnih odborov OF, KP, mladine oziroma Skoja in nekdanje organizacije žena AFŽ. Med te spadajo tudi kurirji, obveščevalci in domači aktivi-sti-partizani. Le-teh je v jeseniški občini okrog 120, na srečanje pa jih bodo vabili z vabili. Pohvaliti je treba, da so pokrovitelj srečanja jeseniške delovne organizacije, ki ge tafko vključuje v akcijo za razvijanje tradicij NOB. S prispevki delovnih organizacij bodo udeležence srečanja pod Golico pogostili. Organizacija prireditve je zaupana posebnemu odboru, ki jo vodijo Karel Franče-škin, Milan Bregar jjn Franc Pesjak, bivši komandir kurirske karavle. J. Vidic '■■aaaaaaaaaaaaBaaaBaaaaaaaaaaaraaaaaaaaaBBaaaaaBaaaaaaaaaaaBaaBaaaaaaaaaaaaaaaB« "" S jI Konferenca ZM v Stražišču i [j Organizacija zveze mladine v Stražišču bo prihod-!« njo soboto pripravila v domu Partizan v Stražišču ob \\ 12 17. uri redno letno mladinsko konferenco. Udeležili B ■ se je bodo mladinci iz Stražišča, Gorenje save, Spod- B :: njega in Zgornjega Bitnja, Labor, Orehka, Drulovke, B s: Pševa in Zabukovja. Po končani konfernci bodo ta dan j priredili tudi mladinski ples. Sicer pa so v Stražišču g :j v domu Partizana vsako nedeljo od 15. do 17. ure kai izdelujete v vašem podjetju in kje p*8*® surovine za proizvodnjo?« n-, °dvJetje je registrirano kot podjetje za izdelovanje oseb-Us • za^tnm sredstev, zato so naši proizvodi v glavnem v Jene> _ azbestne, tekstilne rokavice, višinski in globinski v„ P0stni pasovi, obrazne celuloidne maske, škornji in čevlji Investicijski program jeseniške bolnišnice j^. h vrst, predpasniki, gamaše, ščitniki in ostala sredstva, so potrebna za zaščito pri delu. Proizvodi, s katerimi zalaja*110 tržišče, so zelo raznovrstni, ker je pri vsakem posa-wxnem kovnem mestu posebej treba upoštevati najrazlič- nejše Pol možne povzročitelje nesreč ali poškodb. s , 01eg drobnega materiala sta naši glavni surovini usnje, L aterim nas oskrbujejo razna usnjarska podjetja kot Runo L Pa les, ki ga dobimo od GKZ Srednja vas iz Bohinja in Sa 2 Bleda. Materiala ne nabavljamo iz tujine, uporabljamo dITlo domač material.« V v*^ Ste *n kako ste poskrbeli za modernizacijo proizvodnje vasem podjetju?« m *^tavba, v kateri imamo prostore, je za naše potrebe pre-Pro to<*a kljub temu smo se nekoliko približali sodobni Val 1ZVodnJi- Pred nedavnim smo nabavili nove električne ši-TodC StroJe' sedlarski stroj in stroj za povezovanje usnja. (jei a v Prikrojevalnici in ostalih štirih delavnicah še vedno hit Ve^morria ročno, kar pri večjih naročilih onemogoča VeFejse poslovanje, toda pri čevljarskih storitvah, ki jih še na/1''- .°pravliamo za prebivalstvo in pri manših, posebnih 0cui, pa kar ustreza.« *Koliko članov šteje vaš kolektiv?« Ig jP^Jovni kolektiv Cokle se je od ustanovitve povečal od noiJUcli na 35. V kolektivu je tri četrtine delavk, ki so veči-dru^-2 ^!cis^e Dobrave. Vsi delavci so člani sindikalne poda u^lce- začeli smo tudi z večernimi tečaji za prešivalkc, cijo«1 ne^vali^ciramm delavkam omogočili vsaj polkvalifika- *Kako obsežno je vaše tržišče?« vodo Pn° dobavljamo 40 kupcem. 70 odstotkov naših proiz-Si0vv odkupijo industrijska, gozdna in trgovska podjetja po rgjj.^ii in Hrvatski, kot Astra, Kristal, Kovinoservis, Go-Pade tlsk iz Kran>a in drugi. Ostalih 30 odstotkov pa od- y na Železarno Jesenice. 51at*S9° Ieto ''delamo 12.000 parov obutve z lesenimi pod-2qoq' ^-^00 parov z gumijastimi podplati, 42.000 parov rokavic, zn^V Predpasnikov in 5.000 parov ostalih izdelkov, tako da •a letna realizacija od 150 do 200 milijonov S din.« VeUk,a • nia'"ni° podjetje kot je vaše prav gotovo ogrožajo '•fen*L, ustr*iska podjetja predvsem zdaj, ko modernizacija »p!Utro "aprsduje. Kaj mislite o tem?« konk°s U' ^ zadnjem času se je na tržišču pokazala ostra Steza renca' °Sro*a obstanek manjših podjetij, ki si le jaj0dVo nabavljajo nove, modernejše stroje in večinoma osla-PotrJ^ r^nem načinu proizvodnje. Treba se bo prilagajati Ha vsat-10 '^dustrije in venomer izboljševati proizvode in tako ak način ustreči željam in potrebam kupcev.« D. Scdej Delavski svet jeseniške bolnišnice je na zadnji seji med drugim razpravljal o investicijskem programu oziroma delni rekonstrukciji bolnišnice. V jeseniških bolniških oddelkih se letno zdravi okrog 7000 bolnikov, v specialističnih ambulantah bolnišnice pa poprečno 14.000 bolnikov iz jeseniške in radovljiške občine. V zadnjih osmih letih so v razširitev bolnišnice investirali 300 milijonov S din. Za 320-člansiki kolektiv je to veliko breme, saj je od teh sredstev le 48 milijonov S din družbenih dotacij. Sredstva za razširjeno reproduk. cijo zdravstvenih zavodov na. mreč niso niti minimalno zagotovljena v ceni za zdravstvene storitve. Glede na zdravstveno politiko in zahteve zdravstvenega centra Kranj je treba pri jeseniški bolnišnici usta. noviti rentgenski oddelek, ki bo obvladal vse tovrstne po. trebe. Ker namembnost obstoječe bolnišnice zaradi preobremenjenosti ne dopušča še novih sprememb v tlorisnih mejah, so se odločili za prizidavo pritličnega objekta k severnem traktu. Z nadzidavo desnega trakta nameravajo pridobiti prostore za dežurne ekipe in seje. Urediti name. ravajo dva prostora za labo. ratorij, prostore za interni-stično ambulanto, fizioterapijo in pridobiti nekaj novih bolniških sob. Poleg teh del program zajema rekonstrukcijo kuhinje, kurilnice in pralnice. V rekonstrukcijo naj bi do leta 1970 investirali 314 milijonov S din. Položaj pa je takšen: lastnih sredstev imajo 35 milijonov S din, s pomočjo zdravstvenega centra Kranj imajo zagotovljenih nadaljnjih 25 milijonov S din, skupno torej 60 milijonov S din, kar pa ne zadostuje niti za rentgenski oddelek, ki terja 70 milijonov S din. V prvi etapi, ki naj bi jo končali drugo leto, bi potrebovali prek 140 milijonov S din. Zadeva z denarjem je znana. Zato je jeseniška bolnišnica zaprosila delovne organizacije iz jeseniške in radovljiške Gospodarska politika 1969 V okviru seminarja za predsednike delavskih svetov in upravnih odborov je bil v četrtek popoldne na delavski univerzi v Tržiču pogovor o izhodiščih zvezne i.i repub. liške gospodarske politike za leto 1969. Govoril in odgovarjal na vprašanja fje predsednik odbora za gospodarstvo pri republiškem izvršnom svetu RLno Simoneti. A. 2. občine, kakor tudi obe občin, ski skupščini, naj v koriistt svojega prebivalstva in delavcev priskočijo na pomoč pri fi- nanciranju najnujnejših rekonstrukcij skih ded v bolni, šnici. J. Vidic Kompasovi poslovni uspehi Na tiskovni konferenci v Ljubljani je generalni direk- | tor turističnega in avtobusnega podjetja Kompas ing. Miloš Bučair seznanil predstavnike sredstev množične ga obveščanja z rezultati devetmesečnega poslovanja tega podjetja. Takoj v začetku je treba omeniti, da je Kompas začel s pripravami za letošnjo sezono že lani in takratna proučevanja perspektive in utrditve poslovanja v inozemstvu ter domačega turizma so rodile uspehe. Tako je Kompas v devetih meseceih letos povečal celotno realizacijo za 9 odstotkov, dohodek za 11 odstotkov, osnovna sredstva za 23 odsfo;kov, rezervni sklad za 670 odstotkov in dohodek na enega zaposlenega za 9 odstotkov. Pri vseh teh rezultatih ne gre pozabiti tudi podatka, da se je število zaposlenih v devetih mesecih letos v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo le za dva odstotka. Kompas je letos zgradil lastni center za vzrejo divjadi v Petrovem v Prekmur-ju in se vključil v gradnjo novega mednarodnega mejne« ga prehoda Škofije pri Kopru. Nadalje so letos odprli novo turistično poslovalnico v Poreču, pripravlja pa so tudi modernizacija kuhinje v motelu v Kranjski gori in poslovalnice v Kopru. Kompas je dobil letos tudi dva nova hotela in sicer v Dubrovniku in garni hotel na Bledu, medtem ko bodo prihodnji mesec odprli še nov garni hotel na Ljubelju. O novem ljubeljskem hotelu naj dodamo še to, da je že pred svojo otvoritvijo razprodan za vso zimsko sezono. Že našteti poslovni uspehi turističnega in avtobusnega podjetja Kompas so odraz tudi povečanega deviznega preliva v inozemskem turizmu in sicer za skoraj štiri milijone S dinarjev. Po mnenju generalnega direktorja ing. Miloša Bučarja bo morai Kompas v prihodnje na področju inozemskega turizma posvetiti večjo skrb kvaliteti uslug, nadaljnjemu izboljšanju poslovnega sodelovanja s hoteli in boljšemu poslovnemu sodelovanju s turističnimi podjetji. V. G. krte fcif Pred kratkim je podjetje šumi iz Ljubljane odprlo na Titovem trgu v Kamniku Bacchus bar. Lokal je po zamisli mestnega arhitekta Bojana Segla urejen v starem slogu, v njem pa je mogoče poleg alkoholnih pijač in kave kupiti tudi slaščice, (vig) — Foto: F. Perdan ' GLAS * 4. STRAN SOBOTA, 16. novembra I968 Praznik krajevne skupnosti Voglje Za prek 3 milijone S din prostovoljnega dela Krajevna skupnost Voglje je najmlajša skupnost v kranjski občini. Ustanovljena je bila 17. decembra lani. Prihodnji teden (od 17. do 24. novembra) pa bodo prebivalci te skupnosti prvič praznovali. čeprav so se ravno v teh dneh pred letom dni v Vogljah začele priprave na ustanovitev lastne krajevne skup nosti (prej so Voglje spadale pod kratjevno skupnost Voklo), ni bil to vzrok za [krajevno praznovanje. Prebivalci so se odločili, da bodo prihodnji teden praznovali, ker je bid 20. novembra 1941. leta v Vogljah na po budo znanega revolucionarja Toma Brejca ustanovljen prvi petčlanski odbor osvobodilne fronte. Tako se bo krajevni praznik prihodnji teden ujemaj z dvema pomembnima dogodkoma. Ko so člani sveta krajevne skupnosti na zadnji seji pri. pravi j ali program praznovanja, so se odločili, da bo v nedeljo, 17. novembra ob 9. uri v gasiiskem domu v Vog_ ljah slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in ctružbe-nopoliučnih organizacij. Takoj po seji pa bodo ta dan položili venec na spominsko ploščo. 19. novembra so na programu gasilske vaje, za 23. november pa so pripravi- Franc Rozman li predavanje o uporabi elek. tričnih pripomočkov in shranjevanju vnetljivih snovi. Praznovanje pa bodo končali v nedeljo, 24. novembra, s sprejemom vseh nad 75 let starih vaščanov in obiskom socialnih podpirancev iz Vo. gelj. Razen tega pa bodo te dni dokončali še vsa prekinjena dela, za katera so se odločili v okviru akcije Leto krajevnih skupnosti. Pred dnevi smo v okviru priprav na praznovanje in akcije Leto krajevnih skupnosti pogovarjali s predsednikom te najmlajše skupnosti v občini Francem Rozmanom. Ugotovili srno, da je ta krajevna skupnost manj kot v enem letu lepo opravičila svoj obstoj, kakor tudi odločitev o ustanovitvi. Ne le, da se je takoj vključila v akcijo Leto krajevnih skupnosti, marveč je te dni tudi že izpolnila zadani si program. V čem se kažejo enoletni uspehi? »Voglje je močvirnata vas, ki jo je treba vedno nasipati. Zato smo se odločili, da bomo s prostovoljnim delom osušili močvaro sredi vasi. Tako smo na ta del zemljišča navozili okrog 1000 kubič. nih metrov gramoza. Najprej smo hoteli zasuti tudi jrmo, oziroma glavni izvor močvare, vendar smo jo le osušili. V prihodnje jo bomo namreč skušali poglobiti in zgraditi odprto kopališče. Hkrati pa bi s kopališčem pridobili tu. Prebivalci KS Voglje so pred gasilskim domom uredili cvetličnjake in zasadili drevje. Foto: F. Perdan di rezervoar za vodo, ki bi bila tako bolj pri roki ob morebitnem požaru. Vendar pa to sodi že v prihodnji program. * Razen osušitve zemljišča! smo namreč uredili tudi okrog 5 kilometrov poljskih in delno tudi vaških potov. Na zahodnem delu pa smo v okviru akcije za 50 metrov po. daljšali kanalizacijo«, je pripovedoval tov. Rozman. še do pred kraitkim so imeli v Vogljah le deset javnih svetlobnih teles. Letos pa so javno razsvetljavo še povečali in hkrati uvedli avtomatsko prižiganje vaških luči. Razen teh večjih pa so prebivalci opravili še nekatera manjša dela. Tako so zgradili povsem novo pot, uredili cvetličnjake prod gasilskim domom, zasadili drevje itd. »Menim, da je bil naš letošnji program dovolj bogat, in vesel sem, da smo vse, kar smo si zadali, že naredili. Ko boste pisali o delu naše krajevne skupnosti, pa bi rad, da zapišete, da so va-ščani s prostovoljnim delom pri vseh naštetih akcijah prihranili prek tri milijone starih dinarjev in da se vsem, ki so pripomogli k tem uspehom, v imenu sveta kra_ jevne skupnosti zahvaljujem,« je končal predsednik Franc Rozman. Danes je v Vogljah okrog 120 hiš s 515 prebivalci ozi- roma 134 gospodinjstvi. Dol: žni smo povedati, da so prt letošnjih delih sodelovali tako rekoč vsi vaščani. In čeprav v vasi za zdaj nimajo kulturnega doma, potrošniške trgovine, klubskih oziroma drugih ustreznih prostorov, so prepričani .da bodo v prihodnje tudi te želje uresničili. Z letošnjo ureditvijo nekaterih najnujnejših problemov se torej kažejo že nove naloge, za katere pa Pre: bivalcem krajevne skupnosti želimo, da jih čimprej rešijo. Hkrati pa jim ob njihovem krajevnem prazniku 'fl enoletnem delovnem jubileju iskreno čestitamo. A. žalar lilll!;!i!ll!!lllliimi!ii!ii!:!II!illiMi;ilii!:m !!l!)llll!lll|f Anketa v kamniškem Graditelju Trditve o nefiotreisnostl Večkrat smo imeli priložnost slišati precej pikrih na račun sindikalnih organizacij. Nekateri so ob tem poudarjali, da sindikat nima pravega mesta med samoupravnimi organi v delovnih organizacijah, drugi so spet menili, da se dejavnost sindikata omejuje le na dobavo ozimnice, na prirejanje raznih izletov. Pojavljala pa so se tudi vprašanja, aH je sindikat sploh že potreben, saj »zanj plačujemo le članarino«. Vendar, ko so takšni kritiki spoznali, da leže vzroki za neaktivnost sindikata le v njihovi nedelavnosti, so »modro« umolknili. S podobnimi pojavi so se sivč:i!i tudi v kamniškem Graditelju, zato se je izvršni odbor sindikalne podružnice ob podpori strokovnega vodstva podjetja odločil za izvedbo ankete med zaposlenimi. Anketa, izvedli so jo v juliju in avgustu med 130 zaposlenimi, je pokazala nekatere presenetljive ugotovitve, odgovori anketirancev samih pa so jasno ovrgli trditve, da sindikat ni potreben. In kateri so še drug: razlogi za omenjeno anketo? Predsednik izvršnega odbora sindikalne poti Ritnice kamniškega Gradacija Karel Ravnikar nam je takole odgovoril: »Poglaviten razlog za omenjeno anketo je bil v našem spoznanju, d?~ če hočeš na nekem pod.očju delati, potem moraš vv/leti, kaj ljudi zanima, kaj bi želeli spremeniti. Hoteli smo torej spoznati želje ljudi, njihove potrebe, hkrati pa tudi dobiti odgovor na vprašanje, kaj naj de. la sindikat, vodstvo podjetja, samoupravni organi. Lahko rečem, da je anketa dobro uspela in nam je lepo pokazala pot iz slepe ulice, ka-kio smo Ugotavljal] V prejšnjih razpravah o mestu in vlogi sindikata.« NALOGA SINDIKATA — REŠEVATI PRITOŽBE DELAV. CEV IN ŠČITITI ČLANE Povrnimo se sedaj k sami anketi, njenim vprašanjem in kot najbolj bistvenemu, odgovorom anketiranih delavcev v kamniškem gradbenem podjetju Graditelj. Anketa je vsebovala 14 vprašanj o delu sindikata, pa tudi vprašanja o razmerju med sindikalno organizacijo in organi samo upravljanja, o samoupravljanju nasploh, na koncu pa so anketiranci pripisali svoje pripombe k vprašanjem. Prvo vprašanje obravnava vzroke za premajhno vlogo sindikalne podružnice. Skoraj 30 odstotkov vprašanih ni vedelo točnega razloga za premajhno vlogo sindikata, medtem ko 24,5 odstotka anketiranih navaja za to ne-zanimanje članstva za delo simdiLata. Med naslednjimi vzjoki najdemo v anketi pre- majhno delavnost v° 0> sindikata, v premajhni Q veščenosti članov sindakai* delu vodstva sindikalne: on^ ni zaci je, v večjem vP\lV~L ko gih organizacij, medtem 8 odstotkov anketiramo ni, da v sindikalnem v ^ vu niso primerni ljwJ ra. so ses t avl j alci ankete šali, ali so bile v z^fa letu kakšne možnosti vp ^ nja na delo sindikata so ^ ketiranci v 25 odstotipu govorili, da so uneu * Jb možnosti, 22 odstotkov ^0 je menLlo, da splon imeli te možnosti, ffl nl ko 23 odstotkov vPrJ^javno-vedelo odgovora. 0$Q sti sindikalne organizam ^ anketiranci 42,6-odstou*^,, eovorili. da premalo P" ht.^ii:iii»tii.iiii«aidta»«>Jtiii ■iiiiiiHH»Hii«*«»MMMiiM Slovenski izseljenski koledar 1969 Z barvno fotografijo škofje Loke na ovitku je pred nami šestnajsti Slovenski izseljenski koledar. Izdaja ga Slovenca izseljenska matica v Ljubljani, ki z njim in z mesečno ilustrirano revijo Rodna gruda skrbi za stik izseljenskih Slo-encev z domovino, seznanja izseljence s kulturnim in splošnim razvojem Slovenije in Jugoslavije, objavlja prispevke iz njihovega življenja in delovanja itd. Ta vloga je zelo pomembna, če imamo pred očmi dejstvo, oa živi v emigraciji po nepopolnih podatkih približno 400.000 Slovencev, razen tega pa jih je od 50.000 do 60.000 še začasno na delu v tujini. O koledarju in Rodni grudi je glavna urednica Zima Vrščaj na letošnjem občnem zboru matice rekla tote: »Publikaciji Rodna gruda in Slovenski izseljenski koledar sta se uveljavili med ljudmi našega rodu po vsem svetu, zato orno nadaljevali delo s publikacijami tako, da bodo zadovo- ljile vse generacije izseljencev, do tretjega, četrtega in nadalj- njih rodov, kar pomeni, da bomo morali še bolj razširiti tisti el v publikacijah, ki je pisan v jezikih izseljenskih potomcev. °dna gruda in Slovenski izseljenski koledar naj bosta še naprej nacionalna, kulturna in informativna, namenjena predvsem tistim našim ljudem, ki že dolgo žive zunaj Jugoslavije 10 so se že ustalili v deželah, kjer žive.« Letošnji koledar je pravi zbornik najrazličnejših prispev- kov m fotoreportaž. Na več kot 300 straneh so razen koledar- kega dela (v katerem so odlomki iz del najbolj znanih slo sp£SMn Pesnikov in pisateljev in ilustracije znanih slovenskih ikarjev) številni prispevki o zunanji politiki, o našem gospo sk^kern in kulturnem razvoju, o Jugoslovanih v tujini, o obi-ui izseljencev v domovini, o drugem vatikanskem koncilu, Pomembnih dogodkih v Sloveniji v tem letu, dalje številne ePortaže in zapisi iz Slovenije in Jugoslavije, nekaj pesmi, aPisi ob raznih obletnicah, številni prispevki naših izseljencev vseh koncev sveta o njihovem življenju in delu itd. Vsega ni mogoče našteti, saj je vseh prispevkov v koledarju skoraj to. Omenimo le nekatere: razgovor z Vido Tomšičevo o fede-aciJi, republikah, narodih in narodnostih v Jugoslaviji, foto-ePortažo s 13. izseljenskega piknika v Skofji Loki, reportažo J1 fotoreportažo Po Gorenjskem, po Kranjskem, več priponk Lojzeta Zupanca, zapis Ivana Zike o naseljevanju prvih Slovencev v Ameriki itd. Za slehernega Slovenca, ki živi v tujini, bo Slovenski izse-jenski koledar gotovo nepogrešljivo branje in tista vez, ki 6a bo v duhu še bolj priklenila na svojo domovino ali na aomovino svojih staršev. A. T. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiifimiiiiiiiiiiifiiiiiiii^ Uspeh tržaških gledališčnikov | ^ V okviru abonmajskih predstav je v začetku tega ■ ^ tedna gostovalo v Kranju Slovensko gledališče iz = g Trsta z dramo A. P. čehova Tri sestre. Kranjsko gle- =. g dališko občinstvo je tržaške gledališčnike lepo spre- = I jelo, saj je bila dvorana na vseh treh predstavah polna. E I Dramo je kot gost režiral Bojan Stupica, ki se mu je = 5 Posrečilo ustvariti na odru pravi čehovljanski ambient. B £ po mnenju nekaterih je tržaško gledališče s predstavo j| S Treh sester doseglo svoj umetniški višek. Omenjena = 5 Predstava je lepo uspela tudi na premieri v Trstu, kar = I bo imelo nedvomno svoj vpliv na nadaljnji obstoj slo- = I venskega gledališča v Trstu, saj se nemalokrat srečuje | g s precejšnjimi finančnimi težavami. uiiiiiiiiiiiiiillIiaiifIafiiIIIII1ItllllieillllIIIIiiiII1IiliiIltliiEIIflllI1iIIZIiflIiI1iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiTi Javorniški pevci v Braniku Moški pevski zbor Svobode Javornik Koroška Bela, ki ga sestavljajo pevci z Jadnika, Jesenic in Zirovni-ce. je v nedeljo nastopil na Proslavi 20-Ietnice osvoboditve Primorske v Braniku na fnmorskcm. Na proslavi so v°rniški pevci s tremi pes-■"«01 navdušili več kot 400 Poslušalcev. Pevski zbor Svo- bode namerava prihodnje leto nastopiti v Trbovljah in na Javorniku ob praznovanju 100-letnice jeseniške železarne. P. U. Za mehko linijo frizure iiiiiiiiimimiiiiiimiNiiiimmiHimmminmmiiM kdor ponudi DONAT ponudi zdravje GLAS * 8. STRAN Kropa — Radiše — Globasnica Mene kar vleče na Jesenice, kjer sem trinajst let preživel svojo mladost. Vaskota pa seveda v Kranj, kjer ne more prehvaliti MM bara. Vaša publika je več kot odlična, mirna, glasbeno razgledana, ločiti zna dobro interpretacijo od slabe in pred tako publiko je kar veselje igrati«, mi je dejal Bor Gosti-ša. »S čim pa se boste predstavili svojim poslušalcem na gorenjski turneji?« »V prvi vrsti bodo lahko slišali vse tri prvonagrajene skladbe: Eskalacijo, s katero smo zmagali na kitariadi, Presenečenje, ki je bila prva na Slovenski popevki 68 in Mesto mladih, ki je zagotovila prvo mesto strokovne žirije na festivalu Opatija 68. Dalje bo več kot polovica skladb dveurnega koncerta lastnih kompozicij. Ostali prosram sestavljajo skladbe, namenjene širokemu krogu ljudi in pa tiste, nad katerimi bodo predvsem navdušeni glasbeni poznavalci in strokovnjaki.« In kdaj bodo vrane nastopile? V n:dcljo, 17. novembra, ob 19.30 v gledališču Tone čufar na Jesenicah, v ponedeljek, 18. novembra, ob j 19. url v kinu Sora v skofji Loki, v torek, 19. novembra ob 19. uri v kino dvorani v Tržiču in v petek, 22. novem- bra, ob 20.15 v kinu Center v Kranju. Obeta se nam torej kvalitetna zabavno glasbena prireditev, katero bi bilo resnično škoda zamuditi. D. Stanjko Vokalno instrumentalni ansambel BELE VRANE. Od leve priti desni: Vasja Repinc (orgle), Bor Gostiša (pevec), Đuro Penzeš (bas knara), pevki Judita Haberl in Doca Raickovič, Tadej Hrušovar (solo kitara) in Bojan Bračko (bobni) Bele Vrane priletele na Gorenjsko Najboljši slovenski vokalno instrumentalni ansambel bo te dni koncertiral v Kranju, Tržiču, Skofji Loki in na Jesenicah Skoraj leto dni je minilo, odkar smo prvič slišali za ansambel, ki si je nadel ime Bele vrane. Takrat so mu nekateri prerokovali samo nekaj mesecev obstoja. Toda kdor jih je le enkrat slišal in se vsej enkrat pogovarjal z njimi, je kaj kmalu spremenil svoje mnenje. Kajti to so mladi glasbeniki, ki znajo uspešno združiti veselje z zaslužkom, znanje z muzi-kalnostjo in skromnost s popularnostjo. Vrane niso bahači, kot njihovi rivali. O drugih ansamblih nikoh ne govore kot o svojih nasprotnikih, kvečjemu kot o tekmecih. Zaveda jo se namreč, da je edino kvaliteta merilo vrednosti ansambla. Ta pa se ne doseže z metanjem v koš svojih tekmecev, temveč z marljivim, trdim delom. Prvi na slovenski kitariadi v Ljubljani, prvi na slovenski popevki 68, pni na festivalu Opatija 68 — to je nedvomno dokaz, da so Bele vrane ansambel številka ena na slovenskem zabavnem nebu. Pet fantov in dve dekleti — kakšno nesorazmerje! To. da ko zapojejo in zaigrajo — kakšna skladnost! Harmonija glasov, orgel, kitar in bobnov poslušalca vedno pritegne. Veliko petja! To je rdeča nit, ki jih spremlja od takrat, ko so se prvič zbrali. In ko so prvič nastopili, so ljudje dejali: vrane ne krakajo. Vrane ne krakajo niti danes. Vadijo, nastopajo, snemajo za radio, televizijo (trenutno žTt barvno), se zabavajo, diskutLrajo, odgovarjajo na vprašanja novinarjev — tako potoka njihovo vsakdanje življenje. Zraven pa še študirajo, seveda vsak po svojim močeh. I »Na Gorenjsko vedno radi i prileiimo, če le utegnemo, i Nekaj let že obstaja kulturna izmenjava med mešanim zborom iz Radiš na Koroškem in moškim zborom iz Krope. To se je lani raztegnilo še na Globasnico, katere mešani zbor in moški oktet iz bližnjega stolna sta bila konec oktobra 1968 gosta prijateljev kulturnega petja in koroških Slovencev v Kropi. Zbora sta pod Petjakovim vodstvom zapela čez dvajset pesmi, med temi nekaj Le-sičjakovih — njegovo sliko so Gkobasničani poklonili kroparskemu zboru, ta pa jim je podaril v bakru tol-čene kovače. Med gosti je bil tudi ravnatelj slovenske gimnazije v Celovcu dr. Pavle Zablatnik, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem ter ob-jasnil lik koroškega ljudskega pevca Lesičjaka, umrlega pred 60 leti. Še pred koncertom so si gostje ogledali pod strokovnim vodstvom krajevne zgodovinske zanimivosti in današnje umetno kovaštvo; po nastopu pa še filma o kovačih in koledni-kih. Videti je bilo, da so bili Korošci zelo zelo zadovoljni, čeprav ne bi v bodoče škodila majčkeno boljša propaganda. V nedeljo pa je kroparski moški zbor v celovškem radiu snemal trinajst pesmi — večina domačih, ljudskih, v priredbi prof. Agija Gašper-šiča. Po vrsti je to že tretja »dobava«, kar je vsekakor tudi priznanje zboru. Kroparski pevci so potem obiskali še Radiše, in čeprav neprijavljeni, doživeli res prisrčen sprejem. Tako ni kazalo drugega, da so morali gostitelje opozoriti, naj ne vzemajo preveč zares tiste kroparske kolednice, katere zadnji verzi so tak-!e: ... h koncu vas pa prosimo, če b'kaj od prešiča b'lo; nej bo krempel al' uho, al' pa kar vso glavo. j. Ažman Ob tabornem ocgnj Moderna armada potrebuje mlad starešinski kader. Nova vojaška tehnika zahteva nova znanja, za nova znanja pa so dojemljivejši mlajši ljudje. Vsako leto v vojaške oficirske šole vstopa nova generacija bodočih vojaških poveljnikov, starejša generacija pa odhaja v zasluženi pokoj. Iz sestava JLA je do zdaj upokojenih že okrog 30 tisoč oficirjev in podoficir-jev, ki so v NOV stopili že Rezervni polkovnik Franc Jerneje — Milče pred gostiščem na Pokljuki, GORENJSKI MUZEJ V KRANJU — v Mestni hiši je odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinsika, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka, v Galeriji v Mestni hiši pa razstava Kovane okenske mreže. V Baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Domača obrt na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji pa razstava akad. slikarja Albina Polajnarja. Galerijski in muzejske zbirke eo odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. med vojno in tam doživeli ognjeni krst. V večini primerov so nujne predčasne upokojitve, ki jih terja čas, interesi armade in države. Različna so področja, na katerih delujejo vojaški upokojenci. Rezervni polkovnik Franc Jernejc-Milče je bil medvojno nekaj časa komandant H. bataljona Prešernove brigade — nekaj časa namestnik komand an!a brigade, nato Pa prvi poveljnik Jeseniško-bo-hinjskega odreda. Pred tremi leti so ga upokojili. Se vedno kot partizan zaljubljen v gore in gozdove, je blizu hotela Pokljuke postavil zasebno gostišče in mu dal ime Ob tabornem ognju. »Želim živeli v miru sredi gozdov Pokljuke«, mi je dejal ondan, ko sem ga obiskal, »Mojc gostišče naj bo kraj-kjer bi našli oddih številni partzanski borci, ki so se tod vojskovali; pa tudi dom za mladino, ki naj prisluhne zgodbam starih partizanov.« In resnično je prijetno v gostišču Ob tabornem ogniu na Pokljuki. Ce bo čas dovoljeval, vam bo nekdanji partizanski poveljnik Povedj} marsikatero zanimivo zgod- bo. Zato ga le obiščite J. V. 12J obiskovalec kovaškega muzeja Krapa, 13. novembra 7" Kovaški muzej v Kropi je danes doživel zanimiv in pomemben dogodek. Muzej si je ogledal 12.000 obiskovalec. To je bil inženir Leon Knez Po Prešernovih stopinjah za ta zapis je ostalo nekaj drobiža — v prihodnje Pa se bomo spet povrnili h kramljanju o posameznih Pesnikovih prijateljih in k možem, ki so v tej ali oni zvezi s prešerneznanstvom. Tako imamo za prva prihodnja nadaljevanja naše rubrike Pripravljene zapise o Ignaciju Holzapflu. o Urbanu Jar-niku m 0 Hinku Smrekarju ter njegovih ilustracijah Prešernovih pesmi. — Za danes Pa naj bralci še potrpe s temi drobnostmi, ki pa jih je treba povedati. HRAMBA ROKOPISOV Vedno bolj in bel j se mi utrjuje načrt o uresničitvi rokopiisne zbirke v okviru bodočega Prešerno-Vega instituta. Namreč, potreba po strokovni hrambi rokopisov gorenj sikih književnikov in drugih pomembnih oseb. Seveda take rokopisne zbirke že obstojajo, toda drugje. Tako npr. pri Univerzitetni knjižnici v Ljubljani, pri Studijski knjižnici v Novem mestu, v mariborskem Pokrajinskem muzeju, v Narodnem muzeju v Ljub-ijani in drugod. Kranj pa naj ni zbral rokopisno gradivo književnikov s svojega področja. — Zelo naravno bi tudi bilo, če bi to nalogo — Ureditev rokopisne zbirke — Prevzela kranjska Studijska knjižnica. Vseeno je, kdo delo Ijeno! opravi, da je le oprav- Pobudo za pisanje teh vr-so mi dali plemeniti Btic brad ku mojih prešernov skih Zapisov, ko so mi nekako v zahvalo prinesli v dar več dragocenih pisem gorenjskih Pisateljev — pa tudi zanimivih, javnosti še neznanih fotografij slavnih mož in njihovega sorodstva. Za zdaj "nam poleg drugega takega gradiva največ Finžgarjeve-ga- — Radevolje bom kdaj Poiskal možnost za javno zahvalo tem ljubeznivim in uvidevnim darovalcem. Saj Vsi skoro enako povedo, ko 111L kaj prinese: »Hranite to vi- ki znate to ceniti — pri nas doma bi se še kaj zgu-"^o ali uničilo.« Pr?-v tako skrbno pa hraj n,rr> tudi pisma, ki mL jih P°šiijajo potomci ali rorod-jufci mož, o katerih pišem. V tch pismih je mnogo novih Pričevnj, gradiva za dopolnitev mojih člankov pa tudi Prisrčne hvaležnosti za toplico, s katero sem skušal prikazati človeški lik njihovega Prednika nega Franceta prvega pisanja in branja. Bilo je to leta 1808. Učenje pri kameniti mizi pod staro lipo je trajalo vse do leta 1810, ko je stari stric Jožef poslal nadarjenega pranečaka v ribniško nor-malko (osnovno šolo). Stari stric je Franceta vzljubil nad vse — saj je v letih, ko je fant bival pri njem na Kopanju, spoznal njegovo nadarjenost in dobro srce. Skrbel je zanj tudi potem, ko je pranečak študiral v Ljubljani pa tudi na Dunaju. Nikoli mu ni odrekel pomeči. Bržčas je imel Prešernov rodo^lcvec Tomo Zupan prav, ko je zatrdU, da je vprav ta Francetov stari stric dal slovenstvu pesnika. S svojo vzgojo in svojo podporo. Častitljive lipe, ki je nudila hladno senco mlademu ukažeinemu Prešernu — ni več. . . Do 1. 1956 je še stala in bujno zelenela — potem pa jo je dal novi župnik, ki je ~ nasledil umrlega Ivana Kogcvška, kratkomalo posekati. Ceš, da s senco povzroča vlago na zidovih gospodarske stavbe poleg župni-šča. Toda kaj je ta zanikrno malenkostna škoda spričo sedanjega osiromašenja Kopanja, ki mu je vzet ne le literarno-zgodovinski, pač pa tudi naravni spomenik? Zdaj stoji kamenita, miza v praznem prostoru vsa izgubljena . . . Spričo nevednosti in spričo radikalnosti — da ne rečem grobosti — so vsi moji apeli zares le glas vpijočega v puščavi. Kajti škoda je nepopravljiva. Toda, le zakaj zdaj zvoniš, ko je toča že vse pobila, bi kdo utegnil vprašati. Tu je moj odgovor: zato. da bi ohranil neko drugo slovito slovensko lipo, prav tako blizu naših prešernoljublji-vih čustvovanj. V mislih imam lipo sredi Prešernove Vrbe, znamenito po kamenitih sedežih pod njo, ki so nekdaj služili gospodarjem, ko so večali (se posvetovali) o vaških skupnih zadevah. Ta stara lipa nevarno troh-ni zaradi odlomljenega vrha. S primerno plombo ali kako drugačno zaščito bi lipi verjetno znatno podaljšali živ-ljensko dobo — Gorenjski pa ohranili edinstven spome-nih nekdanje vaške samouprave. KRANJSKO NAVJE Nekajkrat sem že pisal o Prešernovem gaju in predlagal, da bi ga obogatili vsaj še s spominskimi ploščami, ki bi mladim generacijam pripovedovale o starih Kranjčanih, tu rojenih j, - ali umrlih, zaslužnih za slo- Prešeren učil osemlet- j vensko slovstvo, kulturni, LIPE NI VEC... Namreč stare lipe na Kopanju, pod katero j „ je pesnikov stari stric politični in gospodarski razvoj. Seveda so vsi ti predlogi ostali brez odmeva, vsaj od one strani, ki ima v rokah blago in .škarje. Pač pa so me že večkrat, posebno v zadnjih dneh, ko sem spet nekaj pisal o nekdanjih grobeh, mimoidoči znanci pobarali, na katera le taka imena mislim. Prav na hitro še enkrat povem nekaj imen, za katera menim, da bi jim dali, če že ne spomenik, vsaj hermo (poprsje na stebru) ali kak drugačen spomenik, vsaj marmorno ploščo z vklesanim imenom: Jakob Stare, puntar. Gašper Rakovec, predikant. Leopold Layer, slikar. Valentin Mandeljc, pisatelj. Janko Ži-rovnik, skladatelj. Blaž Potočnik, pesnik. Davorin Jenko, skladatelj. Franjo B rada šk a, pisatelj. Matija Braslo-vika; zgodovinar. Malija Va-Ijavec, pisatelj. Josipina Tur-nograjska, pisateljica. Gregor Voglar, zdravnik. Franc Babic, mecen, Jan^z Bleivveis, politik. Florijan Sentiner, zdravnik. Karel Florijan, gospodarstvenik. Luka Marti-njak, šolnik. In še vrsta drugih. Resnici na ljubo pa je le treba povedati, da tak spomenik, kakršne tako vztrajno predlagam, že ima v Prešernovem gaju doslej Janez Puhar, izumitelj fotografije na steklo. ZAPUŠČENI PLOŠCI e natanko pomislimo, imamo v Kranju le dva otipljiva pesniška sledova po Prešernu. To sta napisa, ki ju je v verzih sestavil naš pesnile za nagrobnika Franca Julianija in Jurija novim napisom sta na šmar-Kalana. Obe plošči s Prešer-tinskem pokopališču. Obe sta zapuščeni, posebno Juli-anijeva. Kar kričita po re-stavratorjevi roki. Nihče pa ju ne sliši: ne župnijski upravitelj, ne Zavod za spomen :ško varstvo, ne kdo drug. Za vsak primer opišem ti dve plošči, ki sta nam ljubi seveda najbolj ' zarad". Prešernovih rim. vklesanih v kamen. Se se dasta napisa prebrati, čeprav so črke že p! H ve i.n skoro brez pozlate. Julianijeva nagrobna plošča je iz sivega kamna, velikosti 150emx77cm. vzidana je na zunanji steni nekdanje mrtvašnice, desno od vhodnih vrat. Na tej in Kalanovi sta napisa pisma seveda še v bohoričici. Zaradi čitljivosti, pa citiram oba IMpđta v sedanji pisavi, a v takratnem jezikovnem izražanju: Grob gospoda Franca Juli-ani, duhovniga pastirja na gori svetila Jošta, ki ie bil rojen 15. kosaperska 1756 in ki ie umrl 14. grudna leta 1836. Opasal vere je orožje za božjo čast vojščak goreč, bil svitel svečnjek cerkve božje, je pridigar, spovdnik sloveč. Da brez moči bi noč bla huda čuval je romarjev pastir; tam Bog mu daj plačilo truda v nebesih vživat' večni mir! Drug nagrobnik, ki ga moramo ohraniti zaradi Prešernovih verzov, je vzidan v cerkveno pročelje, na levo od vhodnih vrat Nagrobnik je visok kar 245 cm, širok pa 110 cm. Plošča sama, na kateri so vklesane pesnikove besede, pa je visoka le 110 cm in široka 57 cm. Plošča je iz črnega marmorja, črke so ohranile še nekaj pozlate. Ta nagrobnik je neprimerno manj ogrožen, ker ni tako odrinjen kot Julia-nijev. Napis pa je tale: Gospod Juri Kallan, pred Dehant v Begnah, od 21. Vel travna 1822 Fajmošter v Smartni pri Kranji. Rojen 4. Mal. travna 1774, vmrl 17. svečana 1844. Zalšal cerkve vidijoče prebivalša je Boga, da bi bolj molitve vroče Šle v nebesa iz serca. Bog bogastvo je pogmeral, čast povernil mu s častjo, Ziv rad vboge je podperal, kar zapustil je, njih bo. Nagrobnik dr. Jerneja Levič-nika v šmohorju na Koroškem (gl. Glas z dne 16. 10. t. 1.) Spolnil rad je vsakmu želje, dur od peri mu in serce. Bil perjatlov je veselje, njim oči po njim rose. Fara vsa po njim žaluje, bil je njeni zvest pastir, Bog, ki dela vse plačuje, naj mu da nebeški mir. Vse kaže tako, da je bil Prešeren z obema duhovnikoma v prijateljskih odnosih in da je dal pesniku za pobudo oni sloviti napis na zvonu »duhovni pastir na gori svetiga Jošta« Franc Ju-liani, ne pa zvonar Anton Samassa kot se je to doslej pisalo. BREZ ODMEVA edavno sem v Glasu (dne 6. t. m.) zapisal — pra\rzaprav kar ponudil! — da določene ustanove, ki so v tej ali oni zvezi s Prešernovim imenom, lahko brezplačno dobe bronaste reliefe pesnikove glave v profilu (pritrjene- na mar morno ploščo) — le s stroškom za vklesan je ustreznega napisa in s stroškom za vzidavo ozir. za pritrditev. V mislih sem imel predvsem Prešernovo gledališče, Študijsko knjižnico, šolo France Prešeren, šolo v Žirovnici (ki jo obisikujejo otroci iz Vrbe), Dijaški dom (poslopje Kieselstein), v gimnazijo in morda še kako drugo kulturno usianovo. Bivši mestni odbor v Kranju je te reliefe (že montirane na marmorju) od kiparja (bilo je to 1. 1953), ob selitvi uradov iz stare mestne hiše v stavbo bivšega okraj; nega odbora pa je reliefe prepustil v hrambo Gorenjskemu muzeju — gotovo pa ne za to, da bi ležali v skladišču že toliko let. in tudi ne zato, da bi jih muzej prodajal. — To so dejstva — toda na javno izrečeno, menda dovolj ugodno ponudbo, ni bilo do danes nobenega odmeva ... Tega nikakor ne morem razumeti. In z menoj tisočeri preprostih Prešernoljvibov gotovo tudi ne. Ce bi to stvar ponujali trgovini »ki le dobička iše«, ali pa tehnični inteligenci, ki ji nekateri vzvišenei odrekajo smisel za kulturne dobrine, bi ta fiasko razumel. Toda ponudil sem Prešerna kulturnim in prosvetnim ustanovam . . , SPOROČILO BRALCEM Poslej bodo tt prešer-novski in drugi literarno-zgodovinski zapisi objavljani v vsakokratnem sobotnem Glasu. — Na premnoga ustmena in pismena vprašanja, kdaj bodo ti zapisi izšli v knjigi, še ne morem odgovoriti. Gradiva j 9 še dosti novega; to, kar pa je bilo v preteklih petih letih objavljenega, je potrebno ostrega brusa in mnogih črtanj, to se pravi, vso stvar napisati znova, boljše. Ker pa me že lovi življenska jesen, bom moral res pohiteti. Seveda bi srčno rad ustregel vsem, s katerimi prijateljujem, ko skupno hodimo Po Prešernovih stopinjah. Za letošnji pesnikov rojstni dan (3. dedcember) bom v galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja pripravil razstavo »Cbeličar-ji«. Prikazati nameravam najpomembnejše sotrudnike Kranjske čbelice, ki so pisali v ta literarni almanah od L 1830 do 1. 1848. Hkrati pa so bili tudi osebni prijatelji našega Prešerna. Poleg upodobitev bodo primerno prezentirane tudi najznačilnejše pesmi posameznih Cbe-ličarjev (v izvirnih rokopisih ali v fotofaksimilu). Razstava bo prikazala tudi nekatere javnosti še neznane upodobitve in listine. Črtomir Zoreč SOBOTA. IS. novembra 1968 I knfige :: f.M^niuiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiimiiiiiiiiiiiiiiiininmniniiiimiiiiHinniiiiiiiiiiiiiiiiim I Ljubiteljem knjig — j Pri nakupu knjig v vrednosti g 20 N din boste prejeli še eno B knjigo. Pri nakupu nad 50 N g din pa dve knjigi. Izredna ugodnost, ki jo velja g izkoristiti od 14. novembra do I 31. decembra 1968. I OBIŠČITE NAS! g Mladinska knjiga Kranj Četrt stoletja od drugega zasedanja Avnoja v Jajcu Kako je bila rojena republika (2) SGP Projekt Kranj razpisuje prodajo garaž tipa tripleks T naselju Vodovodni stolp II v Kranju 1. VELIKOST GARAŽ: 2,45 X 4,80 m, širina vrat 2,28 m. 2. CENA GARAŽ: 40 garaž v kleti po ceni 9.700 N din 40 garaž v pritličju po ceni 10.000 N din 40 garaž v nadstropju po ceni 9.400 N din 3. PLAČILNI POGOJI: 50 % kupnine ob podpisu pogodbe 50 % ob prevzemu garaže Prednost pri izbiri garaže ima kupec, ki ponudi ob podpisu pogodbe večji obrok. 4. Rok dovršitve in oddaje garaž je v juliju 1969. 5. Informacije in sklepanje kupoprodajnih pogodb bo v Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v Kranju (nebotičnik) li»ii»Ea*iHli»»i minometalce in lahko orožje. SAIGON, 13. novembra — ^aigonski minister za informacije je izjavil, da Saigon ne bo priznal nobenega sporazuma, ki za(jeva njegove mterese, če bodo ZDA in DR ^etnam začeli pogajanja bre* saigonskega predstavnika. LJUBLJANA, 13 .novembra ■* Velepoaslanik ZR Nemčije v uaši državi Peter Blach-stei" je obiskal republiško g0sPodarsko zbornico. S predscdnikom zbornice Leopoldom Kresetom se je podarjal predvsem o problo jugoslovansko-zahodno-^mških odnosov in o pro-olemu znatnega števila slo-Venskih kvalificiranih delav-Cev v ZRN. MOSKVA, 14. novembra — p je potrdila vesti, da je sovjetska vesoljska ladja brez Posadke »Zond 6« obkrožila Ljudje Neuvrščenost brez dilem Vse kaže, da se bo v začetku prihodnjega leta v etiopskem glavnem mestu Adis Abebi začela serija po. govorov neuvrščenih dežel. Naša država je v zadnjem času večkrat potrdila svojo pripravljenost, da glede tega podpre napore etiopske vlade. Ko je etiopski cesar pred dnevi govoril o pripravah za nove konference neangažiranih, je dejal: »Za sklicanje nove konference neangažiranih nas vežejo skupni interesi. Prepričani smo, da bodo naši napori glede tega pomenili precejšnjo korist za vse miroljubne narode sveta. Politika neangažiranosti je najučinkovitejša pot do miru!« Ko se je etiopski suveren srečal s predsednikom Titom na Brionih, je poudaril da predstavljajo neuvrščene dežele zavest vsega člo veštva in da Je potrebno s politiko neuvrščanja potrditi tista načela, ki so jih tako velike kot majhne dežele sprejele že v preteklosti. Danes nas torej loči le nekaj tednov od prvega dogovora »tretjega sveta«. Mnogi se sprašujejo, ali bo ta sestanek princ ??1 kaj novega, če skušamo odgovoriti na to vprašanje, potem moramo reči, da bo Adis Abeba zbrala vse udeležence kairske konference iz leta 1964. Nadalje bo pripravljalni sesta-nem v etiopskem glavnem mestu določil datum in mesto novega »sestanka na vrhu«. Vendar pa bo najvažnejši del tega sestanka prav go. tovo v utrditvi naporov vseh udeležencev za mir in boljše mednarodne odnose. Morda bo potrebnih do sestanka na vrhu še več pripravljalnih dogovorov, vendar to ni bistveno. Pomemben je cilj, in ta je v obsodbi uporabe sile v mednarodnih odnosih. Seveda bo treba premagati sedanje težave, ki so nedvomno posledica križanja interesov velikih sil v posameznih delih sveta, kot so Bližnji vzhod, Jugovzhodna Azija, pa tudi Evropa. Znano je, da velike sile žele urejevati svetovne odnose s pozicije sile, res pa je tudi, da takšne in podobne težnje doživljajo vse večji odpor m samo pri neuvrščenih deželah, temveč tudi pri v.seli tistih, ki že^.e obrambo svoje neodvisnosli in suverenosti. Politika aktivne koeksistrn. ce in neuvrščenosti n.e pezna meja: sedanje zasedanje generalne skupščine kot tudi sestanek nejedrskih držav v ženevi sta bila v veliki meri pripomogla k temu, da se iz. podbije mit o trdnosti blokovskih skupnosti. Majhno dežele, ne glede na njihovo pripadnost blokom ali poli- tiki neuvrščenosti — so jasno poudarile svojo podporo za ohranitev miru v sve'u in osnovnih značilnosti sv.;je neodvisnosti in suverenosti. Dogodki okoli Češkoslova-ške so prav gotovo vplivali na aktivnost neuvršč.nih de. žel kot tudi na druge skupnosti političnega ali ekonomskega značaja. Vendar tu ne gre samo za združitev neuvr* ščenih, temveč za proces so. delovanja med d:I*!ami, ki si prizadevajo za m'r v sve-tu. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je neuvrščenost šL roka osnova skupne aktivno-sti za boljši svet, v kateren ne bo več čuliti p^liiik^ si'e in podlarmljr.nja dugih narodov. V tem je tudi resnični smiecl sedanjih naporov za sklicanje neve konferenca neuvrščenih in drugih miro ljubnih dežel celega sve. a. Tanju j — vig Srečanje s Pavlom Gorjancem Treba je širiti zavest o solidarnosti Obiskali smo enega od prizadevnih delavcev v organizaciji rdečega križa, ki so letos dobili zvezna priznanja za dolgoletno vestno in prizadevno delo v tej humani organizaciji. Pavle Gorjanc je predsednik krajevne organizacije rdečega križa v Šenčurju, sicer pa dela na krajevnem uradu v Preddvoru. Že štirinajst let dela pri rdečem križu. Tako vztrajna aktivnost in »zvestoba« tej organizaciji ima prav gotovo svoj vzrok. In res ga ima. Ko je bil Pavle Gorjanc huje bolan, je spoznal, kaj pomeni žrtvovanje za človeka, spoznal je *-un0. smisel organizacije ljudi, ki so se združili, da bi pomagali sočloveku. »Takrat sem spoznal, da je ta organizacija r?s potrebna, pa sem mislil, da bi moral tudi sam k temu nekaj prispevati. No, ta nagrada ... zame je več vredna kot pa katerakoli druga denarna ali kaj podobnega. Vendar,« je takoj skromno pristavil, »v Šenčurju je še veliko takih, ki bi jih pri naslednjem podeljevanju priznanj ne smeli spustiti. Kar se mene tiče, sem priznanja res vesel, vendar pa moram takoj po-vedati, da brez takega odbora, kot ga imamo v Šenčurju, ne bi mogel kaj dosti opraviti.« Nato se je Pavle Gorjanc razgovoril o dejavnosti svoje organizacije. V odboru je večina ljudi, na katere se je lahko zanesti, delavni so in prizadevni. Če se nekaj dogovorijo, potem je to gotovo storjeno. Šenčur imajo razdeljen na več »terenov«, za vsak »teren« pa skrbita po dva odbornika. Tako so vedno na tekečem, če je kaka družina socialno ogrožena, če je kdo bolan in potrebuje pomoči in podobno. Tako ne pobirajo samo članarino, pač pa opravljajo delo, ki spada v pristojnost rdečega križa. Pri tem naj omenim, da se je članstvo rdečega križa, od časa, ko je predsedstvo prevzel Pavle Gorjanc, povečalo za trikrat. Sedaj je v Šenčurju okoli 900 članov. Krvodajalstvo je prav gotovo ena izmed važnih nalog organizacije rdečega križa. Predsednik se je pohvalil, da v Šenčurju navadmo vedno presežejo število predvidenih krvodajalcev tudi za polovico, kar je za tako velik kraj nedvomno velik uspeh. Letos je pri zbiranju krvodajalcev skoraj zaškripalo, vendar so bili odborniki vztrajni in so še enkrat šli do ljudi in jih prepričevali. »Veste, pri takih je lahko, če je na primer že sam nekoč potreboval kri ali kdo v njegovi družini. Težje pa je pri tistih, ki pravijo kri je moja, ne dam je. Mislim, ba bi bilo treba ljudem vcepiti zavest, da to dragoceno tekočino v vsakem trenutku lahko .potrebuje prav vsak. med Iftidmi Pri teh je treba us->:ti samo s prepričevanjem. Več!.rat sem že mislil, da cem zaman porabil čas za pregovarj nje in dokazovanje, potem pa se je mož le prijavil in prijel. Mislim, da je človek, ki da svojo kri za sočloveka, več kot human.« Morda bi bilo dobro dodati tudi to, da bi morali bolj ceniti tudi ljudi, kot so Pavle Gorjanc in drugi, ki širijo med ljudmi ideje o humanosti in zavest, da je treba pomagati sočloveku v stiski. L. M. § VSEBINSKO 8 § BOGATEJŠA g :l!l!l!lll!ll!!!:i!i;illlll!!l!!ll!i!!lllllllllll!l!ll!!l!ll!lllll!!l!MIIIIIIIIIII!!!lllli:!inill!i:!M;'!:'!!!!M!!!!l Priprave na novembrsko proslavo Na proslavo srebrnega jubileja in 50-letnico bojev za severno mejo se pripravljajo tudi na Jesenicah. Izdelali so scenarij, po katerem bodo izvajali program proslave srednješolski mladinski pevski zbor, recitatorski zbor osnovne šole Tone čufar, re-citatoTji gledališča, ansambel narodnih plesov in pesmi jeseniške Svobode, pihalni orkester jeseniških železar-jev in pevci solisti. Nastopajoči bodo prikazali v pesmi, besedi, glasbi in plesu prerez 25-letnice naše republike in težnje za osvoboditev slovenskega ozemlja na Ko roškem. Proslava bo v ob-novljoni dvorani čufarjevega gledališča na predvečer praznika, t. j. 28. novembra. P. Ulaga 1969 3 naj najde mesto v vsakem SLOVENSKEM DOMU GLAS * 12. STRAN GLAS # 13 STRAN Nevvall se je podrgnil po dolgem nosu. »Dargi, tako? Tudi zelo zanimiv dečko!« Potem pa se je naslonil na stolu nazaj in zelo resno opazoval Petra. »Zdaj me pa dobro poslušajte, Mr. Rae! Ta zadeva je mnogo resnejša kot morda slutite, to se pravi, Tolpa Sov vas je vzela na piko. Za to morajo seveda imeti tehten razlog — in tega moramo najti. Inšpektorja tu bom poprosil, naj vam da dva moža kot spremstvo.« Peter je osupnil. »Kot telesno stražo?« je vprašal nejeverno. »Da, nekaj podobnega,« je priznal Nevvall. »Postavil v.ts bom tako rekoč pod nadzorstvo, dokler se ne vrne Mr. Flagg.« Pogledal je Bea-misha. »Kaj pa vi pravite na to, inspektor?« »Tudi jaz menim, „da bo kar prav tako,« je pritrdil inspektor. »Tolpa Sov je prenevarna, da bi smeli lahkomiselno kaj tvegati,« je nadaljeval s poudarkom. »Dal vam bom s seboj dva krepka fanta, Brackeja in Mac Phe-ea. Ta dva dečka sta že na prvi pogled tako grozljiva, da se vam bo le redko kdo upal približati in vam groziti.« Med to razlago je pozvonil telefon in inspektor je prijel za slušalko. »Inspektor Beamish tu. — Da, Nevvall je tu — trenutek.« Pomigal je dolgemu seržan-tu. »Za vas, Nevvall, inspektor Pine.« Newall je že segel po slušalki. »Halo — tu seržant Nevvall.« Nekaj časa je bilo vse tiho, le iz slušalke se je slišalo ostro, odsekano, vendar nerazločno govorjenje inšpektorja Pineja, potem pa je Nevvall vzdihnil: »Prekleto vendar! To je pa zelo slaba vest, Mr. Pine.« Spet je govoril Pine nekaj časa in nato Nevvall: »Da, takoj pridem, imam tu svoj voz.« Odloižl je slušalko in nemo obsedel pred aparatom. Beamish ga je napeto gledal. »Ali se je kaj zgodilo, Nevvall?« Uradnik Scotland Yarda je prikimal. Poteze na njegovem obrazu so postala trde, ostre in ko je govoril, je zvenel njegov glas hripa-vo in krhko. »Nekaj zelo hudega, Mr. Beamish, in rad bi videl, da bi bil Mr. Flagg tu. Vse kaže, da so bile Sove današnjo noč nenavadno krvoločne.« »Kaj se je pripetilo?« je silil Beamish. Nevvall je strmel v prazno. »Mr. Rae menda ni bil edini, ki so si ga odbrali za žrtev. Pine je prejel obvestilo iz osmega policijskega okraja. V Fannell Streetu so napadli policijski voz, prav tako z ročno granato. Voznik je bil takoj mrtev, seržant Gage pa je umrl na poti v bolnico.« Nevvall je umolknil in povesil glavo. Vse je bilo tiho. Nato je zamolklo spregovoril Beamish: »Gage! Da je mrtev, pravite?« »Mrtev. Voz je popolnoma razdejan.« Petru je zaprlo sapo in njegove roke so naenkrat postale ledeno mrzle in vlažne. Višjfi inspektor Flagg je naglo drvel s svojim vozom po londonskih ulicah, ko se je vračal v Scotland Yard. Zdaj je že spet sedel v svoji veliki, udobno opremljeni službeni sobi in pridno prebiral poročila in prijave, ki se jih je med njegovo odsotnostjo nabrala cela kopica. Bil je to ogromen človek in glede svoje zunanjosti skrajno malomaren. V Scotland Yardu so ga pravzaprav prištevali k živemu inventarju, kajti služil je že tako dolgo, da so se le najstarejši, že osiveli uradniki spominjali njegovega prihoda v Scotland Yard. Pri mlajših je bil zelo priljubljen in je užival nenavaden ugled. Mladi uradniki so ga gledali kot neko višje bitje, ki je nezmotljivo in v zvezi z njegovim imenom so si pripovedovali bajne dogodivščine in pripovedovanje navadno zaključili: »Eh, da, ta naš stari Flagg. če bi njega ne bilo! Ta vam ujame najbolj zvito lisico!« Flagg je bil policist stare šole. Svojo kariero je začel kot navaden obhodni stražnik in ni kaj dosti zaupal mladim uradnikom, ki so kasneje prihajali v Scotland Yard z uglednih vseučilišč Oxforda in Cambridgeja. Kake pol ure je že prebiral prispelo pošto, potem pa Se je sklonil čez mizo in pozvonil. Svojega pisarja, ki je vstopil, je mrko vprašal: »Kje je Newall, Poole?« Poole je pomislil. »Najbrž bo v svoji sobi, Mr. Flagg.« »Recite mu, naj pride sem,« je dejal kratko. Iskal je po žepih cigaro in ravno ko jo je hotel prižgati, je vstopil Nevvall. »Dobro jutro, Mr. Flagg. Pošteno sem se oddahnil, ko ste spet tu.« lSal »To sem si lahko g£ zasopihal visj. ^ »Pa nikar ne nuslite,» ^ brisanec, da ste ste se oddahnili. W° Jj sem, kaj bi počeli v M JJ če bi mene ne b^Jh je sprejel že na st°p Toti Jezno je stresel glav0* J po-je življenje! Zdaj mor*»£ leg drugega prebirau q to navlako. Poročajte Gageju!« Nevvall je sedel * ^ cigareto. »Tu ni *a'jb. poročati. Sinoči je » % yewim in Tomsorn B^J^ so v Megleni krog » JQ tam do pohioči. r , odložili Mavevva v ""^s, govega stanovanja v)j Streetu. Kje so bih jjj^ ne vemo. Ob tre .^$1-dvajset minut je re« 1 bujoči seržant zaslis» . man Streetu eksptooj0 ^ je stekel na cesto, J dal voz v Plamen* ^ so Tomsa m Gage u ^ stajo. Toms je b« »p Gage je bil še je že na poti v bo^ da bi se bil še zavede' anfiBJ* Flagg je razn..-r kdo videl oni drugi Iz Besnice: O denarju in milijonarjih (2) V moji mladosti je bila de. jarna enota goldinar in kraj-far- V obtoku so bili bankov-*ovci in cekini po 10 in po ^goldinarjev; tem so rekli Snarji (od nemškega zehn JT deset) in finfarji (od nem. *ega funf — pet). Dalje so sr^KV prometu goldinarji v Jforu zekserji m groši v Zt* ter ^ajcarji v bakru, je veljal 10 krajcar- jev or ~ J RlaJ"-al" Zani~^OS Pa ^ krajcarjev. J^nuvo je, da je zeksar dodaj me,- °d starejšega, nek-J veljavnega denarja; nje- j?yo ime je speljano iz nem. je *,a »sechs« (šest), čeprav carjev Zeksar de&et kraJ" Iz ti ^ »stih starih časov kot ef*tn2eItSar izvira tudi ime **t Ine »pri gestici<< v Lju5. včas:, nasproti nebotičnika; Zelc i_Se Je tam reklo »pri Ksarb;rtu<( v Kranju pri ostu pred železniško posta-znanPa jC bila nekdaJ zelo grošu« SOStilna >>Pri zadnjem dinar? 1900 so Prenenali go!-čilUIMll*M ■■RtPiliHiifiniisfmfnini Potres grozi Atenam Angelos Galalopulos, profesor na atenski univerzi in direktor geodinamičnega inštituta atenskega observatorija pravi, da bo v prihodnjih desetih letih zajel Atiko močan potres. To svojo napoved utemeljuje z ocenami in računi iz leta 1938, ko je močan potres povročil ogromno škodo. Profesor je že leta 1938 napovedal, da bo čez 30 do 40 let zajel isto področje prav tako hud potres, če ne še hujši. Težave nobelovca Letošnji Nobelov nagrajenec za književnost japonski pisatelj Yasunari Kavvabata je v sporu z davčno upravo. Ta mu je namreč sporočila, da mora plačati davek, in sicer kar 65.000 dolarjev. Pisatelj se sklicuje na druge japonske nobelovce, ki jim ni bilo treba plačati davka. Nobelova nagrajenca za fiziko profesorja Jukavo in Tomonago je davkarija oprostila davka, ker je njuni nagradi ocenila kot »neobdavčeno znanstveno odlikovanje«. niiiiisiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiutiiiiiiiiiif iii;t.»varnosti. Kaznovano grdo govorjenje V Caracasu, glavnem mestu Venezuele, je bil Hector Alberto kaznovan s 24 urami pripora, ker je v sodni dvorani z nespodobnimi izrazi ozmerjal sodnika. — Hector je papiga. Miha Klinar: Mesta, c*** ^cestja Tako je govoril, vendar ni doV. L'z ^govih obJavili, čeprav bi morda ne bilo napak, saj sVetoV^ Utišali £ Pogovorov s tržaškimi italijanskimi občinskim' ^»J, m "| samo italijanskega pesnika D'Annuzia. Pa n ^ peMe kriča* t^di dru~ ge iredentistične in po izrazu P*"aV z ot°1^ za ^ ^ ki so se borili mnogo bolj s kričanjem kakor^;% ^J*nJeni Trst in »terro italianissimo«, za katero s0 Je, kjer ni bilo nobenega Italijana. . ^a^f.^ Gall; „ -ki K° . n 7ui navzoč nri dru? ir. Je TvJ 1 t>oročal Ko bi bil lani bivši italijansk njegovih pogovorih z vodilnim t - — - - . „ • .-ep kaj - zunanjemu ministru Sonninu vse teflj „ noer^i no iredentističen, in najbrž bi ga ^ nei>r|,• , na vlada ob napovedi vojne habsburške*!«* «J"J^J • 'Jotnega občutja laži ne proglasila za svoje D0J ,av!J3l,nJe o^ril Prav tako bi potem Galli ns P&?n v i^;3 .«*arjeva ualijanski uetu m u" rinisSll"V >clej kp^3 italia~ < lahko zares postala »ita*l* ^frMia L -T Se bodo oska stoodstot- nuv icas-u ui potem uaui "-.'T'jo i'"" mC. v foke vohunska služba, da bosta GorK? pote"1, ruga »t — vojaki že ob prvem naletu in da °° isSii#j,j dosegli nrav nasprotno, kar so namerava"- Ke[ nacionalno t v tem, nekoč tako P^[\ne^nč^t, f u^Se »dnje c1**0^ ki bi čase celo upira in je celo nosilec - t lahko postali mnogo bolj nevarni, h s r^io duh na.rvcdča ne krotil z obljubami in ga držal ^J^^id. SSj'pS naroda javno roma njegovih državnozborskih P°inCga 6 tremi tedni v imenu tako imen ^ zahvalili za »očetovsko« naklonjen ^ ^j},.?9 jim i Morda ta zahvala ni pr'&aJ.fbil ief^S^d „PIav te dni zanjo hvaležen, saj j o je ^J^CS^VL Rofen K L\M * iU teP \1Zrt>Cll Wil- pismu, ki naj bi ga njegov zaup orjU > ter » sonovem zastopniku v Švici P'° z °°VfJ'-ttu?' *Vol- P°dprl njegov septembrski mirovni prog'^ oSti *kratie'le avstrij skih narodov in cesarjeve pripiav cesarstva«. Ko so ga pred dvaindvaj nali za cesarja, bi niti v najbolj Prenovo da ga bo čas prisilil na tako, danes celo tako ponižuječe popuščanje. A kaj, ko si je takrat utvarjal, da bo tako lažje končati vojno in doseči mir za ponovno ureditev cesarstva in cesarske moči. Zato po svoji in Viljemovi neuspeli mirovni pogodbi ni nehal s prizadevanji za mir in je po nasvetu nekaterih svojih svetovalcev začel iskati tajne kanale do antantnih vlad brez večnosti svojega nemškega zaveznika. Ze-lani januarja je za ta pota pridobil svojega svaka Sik ta Bourbonskega. Slkstova mati se je odpeljala v Švico, da bi napletla stike z antantnimi zaupniki, takoj nato pa je prešel tajno na Dunaj sam princ Slkst, s katerim je po nasvetu svojih svetovalcev gradil upe za svoja prizadevanja pri antantnih politikih in drugih vplivnih ljudeh v antantnih prestolnicah na dejstva, da je bilo politčno sovraštvo francoske in anglellke pa tudi ameriške vlade, do njegovega cesarsitva v primerjavi s sovraštvom teh držav do Viljemove Nemčije skoro neznatno. Avstrijska vojska ni bila zapletena v boje z vojskami teh držav, kakor je bila zapletena Nemč.ja. Proti njegovemu avstro-ogrskemu cesarstvu sta bili januarja in februarja lani samo Italija in Rus ja, vendar so bili tudi v Italiji in Rusiji še vedno vplivni politiki, ki so menili, da je treba avstro-ogrsko cesarstvo ohraniti za »potrebno organizacijo mal h narodov in narodnih manjšin« in kot potrebno silo za protiutež nemški ekspanziji na jug in vzhod, z druge strani pa za preprečitev »balkanizacije« Srednje Evrope, česar se je bala predvs-em Italija, ki s; ob Adriji ni želela kakega močnejšega balkanskega soseda, ker je sama težila k zavojevanju Balkana ob jadranski obali. Mimo tega Habsburško cesarstvo razen Rusiji, Srbiji in Belgiji ni napovedalo samo vojno nobeni od vojskujoč h s? zahodnih velesil. Tudi smrt cesarja Franca Jožefa, ki bi ga lahko šteli za krivca vojnih napovedi proti omenjenim trem državam, naj bi po mnenju princa Sliksta Bourbonskega claj.šala novemu cesarju pot do an.ant-nih vlad in njihovega razumevanja. On, Kari, nj bil odgovoren za začetek vojne in bi zato lahko pokazal sebe kot »mirotvorca«, ki jc pripravljen skleniti mir z Italijo, s katero se pač mora vojskovati, ker je Avstriji vojno vsilila Italija z vojno napovedjo. Vse to bi po takratnem mnenju S'ksta Bourbonskega prav gotovo pridobilo skoro vse bivše d'plomate antantnih držav v habsburškem cesarstvu, saj je bilo med njimi veliko število avstrijskih prijateljev. Pomemben delež avstrijsk h prizadevanj za obnovitev cesarstva naj bi sprejele nase tudi družinske zveze avstrijske aristokracije z aristokracijo v antantnih državah, zlasti v Angliji, kjer ima aristokracija še vedno prav ti.ko mol-no, če ne celo močnejšo besedo kakor britanski parlament. Brez dvoma bi ovsr.jska prizadevanja za mir podprl tudi papež, ki ga veže do habsburške cesarske hiše staro prijateljstvo. To so pomembni činitelji, na katere lahko računa! Tako ga je še lani bodril princ .S kst prav v tistih dneh. ko je v Rusiji prišlo do marčne revolucije in ko se je podobne »prekueije« zbal tudi v svojem cesarstvu. V spominu mu je še živo živelo de-vetnajststopeto leto, ko je takratna revolucija v Rusiji sprožila tudi v cesarstvu nevarno gibanje, ki bi prav lahko preraslo v revolucijo, ko bi cesarska vlada ne ugodila zahtevi po splošni in za vse sloje v cesarstvu enaki volilni pravici v državni zbor. Tudi tokrat so se že kazali znaki podtalnega vrenja zlasti med delom socialistov, ki se niso strinjali z večino vodstva socialno demokratične stranke in ki ga je še pred predpomladno rusko revolucijo manifestiral dr. Frie-drich Adler z atentatom na grofa Stiirgkha. Atentat, na katerega so sprva celo vodilni socialisti gledali kot »osamljen primer človeka, ki je izgubil živce«, je po marčevi revoluciji v Rusiji, opozoril na mnogo širšo nevarnost, ki jo je skušal preprečiti z ukinitvijo starega absolutizma in odprtjem parlamenta. Majski deklaraciji Češkega in Jugoslovanskega poslanskega kluba se mu tedaj še nista zdeli bogve kako nevarni, prav tako kakor su mu niso zdele tiste dni še nenevarne demokratične zahteve drugih strank, predvsem Bociaino demokratične. Neka slutnja nevarnosti se ga je iot la šele po ob.siu soške fronte in po svojih pogovorih v Trstu. Morda bi se ga ne. ko bi ne prenočil v Mlramaru, nekdanjemu dvorcu nesrečnega starega strica nadvojvode in kasnejšega mehiškega cesarja Maksimilijan?, ko so ga Meksikancem vsilili Francozi in ki je petem kenčal pred zld>m ped streli mehiških revolucionarjev leta 1C67, natančno dvajset let pred letnico njegovega rojstva. — 1867 und 18871 Letnica stričeve ustrelitve in letnica njegovega rojstva sta ga začeli plašiti. Obe sta se končali na 7. In na 7 se je kenčavala tudi lansko leto — leto 1917. Tudi ta letnica ga je začela plašiti, neč pa se je spremenila v težko moro in razmišljanje o njegovi usodi, o kateri ni še n;koli tako plaho razmišljal kakor tisto noč, ko se je pljuskanje morja kdaj pa kdaj izgubilo v oddaljeni kanonadi z ne tako oddaljene kraške fronte. Toda ta kanonada ga ni motila kakor občutje, da ni več popoln gospodar svoje usode, za kakršnega se je imel vse do tistega dne. Še dan pred tem je menil, da usoda nad njim nima nobene moči in da si jo lahko oblikuje po lastnem hotenju in željah, kakor najbrž misli večina vladarjev in gospodarjev nad usodo svojih podlož-nikov. Biti gospodar nad usodo drugih je nekaj velikega in mogočnega in celo božanskega! Cesar je res bitje, ki je v njem božanstvo. To ga dviga nad druga bitja. Taka je božja volja in zato ni laž, da je sleherni cesar vladar po milosti božji, človek, ki lahko po svoji volji uklanja in oblikuje voljo ljudstva, tudi tisto voljo, ki mu daje poleg vzdevka vladar po milosti božji te vladar po volji ljudstva, ki je samo v toliko volja ljudstva, kolikor je to vladarjeva volja GLAS * 14. STRAN SOBOTA, 16. novembra ffijj IZID z^vod BOREC U KAN E ==imHllll!lllllli!Illllimiilllllliimi[l!......Illlllllllllll!lilllllllll!lilllllllll!lllllll8llllllllllllllilll[!jlll!lllil!llllll.....Hl!l!l!.....I .....IIII1111 Illf Illtlllllllllllllll llllllllllllf Illlllf 1II1I111I1IIIIIIII111I1III11I11I111III11I11IIIIIIIIIIIIIIH-"^ š== Razpisna komisija za imenovanje direktorja i H kovinskega podjetja 9*1 g kranj razpisuje S §H na podlagi 2. odstavka 112. člena temeljnega I a zakona o volitvah delavskih svetov in drugih 1 S 9rganov upravljanja v delovnih organizacijah, I S delovno mesto === 5 1 direktorja | I. IN II. DEL Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. visoka strokovna izobrazba s 5-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah ali 2. srednja strokovna izobrazba z 10-letno prakso na vodilnih delovnih mestih v gospodarskih organizacijah. Ponudbe s kratkim življenjepisom o izpolnjevanju gornjih pogojev ter s potrdilom o nekaznovanju in potrdilom, da ni v kazenskem postopku, morajo kandidati predložiti 15 dni po objavi KOVINSKEMU PODJETJU KRANJ, razpisni komisiji za imenovanje direktorja Kovinskega podjetja Kranj. tovarna kovinskih izdelkov Ljubljana, Trubarjeva c. 72 razpisuje natečaj za prevoze jeklenih izdelkov, hladno valjanih trakov, žice == in cevi na naslednjih relacijah: B JESENICE — RETNJE pri Tržiču H JESENICE — LJUBLJANA H| RETNJE — LJUBLJANA HI LJUBLJANA — lokalni prevozi === Razpis velja do 1. decembra 1968. == informacije: v nabavnem oddelku — tel. 23455. |== Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov. = Cenjene bralce, prednaročnike, knjigarne in vse, ki se zanimajo za delo Toneta Svetine UKANA I. in II. del obveščamo, da sta obe knjigi pravkar izšli. Roman UKANA odkriva najbolj značilne silnice v špijonaži Gestapa in obveščevalni službi partizanov na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Na pozornici resničnih dogodkov nastopa obsežna galerija zanimivih in izklesanih osebnosti, ki sodelujejo v številnih bojih XXXI. divizije z Nemci. KNJIGI STA VEZANI V CELO PLATNO: Cena za I. del je 55.00 N din za II. del je 85.00 N din Knjigi dobite v knjigarnah in pri poverjenikih zavoda Borec, lahko pa ju naročite tudi direktno na naslov: Zavod Borec, Ljubljana, Beethovnova lu/II — knjigotrški oddl. Kmetijska zadruga šk. Loka obvešča kmetovalce, da zbira prijave za traktorski tečaj ki se bo pričel predvidoma v decembru 1968 v Skofji Loki. Vsi, ki bodo tečaj uspešno opravili, bodo dobili vozniško dovoljenje F kategorije. Prijave zbirajo do 30. novembra 1968 vsi proizvodni okoliši. O kraju in času tečaja bodo prijav-ljenci pravočasno obveščeni. E Trgovina Sipad v Kranja TAKOJ ZAPOSLI 1 mizarskega pomočnika IŠČEMO I prodajalko j S za naš delikatesni oddelek E Imeti mora zaključeno učno dobo v delikatesni trgovini ter dobro obvladati nemški jezik. Delovno dovoljenje bomo priskrbeli Dopise pošljite na KAUFHAUS KOMETTER Ferlach — neben der Kirche Avstrija Pri žrebanju hranilnih vlog i la vpogled Gorenjske kredit- | ne banke Kranj za mesec j oktober 1968 so bile izžre- | bane naslednje številke: Poslovna enota JESENICE 140 —D 11738 Poslovna enota RADOVLJICA 2183 B 1 7097 Poslovna enota KRANJ 7353 8092 Poslovna enota ŠK. LOKA A — 247 4700 Poslovna enota TRŽIČ 3358 5564 Visoke obresti in lepe nagrade nudi svojim varčevalcem Gorenjska kreditna banka. ZPISKRA KRANJ TOVARNA ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ — Upravni odbor ] upravnika razglasa prosto delovno mesto SAMSKEGA DOMA NA PLANINI Kandidat za to delovno mesto mora poleg spJ° ' nih pogojev izpolnjevati iudi sledeče posebn pog°Je: , iro- — srednja ali nepopolna srednja strokovna \^ brazba; — večletna praksa na podobnem delovnem mesti, — da ni kaznovan in ni v kazenskem postopku. Prošnjo z vsemi potrebnimi dokazili prccll^]g kadrovski službi naše tovarne do 30. novembra 19 Rok za nastop dela jc 1. januar 1969. Zagotovljeno je komfortno dvosobno hišnis stanovanje. hiiiiiUiiiiuuai.i]iiimiiiiiiiuiimiiiimiiii IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII"1 HlHlHi" Srečanje v Novigradu Zgodba o komandantu bataljona Prešernove brigade, ki je zgrabil nemškega oficirja za vrat in ga vrgel v tolmun — Bolničar Gašper je padel pri reševanju ranjencev Nov?°s avgllsta sem bil v Pinafra^U" ^ senl v nasc^'u ni v kakor pravijo domači-hil^1 kJer 50 počitniške p^.e ^eze borcev, raznih Marih!^ 12 KrSin'ia' Litije-Mim a' Veyč in Jesenic, ^mogrede me je radoved-cij^, . Snala v avtokamp na ^iVtrani Novigrada. Ne med?*? Sem se sprehajal ste ^'-ori m opazoval turi- Pred^^- pa sem ^ usedel tcčiln 6 m naročil P'vo- Za veka ° mizo sem opazil čk> Po te?0^ P^tave, ki se je mu 621 močno približal naše ?del °Jnemu Trebušniku". °brto t?6! mi Je- da 1111 je &at& nakam znan. Ko mi je ga nrf1" prinesel pivo, sem za J°yPrašal, kdo je človek avtokat0m- *To je direktor ^govo?i?aT J"? je prijazno &vetik,. t J ^ mi je to je . Je Oalmatinec. Da, vaiih * borec, ki je v No-Ške^ s Pestjo udaril nem-PaS °flcirJa' da Je le-ta sem v - nezave&t. O tem niso dvomil: preveč dobro godiki °stan v spominu do-v aprilu 1944. leta. i>ve'•' kraja J. VidiC S ŠOLSKIH KLOPI SOBOTA, 16. novembra 1568 TOiWilBi»mH!:j;)n!iJM!ru^HuiMir»!nn!ii!m(fi[M!Mnirniii!Mnnnwinr»iriniNimnmunini Lojze Zupane Zemljepis — nezadostno = Partizan Primež ni m E ni trpel kurirja Ceneta. = Ku se je vrnil s kurirske E poti v svojo edinico, je E poročaj komandirju, ka- = ko je opravil. Jeziček pa E mu ni miroval, zato je E nazadnje dejal še tole: E »Nikoli si nisem mislil, E da je kurir Cene takšen E par. car! V sramoto nam E je, res!« E »Kako to nrsliš?« ga je E Vprašaj komandir. E »Saj mi je sam poveli da!,« je tožaril Primož. E »Ko si ga poslal na Noji tranjsio, je doživel laško E bom bar;' ranjc neke va-E si na Notranjskem. On E pa — paničar, kakršen je E — se je zatekel v neko E bajto in nam v sramoto E zlezel v čeber. Jaz bi kaj E takega ne storil! Le kaj E so si mislili domačini, ko E so videli, da imamo takš-E nega zajca in paničarja E v partizanih?« Komandirja je zani. malo, kako in kaj, zato je poklical predse kurirja Ceneta in Primož je mo. ral pred njim ponoviti svojo obtožbo. Takrat pa se je kurir Cene na vse grlo zasmejal in dejal: »No, Primož, zdaj pa že vidim, da si bedak!« Na to se je obrnil h komandirju, rekoč: »Oni dan sem mu zares pripovedoval, da sem z bombardiranega ozemlja zbežal v bližnji Čabar, on pa ga je, kot vidite, zamenjal — s čabrom, hahahaha!« »Primož, Primož, če bi bil v šoli, ne pa v partiza. nih in jaz tvoj učitelj, ne pa komandir, bi dobil v zemljepisu nezadostno!« In Primož se je osramo. čen umaknil, nikoli več pa ni tožaril svojih tovarišev panizanov. V letošnjem šolskem letu smo imeli 22. oktobra prvo ekskurzijo. Z avtobusom smo se peljali na Ljubelj, v Begunje, Drago, na Jesenice, in v Kranjsko goro. V teh krajih smo spoznali alpski svet. Iz Begunj se najbolj spominjam muzeja NOB. Tamkaj je deset celic, v katerih so bili zaprti ujeti partizani in aktivisti. Na stenah visijo strahotne slike o mučenju ljudi, ki so s svojim življenjem plačali našo svobodo. Od tu smo se odpeljali v Drago. Ta lepa dolinica leži pod Stolom in Begunjščico. Med vojno so Nemci v njej pobijali talce. Njihovi grobovi so CfcraSeru z jesenskim cvetjem. Tam, v gorski tišini, med zelenjem, je njihov zadnji dom. Kako žalostno in grozeče jc moralo biti takrat, ko je kri naših ljudi, ki počivajo v zemlji, omočila zeleno Drago. Zato so po vojni na tem mestu postavili spomenik talcem. Pri spomeniku smo tiho zapeli: »V gozdu ob tabornem Ognju ...« in z enominutnim molkom počastili vse, ki so žrtvovali svoja življenja, da nam je sedaj lepše. Kondi Pižom, osnovna šola Matija Valjavcc, Preddvor Spre na cesti igrišče in da niti ne vem, Bila je Tepa sončna nedelja. | Na v rt u sem se igrala z žogo. Navezala sem jo na dolgo vrvico in tekala naokrog. Toda ovirala me je trava, za tO sem šla na cesto. Pogledovala sem proti domu, kajti na cesti se nc smem igrati. Ko sem tekla po njej, je Žoga veselo poskakovala. Po. Zabila sem na nevarnost. Nenadoma je za menoj zatrobil $vto. Bila sem na levi strani cestišča, žoga pa na sredini. V trenutku zmedenosti sem pozabila, da imam vrvico ovi_ to okoli roke. 2oga se je za-kotalila med kc-Lsa, mene pa je potegnilo proti avtu. K sreči se je vrvica strgala. Tako sem bila rešena. Tudi žoga je odletela izpod avtomo. bila. Slekla sem ponjo. Bila je vsa umazana od olja in prahu, vendar cela. Hitela sem domov. Mamica me je čakala na pragu. Bila je bleda in prestrašena. Skozi okno je vse vidua. Ponovno me jc opozorila, da cesta ni Otroci sveta Valentinova srečna zvezda Milijoni ljudi širom po svetu poznajo njegov glas. Raz. neži jih, sprošča in spravlja v dobro razpoloženje. Že nekaj let plošče z napisom VALENTINO polnijo albume navdušenih, zbiralcev. Med pevčevimi igračkami bi našli tudi medaljo, ki jo je dobil na tekmovanju, kjer je premagal vseh svojih šestdeset odraslih konkurentov. Pred navdušenim občinstvom in žirijo je mali prvošolček Valentino zapel znano itali- ga vprašajo, od kod mu nje. gov zvočni, mehki glas in posluh za pesmi, namesto njega odgovarja mati. Pravd, da je Michel dar za glasbo verjetno podedoval cd starega očeta. Valentino često lista po at. lasu. Rad bi potoval, posebno si želi obiskati Italijo, kamor ga vlečejo njegove najlepše pesmi. In prav kot vsi dečki našega časa tudi on sanjari o kozm on avtih. jansko pesem Catarim. Glas- | SIavni fantov gia.s, s katerim heni Vritrt; nrv,-;.n,r;; b. t;.. ' tako zvočno zapoje znano Schubertovo skladbo Ave Marija, bodo v prihodnje za beni kritiki, novinarji in ljubitelji lepih melodij niso mogli verjeti svojim ušesom. Slaboten dečko peje arijo, ki so jo proslavili znani umetniki Tito Scipa, Caruso, Benjamino Giglli. Valentinova mati je bila razburjena. Komaj ji je uspelo zbrano odgovarjati na vprašanja številnih novinarjev in strokovnjakov. Deček Pa je na vse to zmigal z rameni-m komaj čakal, da se vrne med svoje igrače. Ko so ga kmalu zatem po. vabili V Pariz na snemanje prve plošče s pesmijo Cata-rin, se je Valentino najbolj razveselil obiska Eiffelovega stolpa in živalskega vrla. Zanj so pričeli pisati in kom. ponirati pesmi, ki se jih je moral učiti, kasneje, v studiih izdajalcev plošč, pa ob spremljavi orkestra in dirigenta tudi prepevati. Njegovo življenje hi bilo več brezskrbno, za igro mu je ostajalo vse manj časa. Njegov jasni glas je navduševal vse širši krog ljubiteljev lepih melodij.' Družbe gramofonskih plošč so snubile Valen. lina, on pa se je raje zabaval s svoj; mi vrstniki iz Marseilla. Fant;č, katerega j 12. St3— pravo ime je Michel, ni hlepel po slavi in občudoviic h. Ljubil je dolge sprehode, ko sta ga spremljala mati in mlajši bratec. Slava je z neverjetno naglico vlekla dečka k novim uspehom in terjala od njega o upali glasbenim pedagogom. Najprej je prepeval zgolj po spominu. Kot je vedel in znal, je posnemal melodije s plošč, iz radija. Toda strokovnjaki mu prerokujejo lepo bodočnost in prav zato silijo Valentina k novim naporom, k učenju petja. Tanjug: I. G. Šah Italijanska otvoritev Danes boste spoznali eno prvih - odprtih otvoritev, in sicer italijansko. Oglejte si, katere poteze so značilne zanio: L e2—e4 2. Sgl—£3 3. Lfl—c4 4. c2—c3 5. d2—d4 6. c3—d4 7. Sbl—c3 8. 0—0 9. Lc4—b3 10. Le!—e3 11. Dd! e7—e5 Sb8—cS Lf8—c5 d7—d6 e5—d4 Lc5—b6 Sg3—'6 0—0 LcE—34 h.7—h6 T'3—e8 Ddo—e7 v kakšni nevarnosti sem bila. > nove napore. Sprehod Žogo je očistila in skrila. J bili vse redkejši, čudovite Več mesecev se z njo nisem j urice brezskrbne igre je za- smela igrati. Tako me je ma- j menjala vsakodnevna vaja z mica kaznovala za mojo ne- orkestrom. Kljub vsemi poslušnost Dobro sem si za- kljub sedemlolni pevski ka- pomnila ta dogodek, zalo se nori pa je Valentino še ved- na cesti ne bom več igra- | no samo deček, štirinajstlet. nik. Obiskuje šolo, rad za ia Brigita Pernuš, 4. b raz. osnovna šola Matija Valjavec, PredJvor vije v urarsko delavnico j svoje matere, k: je ed;nn I ženska-urar v Marseillu. Če Vseli mrtvih dan Na ulicah je polno ljudi. V rokah nosijo rože. Toda kam tako hitijo? Seveda, da nes je 1. november, dan mrt. vih. Tedaj se spomnimo naših bližnjih, ki so umrli. Ljudje stojijo ob grobovih ter nemo glodajo v svetlikajoče se sveče. Po glavi jim rojijo spomini na prija elja znanca, na partizana ali U:a \ ta, ki ga je smrt vzela v svoje kraljestvo. Mnogi so izdih, nili mladi, premladi. Darovala so svoja življenja za svobodo in mir. Lučke počasi ugašajo in ljudje tiho odhajajo s pokopališča. Jotže Hribar, 7. razred osnovne šole Simon Jc3tko, Kranj I) \ Si! • 8W j 1 n ■ i n i fft : m ■&& H I Wm /vi a rv-' ^*?."V5 '/v'."- Prihodnjič bomo pozicijo analizirali! nastalo Lutke oru V nedeljo, 17. novembra ob 15. uri bodo pionirji začeli letošnjo gledališko sezono v Zalogu pri Cerkljah. Za otvoritveno predstavo so pripravili lutkovno igrico Libu-še Tit ttlbachovc »Debela veja«. Če radi gledate lutke, potem v nedeJjo pohitite v šolsko dvorano v Zalogu pri Cerkljah. Milj stari oče Kot vsi vaški otroci sem imela tudi jaz starega očeta. Kljub enainosemdesetim letom je bil še nenavadno čil, poln svežine. Poleti jc še pred sončnim vzhodom odgnal krave na pašo. Hodil je hitro, da sem ga s svojimi drobnimi koraki komaj dohajala. Naj je bilo poletje ali 'zima, zmeraj je nosil star, oguljen kožuh in visoke gaJ* zci-ice. V žepu na desni strani površnika sta mu vedno ti* čala pipa in tobak. Kot danes otroci žvečimo žvečilni gumi, tako je tudi on dan za dnem »cikal« svoj tob2k-Z žive m od rimi očmi, obdani* mi s stotero gubami, ki f° pzipovedovale o njegovi življenjski poti, je opazoval kolobarje dima, dvigajoče 88 iz pipe. V mladosti je bil moj stari oče velik siromak. Kot si*1 čevljarja s kopico otrok i* moral že zgodaj v svet s trebuhom za krul lom. Prav takrat pa je med ljudstvom zavladala »zlata mrzlica«. Ljudje so množično odbajaU v Ameriko, misleč, da si b°* do tamkaj nabrali zlata «° se bogati vrnili v domovino. Toda premnogih ni bilo nazaj. Tisti redki pa, ki jim je bila sreča mila in so se vračali bogati, so največkrat *f* molčali, koliko gorja jih ie stal prigarani šop dolarjev. Med njimi je bil tudi voOi stari oče. Kupil si je Učno hišo, kjer je živci vse do svoje smrti. Spominjam se, kako je P02*" mi pletel razne košare, V°~ leti pa od zore do mraka de. lal na polju in. drvaril v S* zdu. Kamorkoli je šel, n'*f-li se ni vrnil praznih rok- ** je le utegnil, mi je naMJ poln tulec jagod ali vo^ Jemal me je sebaj na rotaf' nja v mesto in mi med potj poved.il nešteto pravljic Ni*' dar se ni ločil od zakrivi.^ ne pePce, okrašene in P3Slj" kane z najlepšimi podoba* • Znal je meriti čas po zV. , dah. često je ponoči vstaja«, slepil pred hišo in dolgo oP val nebo. Na mojega starega očeta Ši so ljudje gledali s «**** njem, saj je bil najsi*** -k daleč naokrog. ševaii so ga za nasvete in.^ jasnlia. Brez njegove sti se v vasi ni zgodilo P ničesar. že od svojega dvajset«?' Ieia je bil strasten K* ^ Imel je puško o^fj* znamke, ho'ijšo od vseB ^ gili. »Vaši pibalniki p otroke, ne pa za lovce, često podražil sosed;« Z leti Je stari oče o**^ Njegovi sivi lasje so belili In nekega dne izdihnil. Kadar sedaj £n '}. k stari mami, me vsalL^ $6 met spomin?a nanj. *■ ^ ml, da je odšel v «*eSt° da se do noči za:-cl'va * A dedka ne bo nikoli ve • Ljubica Horvat"1 SOBOTA, 16. novembra 1968 DRUŽINSKI POMENKI GLAS * 17. STRAN Nekako s tremi leti se zat-tc Pri otroku obdobje togo-S ki traja tja do petega ,. • Kai je togota? Lastnost, 3 Materam dela največ pre-«l^ic. U če bi bili filozofi, 1 ob vsakem otrokovem to-mnem kriku poskočili od v selia, da se otrok razvija t>amostojno osebnost. Togo-)e torej izraz razvoja otrobe osebnosti. Ker pa otrok "g v svetu odraslih, v svetu, Mer ;e zanj vse polno nevar- otr 1 ? prepovedi> hi i'lh °* še ne pozna, ga pač nor« voditi mati in ga se- Otrok je togoten znanjati s svetom toliko časa, da postane resnično samostojen tudi za naše odrasle pojme. Za mater bi bilo mnogo lažje, če bi mogla mirno prenesti otrokov izbruh togote. Včasih je dobro, če tulečega otroka pustite da se valja po tleh in greste v drugo sobo. Otrok namreč počne to zaradi matere, da bi videla, kako je jezen. Če pa ni nikogar, ki bi ga gledal in bil prizadet ob njegovem početju, bo s tem pač prenehal. In kdaj se otrok raztogoti? Takrat, Zu mr^^^anjem življenju in pri delu. K negovanemu vide-in urejeni lasje. Za to je potrebno m pa posvet s frizerko, ki mora vedeti, kakšna an° je, da ima lepa in negovana ženska več uspehov v ma[^n°g0 Pripomorejo lepi in urejeni lasje. Za to je potrebno Pričeska 3- °"» pristoji posameznim oblikam obraza. V,ečkrat to da Pa je tako, da se češemo po modi, ne glede na rade 113"1- pr'^cska ne pristoji obrazu. 2al tudi frizerke zelo števaf ? češejo. Pri izbiri pričeske bi vsekakor morali upo-st0ja:1 °°hko obraza in obliko glave. K ovalnemu obrazu pri-totmi0_,Vse Pričeske. Tak obraz imajo navadno manekenke, lSg?deli in igralke. Pop0ji Pa Pričeske? Oglejte si tri, ki so primerne tako za do',ge ,ne kot za zvečer. Mladim dekletom pristoji, če imajo Vedrio aSC- razPuščene po ramenih, vendar morajo biti lasje Za gro ?** in umiti, sicer je taka pričeska videti zanemarjena. učen^u° J7 naJb°lJe, če so lasje zadaj speti, da ne nagajajo pri lahko zvečer pa si dolge lase spletemo v kito. Pri tem birno Up°ra°imo umetne lase. Te lahko kupimo ali pa upora- 2^ Svojo odrezano kito iz otroških let. "•itenu* PeFn-*e dolge lase je primerna moderna pričeska, ki se Paol0Je ^aurice Franck. Kratke lase pa počešite v pričesko Za t Okolij,6 modne pričeske je tehnika navijanja hladne trajne bele n 0?premer>jena. Spodnje kratke lase navijemo na de-k°l do^H*^?« zS°rnJe P3 na tanjše, to je ravno nasprotno °enlrac an''* na^'n navijanja. Treba je spremeniti tudi kon-2a w 1JO Preparata. Pravilno prepariranje je še kako važno j*Po pričesko. enkraatnje las Jc Prav tako važno. Dovolj je, če lase operemo ■n ne na teden. Za pranje smemo uporabljati samo šampone V rabiPva'nm Praškov. Uporabljamo tudi rumenjak. Zelo je ^°sušit privni šampon. Najbolje je, če lase potem počasi v toplem prostoru. Vroče in hitro sušenje je prava %\a?lase: ^r'2ersk^te' k' 'ase DarvaJ°< morda še letošnja modna novost. koren v strokovnjaki priporočajo za novo sezono temnejši l>a kaV Se Proti konicam las izgublja v svetlejši ton iste ali ^'jeva 6 ^lu8e barve. Moderni barvi sta rjava in mahago- kadar mu ne izpolnimo kake želje. Če včasih popustimo otrokovim željam, bo otrok prav dobro vedel, da mora samo malo zacepetati, in mati mu bo zaradi miru marsikaj dovolila. Večkrat pa se izbruh togote da preprečiti. Če otrok na primer sili k štedilniku ali odpira vrata pralnega stroja, ga je treba hladnokrvno kreniti po rokah. Noben odločni ne bi ne zalegel, kajti otrok vedno preizkusi, kako trdna je ta prepoved. Mogoče se bo pa mamica omehčala, ko bo videla, kako vztrajen sem, tako si lahko misli malček. Če mamica dvakrat reče, da ni bonbonov, bo morda na tretjo prošnjo le odprla predal. Za drugič bo otrok vedel, kako je treba ravnati, vedel bo, da bo dobil, če le malo positnari. Upravičeno pa bo užaljen, če ne bo dobil. Če je posebno srborit, se bo takoj vrgel na tla. Zato mora biti vsak mamin ne tako trden kot hišni vogal. Domači, posebno kaka dobrosrčna stara mama, ki se ji vnuk smili, ker ne dobi bonbona, se morajo tudi navaditi na mamin ne. Velika škoda bi bila, če bi otroku dajali slaščice skrivaj za maminim hrbtom. Kako preprečiti togoto? Nikar ne vzemite otroku kake igrače s silo. Raje ga za-motite s čim drugim. Ne prepovedujte stalno nekaj otroku, tega se otrok hitro naveliča in postane živčen. In kaj storiti, ko je togota že tu? Najboljša je seveda ravnodušnost, če jo mati zmore. Dopovedovanje jeznemu otroku navadno ne pomaga. Poskušajte se obvladati in ne vpijte še vi. Otrok se zaradi tega ne bo pomiril, to pa vendar želimo. Če se ne boste mogli obvladati doma, se vam bo zgodilo kaj podobnega tudi na ulici. Majoneza S hladnejšimi dnevi se spremeni tudi naša prehrana. Telo potrebuje več kalorij, da se zavaruje pred mrazom. Zato v hladnih mesecih jemo več maščobe, več ogljikovih hidratov. Na mizi je večkrat izdatna enolončnica, jedi iz moke in podobno. Zeleno solato, ki je bila večkrat poleti za večerjo, sedaj zamenjamo za izdatnejšo krompir, jevo ali pa pripravljamo testenine in drugo. Zdaj bmoo spet pripravljali jedi z majonezino omako, kar bomo poleti opuščali. Majonezo bomo zmešali s krompirjevo solato, s kuhano cvetačo, naredili bomo francosko solato ali pa bomo z njo premazali kruhke. če majonezo pripravljamo doma, se nam včasih pone- sreči. Vse sestavine, ki jih bomo potrebovali pri pripravljanju majoneze, morajo biti enako tople. Jajca zato vzemimo iz hladilnika vsaj eno uro prej. Na en rumenjak vzemite dva decilitra olja ali pa tudi več, limonin sok, malo soli to če hočete še gorčico. Olje je treba v začetku prihvati po kapljicah, da se začne majoneza gostiti. Kasneje prilivamo več olja. Meša se vedno v eno smer. Včasih se majoneza razprši v drobne kapi j L ce. Ni še vse izgbuljeno. Zavrite eno do dve žlici kisa ;n vročega previdno ob robu dolijte majonezi ob stalnem mešanju. Kis ali limono pri-livajte tudi, če se majoneza preveč zgosti. Do uporabe naj bo majoneza v hladilniku. Na ozebline je treba Ozebline niso tako huda reč, vendar pa postanejo zelo neprijetne, če vso stvar zanemarimo. Skoraj največkrat so ozebline posledica prelalike obutve in obleke. Ozebline se pojavljajo tudi takret, kadar prehitro me. njamo temperaturo. Prav radi stopimo pozimi, ko pri. demo v stanovanje k topli peči, da se »pogrejemo«. To pa ni prav. Vendar pa ne nastajajo ozebline samo zaradi hitrih temperaturnih sprememb. Vzrokov je več. K ozeblinam so nagnjene predvsem slabokrvne osebe in pa tiste s slabim krvnim obtokom. Tudi pomanjkanje kalcija, fostor. ja in vitaminov lahko povzroča ozebline. Med vzroki je tudi premajhna zama-Ščenost ker ta — kot vemo — regulira našo toploto. Pojavljanje ozeblin moramo preprečevati že pred nastopom mraza. Najboljše sredstvo sta masaža in telovadba. Vsak dan si masirajmo noge od spodaj navzgor in pri tem ne bodimo preveč nežni. Začeti moramo pri prstih in nadaljevati do kolen. Dobro je tudi suho drgnjenje s krtačo. S krtačo vedno masiramo v krogih od spodaj navzgor po nogah. Najbolje je, če se tega lotite zjutraj, ko vstanete. Pri tem je dobro napraviti še nekaj telovadnih gibov. Odlična vaja za poživitev obtoka je ko. lesarjenje z nogami. Ležite na hrbet in z dvignjenimi nogami gonite kolo. Naj vam ne bo žala časa, porabljenega za masažo in telovadbo. Vse, ki so že imele ozebline, vam lahko povedo, kako boleča je ta stvar. o v/ ■ ■ ■ • Obvestilo vsem živinorejcem! Na Gorenjskem sta se v posameznih krajih pojavili slinavka in parkljevka, ki sta zelo nevarni kužni bolezni za vse domače parkljarje in lahko povzročita veliko gospodarsko škodo. Omenjeni bolezni sta zelo nalezljivi in se hitro prenašata od živali do živali in iz kraja v kraj. Bolne živali se spoznajo po tem, da se močno slinijo, odklanjajo hrano in začno šepati. Za zmanjšanje nevarnosti svetujemo živinorejcem naslednje: 1. preprečiti je treba dostop v hleve in na dvorišče nepoklicanim osebam; 2. opustijo naj se prevozi in nakupovanja živine; 3. vsak sum bolezni je potrebno takoj prijaviti najbližjemu veterinarju. V teku je tudi že akcija za cepljenje vse goveje živine, ki bo v kratkem zajela tudi našo občino. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Oddelek za gospodarstvo • S J GLAS « 18. STRAN SOBOTA, 16. novembra 1968 Peter in Pavel um II IZ Dragi Pave!! Prebral sem tvoje pismo v Glasu dne 9. nov. 1968 ■j in ti sporočam, da sem po naključju izvedel, da dota » sedanji direktor Zavoda za vzdrževanje in gradnjo te- ŠŠ Iesnovzgojnih objektov in naprav v Kranju ni bil H špekulant, ki bi si razpisne pogoje v statutu brez težav zagotovil tako, kot bi mu najbolj ustrezalo. Ker pa •S je bil skrben in delaven človek in je verjel le v zdravo logiko in parolo nagrajevanja po delu, mu ni padlo na pamet, da bosta dve napisani vrstici in košček pa- ;| pirja veljali več kot pa posten in deloven človek. ■■ ■■ Lepo te pozdravlja Peter l.llllllllIlllllIlllHIHIIIIIIIIIIlllllllfllkr 19i:lI3BlIlf Na jeseniškem Travniku je zraslo pravo industrijsko naselje. Tu imajo svoje delovne prostore podjetja Kovinar, Vodovod, SGP Sava in poslovna enota podjetja Kovi-notehna Celje. Sedaj je v gradnji še pokrito skladišče za kurivo in gradbeni material. Ves ta prostor pa ima eno slabost. Leži namreč precej nizko in nima dobrega odtoka vode. Zato je septembra in v začetku tega meseca voda preplavila ves skladiščni prostor. Prihodnje leto nameravajo to nevšečnost odpraviti z izgradnjo odtočnega kanala od skladišča v strugo Jeseničice. — (tekst in foto. B. B.) OPOZORILO radbišče Pred kratkim so začeli z ureditvenimi deli na cesti Podtabor— Kovor—Bistrica. Cesta bo v prihodnje široka pet metrov, nanjo pa bodo položili tudi asfaltno plast. Dela opravlja kranjsko cestno podjetje, sredstva v višini 120 milijonov S din pa bodo prispevali cestni sklad ter tržiška in kranjska občinska skupščina. Po pogodbi bo cesta urejena do maja prihodnjega leta in tako bodo vozniki, ki prihajajo z zgornje Gorenjske, lahko peljali iz Zvirč do križišča na Deteljici po novi asfaltni cestf. (vig) — foto F. Perdan Ko smo pred tobrim tednom posneli tole fotografijo, cesta do preddvorske šole še ni b"* asfaltirana. Pred kratkim pa je bila sklenjena pogodba med kranjsko občinsko skupščin0 Komunalnim servisom v Kranju o ureditvi okolice šole in asfaltiranju ceste. Tako je cest danes že asfaltirana, okolico šole pa bodo uredili kasneje. — Foto: F. Perdan Ob plesu »Kakšna je današnja mladina?« se večkrat sprašujejo starši. Toda vedno si tega vprašanja ne zastavljajo. Posebno aktualno navadno postane takrat, ko jih hčerka (ali pa tudi sin) vpraša: »Smem zvečer na ples?« Ponekod je takoj ogenj v strehi, češ uči se raje, drugod pa stvar rešujejo bolj demokratično.« Ali je za mlade primerno, da gredo zvečer na ples, imajo starši, profesorji in pa seveda neposredna »tarča« — mladi različna mnenja. Vendar o tem tukaj ne bi razpravljal. Pač pa bi rad opisal vzdušje, ki je vladalo na torkovem maturantskem plesu kranjske tekstilne šole. 4. a razred se je kot organi zator lotil vseh priprav resno in z vso odgovornostjo. Že dejstvo, da so iz Zagreba povabili na ples odličen vo-kalnoinstrumentalni ansambel Grupa 220, kaže, da jim ni bilo vseeno, kaj bodo za razmeroma visoko ceno vstopnic (1000 starih dinarjev v prosti prodaji) nudili obiskovalcem. Reditelji niso imeli skoraj nobenega dela, saj so dijaki sami skrbeli za red pri vhodu in v dvorani. Razen piva niso točili nobenih drugih alkoholnih pijač, tako da na plesu ni prišlo niti do najmanjšega incidenta, ki bi kakorkoli lahko pokvaril vzdušje. Vzdušje pa je bilo od pol osmih do pol dvanajstih več kot prijetno. Nikomur izmed 750 obiskovalcev v delavskem domu, kar mimogrede predstavlja rekorden obisk, verjetno ni bilo Žal, da je prišel. Se zna mladina dostojno in kulturno zabavati? Seveda se zna, vendar samo, če je ples resnično dobro organi-ran. Glede tega zasluži 4. a razred, ki bo kar lep izkupiček porabil za maturantski izlet po Češkoslovaški, vse priznanje. Pozdraviti pa je treba tudi razumevanje in zaupanje vodstva tekstilne šole, ki ga je ob tej kakor tudi ob prejšnjih priložnostih pokazalo do mladih. D. Stanjko Gorenjski večer Z namenom, da bi poživili turistično dejavnoist tudi v času, ko je glavna turistična sezona že za nami, zimska pa še ni nastopila, bo kranjsko turistično društvo pripravilo nekaj turističnih prireditev. Prva takšna prireditev turističnega značaja bo v soboto, 16. novembra, s pri-četkom ob 19. uri na šmar-jetni gori. Najvažnejši del programa je namenjen prikazu celotnega dela in truda treh folklornih skupin, ki so doslej tesno sodelovale s turističnim društvom, še posebno pri uspelih piknikih za holandske in britanske turiste na Okroglem in v Preddvoru. V izvedb folklornih skupin iz Besnicf. Preddvora in tovarne Sava iz Kranja bodo lahko obiskovalci videli vrsto slovenskih *• drugih plesov. Organizator je rudi poskrbel za ples, saj bosta v obeh dvoranah hotela na šmarjet' ni gori igrala kar dva ansambla: Veseli kosci iz Domžal in zabavni ansambel Vačev. Prav tako je zagotoV. ljen prevoz z avtobusi. Vstopnine za to zanimiv'0 prireditev ni, ker je edina želja turističnega društva čimbolj približati folklor*10 dejavnost našemu delovnem11 človeku. D. Stanj'«' HlMllillilillllll!lliliillllllIlllllllllllli!!li:illlll!Ill!illlllllllllllllllllllllllI!lllllllllllllHII W0* V nekaj stavkih Dan republike — V radovljiški in jeseniški pripravljajo na svečano proslavitev Dneva ga bodo počastili s številnimi proslavami v I ze ki kolektivih. Kot je že navada, bodo odprli tudi nekaj objektov in sicer v Bohinjski Bistrici — nove delovne Q store Oblačil Ljubljana, v Bohinju bodo uradno odi^o, bohinjsko cesto, v Radovljici — novo samopostrežno trg ^ in na Jesenicah kavarno in mlečno restavracijo. V . ^jajo je urejeno novo smučišče, pod Mežakljo pa Pr'Pra. g0ri tudi otvoritev nove žičnice, medtem ko bo v Kranj s' 0. začela obratovati nova vlečnica. Rateče bodo za Dan r P ke dobile novo bencinsko črpalko in novo menjalnico. Ootdtv Priprave za zimo — Železniško in cestna podjetja na 0-skem se te dni marljivo pripravljajo na bližajočo se Tako so železničarje že seznanili na posebnih tečaj1 > ^ naj ukrepajo ob večjih snežnih padavinah in zrnr7°vatiI13, s železniški progi so že namestili tudi steklenice bu katerim bodo na kretnicah sproti odtajali sneg in popravljeni so tudi cestarji in sicer v Radovljci, ^atcl'0;'e ^ hinjski Bistrici, na Jesenicah, kjer so pregledah s* a£ili pluženje in odstranjevanje snega. Cestarji so ^ p3 robove cest z rumeno-rdečimi količki, na večjih kla je že pripravljen pesek za posipanje. j ijfii s° Program kmetijstva — Naselja v Zgornjesavski P^^čK} že zdavnaj postala polurbanizirana. Izgubila so sv0Janistictl1 značaj, čeprav tega na zunaj še ni videti. Tako ur 'taVijaf*» program kot ureditveni načrt tega področja pa u^vZroč^f da kmetijstvo Doline zadnja leta nazaduje. To Jc p° zai^' pretirana izčrpanost zemlje, ekstenzivna proizvodnja. ^ ^. sanje čred govedi, propadanje gospodarskih poslopU^zVOjni jenje grmovja na prejšnjih travnikih in pašnikih- .'^vin^ program teh krajev daje največ razvojnih mo?-n0joDi-in ? reii medtem ko naj bi dosedanjo proizvodnjo jzv0dnja' Icev preusmeridi v specializirano pro '^r^ rastlin. Zaradi majhnih obdelovalen £^,0 na tem področja najbrž ne bo mogoče org&nuiTa^^^gii >izvaK potrebe kmetovalcev preusmeridi v specializirano Pr<>'z^. zlasti krmilnih rastlin. Zaradi majhnih obdelova- ..,iziranredv"id^ proizvodnje, zato perspektivni razvoj kmetijstva i .zvajal<** da bo v Dolini še naprej kmetoval individualni P1 ~ a ^OTA, 16. novembra 1968 GLAS * 19. STRAN *°Čila poslušajte vsak dan 17 i> ' 7'' 8" 10 - 12' 13> 15-dlist« j23 m 24 uri ter ra-Oh dnevnik ob 1930 url. Jb nedeljah po ob 6.05., 7., jj U> 15., 17., 22., 23. in oh i?Lter radijski dnevnik ^ 1930 url. -5^2J.^__^_ 16. novembra 8iš°3DG;asbona matineja — »tooni j&ka šoIa z* nižjo ^nJO _ 9 25 Cez traynike lOooV" Naš avtostop — Pri v 63 dorx>Idne — 10.15 »ični dQma —11-00 Turi-M2„nanMi ^ tuje goste ta *; p«ayana . baletna sui-*" 124n0 ■Kmetijski nasveti in Slovenske narodne PrirS-a?X>de,Ie Pesmi - l3-30 Glash ajo vam — l4-05 vedre?3 Pravljica ~ 1425 V bavnr"runau z velikimi za- Cwk^tri -14-55 Krs- 1500 f7~ ;a in hranilnica Lju. 15 40 v?0*1 ™ odmevi -Vsak i S ^Jistek — 16.00 ^eino v\za vas - ".OS *or Ki n 0 ~ 1735 Poje Krop2KUD Stane Žagar iz dom- ."*" 18-00 Aktualnosti pravk m 1)0 smu — 18-15 knjivt Prfspelo - 18.50 S noč' i?a trga — 19.00 Lahko z ansS??1 - 19-15 Minute ča^^m Jožeta Kampi. - 20 0n i Pet minut za Ep ve »T, .Novi ansambli - no. teke TJe - 21 -30 Iz fono-daja , a K°Per — 22.15 Od-^3.05 s naŠ?- izseIJence — nov; teden^111^0 in P^0111 v •»anovp^ botno Popoldne z ^ 15 00 7Valko Vero Bohorič tu _ 20 n-°kl s tek°čega tra-v° - -m Naše gospodarst-20.45 20-30 Okno v svet -ieslrol?tJiaJ&t minut z or-21.20 (v MicheI Legrand -Shak^?erni koncsrt - 22.30 u UI"!no popoldne Sni f,ra orkester Man-- 17.30 Radijska igra ^Ja klavirska sona. noč, otroci razglednice 18.30 t' °J K; 20.00 ?,asbcn6 — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z ansamblom Jiirgen Ingmann — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Festival v Bayreuthu 1968 — 17.35 Glasbena skrinja — 18.00 Športni dogodki dineva — 19.10 Igramo za razvedrilo — 20.05 Strani iz slovenske pro. ze — 20.25 Glasbene vinjete — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja Komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Interpreti tega tedna — 00.05 Iz slovenske poezije PONEDELJEK — 18. novembra ^ ---____17. novembra Vi^bro Jutro" - 7.30~Ž^ °lin0 in ,?br,c skladbe za vi-vabi rir ~ 9-C5 Velenje ^nu7? orico - 1005 Se borK Var:ši — l°-30 Pes-Najj °e in dela — 10.45 ?°zdrav?Slušalci čestitajo in S n*™a.JO - H.OO Turisti- ft5 Seren,>JO zv'ečer ~ p i..- 935 j P^gram S 11.3frcUo kar ste izbra 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet in Pesmica za najmlajše — 9.30 Paleta zvokov z orkestrom John-ny Douglas — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas do. ma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Koncertni plesi v raznih sestavah — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkesL rom RTV Ljubljana — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kredit, na banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Jugoslovanske narodne pesmi — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Odlomki iz opere Thais — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladin, ska oddaja Interna 469 — 19.00» Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Edvi. nom Fliserjem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Zagreb — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Ljudje med seboj — 20.15 Lepe melodije z orkestrom Green Norman — 20.50 Svet in mi — 20.4.5 Glasbene slike iz Anglije — 21.20 Literarni večer — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 00.05 Iz slovenske poezije TORr.K 19. novembra ?Vetovna reportaža 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Nekaj zabavne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Poje mezzosopranis'.ka Ruža Pos. piš — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeno udej-stvovanje mladih — 14.25 Popoldanski koncert lahke glasbe — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15"00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak,dan za vas — 17.05 I ura Simfonični orkester RTV Ljubljana - 1S.00 Aktu. alnosti doma in po svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset melodij - deset pevcev — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Literarni nokturno —- 23.15 Plesni orkestri in ansambli RTV Ljubljana Drugi program 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Majhni ansambli zabavne g'jfsbe — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Socialna politika — 20.15 Jazz na drugem programu — 21.20 Pevski parnas — 21.45 Koncertanti na naših odrih — 23.05 Jugoslovanska simfonična glasba — 00.05 Iz slovenske poezije SkEDA 23. novembra 8.08 Glasbena matineja z, Mendelssohnom — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Četrt ure z orkestrom Ray Conniff — 9.45 Nekaj skladb iz tuje zborovske literature — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napot. ki za tuje goste — 12.10 Arija in concertiino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Naš podlistek — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi m vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Naši umetniki igrajo — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet mčnut za EP — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za sred. njo stopnjo — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Drobne skladbe z velikimi orkestri — 20.05 Ogledalo našega časa — 20.50 Radijska kinoteka — 20.45 Večerni napevi — 21.20 Umetnik in mikrofon — 22.20 Razgledi po sodobni glasbi — 00.05 Iz slovenske poezije ČETRTEK — 21. novembra 8.03 Operna matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Iz zakladnice resne glasbe — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napot. ki za tuje goste — 12.10 Iz opere Sunčanica — 12.30 Kmetijski n:»weti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru —- 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Mladina poje — 14 25 Operetne melodijo — 14.45 Mehurčki - lirika za otroke — 14.55 Pet minut za EP — 15.00 Dogodki in odmevi — 1520 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital flavtista Fedje Rupla — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni ve čer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Večeri komorne glasbe — 23.05 Literarni nok. turno — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov Drugi program 14.05 Igramo za vas — 15.00 Melodije po pošti — 20.05 Naš intervju — 20.15 Veliki valčki — 20.50 Pričevanja o glasbi — 21.20 Mali večerni koncert — 23.45 Komorni nokturno — 00.05 Iz slovenske poezije PETEK — 22. novembra 8.03 Glasbena matineja s skladbami Pavla Šivica —-8.55 Pionirski tednik — 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti — 10.00 Danes dopoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.10 Iz domače glasbene zakladnice — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 .V.:-.j-hen koncert lahke glasbe — 1435 Naši poslušalci čestita, jo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.00 Dogodki in odmevi — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.45 Turistična oddaja — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdrav, je — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.OJ Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Eldo Viler — 1925 Pet minut za EP — 20.00 Mali koncert dveh komornih ansamblov iz Pariza — 2030 Izbrano delo Leoša Janačka — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Iz novejše domače simfonične literature — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe Drugi program 14.05 Radijska šola za ni ž. jo stopnjo — 1435 Naši pevci zabavne glasbe — 15.00 Ob prijetnih zvokih — 20.05 Radijska igra — 20.35 Zabavne melodije — 21.20 Slovenska zemlja v besedi in pesmi — 22.05 Salzburški festival 1968 — 00.05 Iz slovenske poezije razglaša PE LJUBLJANA PROSTO DELOVNO MESTO pomočnika poslovodje BENCINSKEGA SERVISA NA JESENICAH Pogoj: kvalificiran delavec v trgovini z nekaj prakse v podobnih poslih. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov — Petrol, Poslovna enota Ljubljana, Ljubljana - Prešernova cesta BRALCI čestitajo Da bi omogočili čim širšemu krogu bralcev našega časnika in drugim, da s tiskano besedo čestitajo sorodnikom, prijateljem In znancem tu in v tujini, smo vam rezervirali dokaj prostora v novoletni številki našega časnika. Prostor boste lahko kimili po zelo, prav za to priliko, ugodni ceni. čestitka za novo leto, ki vsebuje 15 besed in naj bi bila visoka 3 cm na kolono, pa bi stala samo 39 N din. Naročite jih pri našem zastopniku ali pa osebno do 25. 12. 1968 na UPRAVI GLASA, KRANJ, TRG REVO- ) LUCIJE 1, OBČINSKA STAVBA, SOBA 110. , O GLAS * 20. STRAN SOBOTA, 16. novembra 1968 SQBQTA — 16. novembra 9.35 IV v šoli (RTV Zagreb) — 15.55 Poročila, 16.00 Prenos športnega dogodka (RTV Skopje) — 16.45 Rezervi r?.n čas (RTV Ljubljana) — 17.00 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka (RTV Skop ;ej — 18.15 Poročila, 18.18 Trnjulčica — mlad.nska igra, 19.20 Nogomet v preteklosti, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnovm 20.30 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Maksim naših dni — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.35 Videofon — zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.50 Sedem milj ceste — ameriški f:.Im — 22.40 TV kažipot — 23.03 Poročila (RTV Ljubljana) ' Drugi spored: 18.C0 Kronka (RTV Zagreb) 18.10 Mlad Luska igra (RTV Ljubljana) — 19.20 Portreti 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V NEDELJA 17. novembra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.30 Poročili a, 9.35 Dobro nedeljo voščimo z ansamblom Pavla Kosca (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) — 10.45 Filmska matineja, 15.10 TV kažipot, 15.30 V mreži — film ;z serije Saga o Forsvtih 16.20 Novi ansambli — nove melodijo (RTV Ljubljana) — 17.30 Prenos športnega dogodka (RTV Beograd) — 18.15 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 18.30 Nadaljevanje prenosa športnega dogodka (RTV Beograd) — 19.15 Cikcak, 19.25 Nedelja na reki — film (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.45 Vijavaja (RTV Ljubljana) — 20.50 Barok 68 — zabavno glasbena dodaja (RTV Zagreb) -— 21.30 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 2235 TV dnevnik (RTV Beograd) Dru i spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske T V PONEDELJEK, 13. novembra 8.55 Poroči.la, 9.00 Prenos Kongresa ZK Makedonije (RTV Skooje) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Ruščina (RTV Zagreb) —- 16.10 Angleščina, 16.45 Kulturna panorama v madžarščini (RTV Beograd) — 17.00 poročila (RTV 'Zagreb) — 17.05 Mali svet (RTV Zagreb) — 17.30 Pleme Mas-sai — film — 17.55 Po Sloveniji —i 18.20 Propagandna med igra — 18.25 Tuje prvine v slovenskem knjižnem jeziku — 18.40 Rezerviran čas 18.50 Močnejše od zločina — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti, 1950 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.45 Vijavaja, 20.50 Cathy vrni se — TV drama, 22.10 Koncert za rog — 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 TV novice (RTV Beograd) — 18.20 Znanost (RTV Zagreb) — 18.50 Reportaža (RTV Ljubljana) — 19.20 TV pošta (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV TOREK — 19. novembra I 935 T V v Šoli, 1050 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe ; (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove spi" ine izobrazbe, 16.40 Francoščina (RTV Beograd) — 15.10 Obrežje, 1850 Propa-! gandna medisra, 1835 Novosti iz studia 14, 19.00 Evropa . in mi, 19.50 Cikcak, 20.00 fV j dnevnik, 20.45 Vijavaja, 20.55 j Destrv — ameriški film, 22.30 Ples "skozi svet, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Poročila, 18.05 Tedenska kronika — 18.20 Telesport (RTV Zagreb) — 19.00 Glasbena oddaja (RTV Beograd) 19.15 Turizem, 19.45 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik, (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV SREDA 20. novembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.20 Poročila, 17.25 Zgodbe iz pipe (RTV Skopje) — 17.45 Pisani trak (RTV Ljubljana) 18.20 Dvajset slavnih (RTV Zagreb) — 19.05 Od baleta do veselja in nazaj (RTV Lju. bljana) — 19.45 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 T V dnevnik, 20.45 Vijavaja, 20.50 Razpotja in odločitve, 21.35 Begunka pri zibelki in Bazovica, 21.50 Nekaj o pevki Le. evvley, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Spored JRT, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV ČETRTEK — 21. novembra 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove splošne izobrazbe I (RTV Beograd) — 17.10 Po-! ročila, 17.15 Ringaraja, 18.00 j Po Sloveniji. (RTV Ljublja-j na) — 18.20 V narodnem rit-! mu (RTV Beograd) — 18.45 j Po sledeh napredka (RTV I Ljubljana) — 19.05 Dekleta i in fantje (RTV Beograd) — I 19.45 Cikcak, 20.00 T V dnev-j nik, 20.45 Vijavaja. 20.50 Sa- ga o Forsvtih — film, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 V narodnem ritmu (RTV Beograd) — 18.45 Mladinska tribuna (RTV Zagreb) — 19.05 Dekleta in fantje (RTV Beograd) — 19.45 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik, 20.45 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 2050" Aktualni razgovori (RTV Beograd) — 21.00 Spored italijanske TV PETEK — 22. novembra 935 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 11.30 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 18.10 Cku-cks\vagon — kanadski lilm (RTV Ljubljana) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 18.40 Na sedmi ste zi, 19.30 Delovni proces, 19.55 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik, 20.45 Vijavaja, 2050 Odporniška g banja v upodobitvi, 22.10 Karmina — scenska kantata, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.20 Glasbeni zaslon (RTV Beograd) — 19.05 Panorama, 19.55 Propagandna oddaja, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 16. novembra amer. barv. film RAZBELJENI SAMO. KRESI ob 16. in 20.30, trzne, barv. CS film REDOVNICA ob 18. uri, premiera it ali i. t;'-ma INTIMNE L'RE ob 2236. 17. novembra amer. barv. film TOM IN JERRV ob 9.30, amer. barv. V V film BON-NIE IN CLYDE ob 13. uri, amer. barv. film RAZBELJENI SAMOKRESI ob 15. uri, franc. barv. CS film REDOVNICA ob 17. in 19.30., premiera amer. barv. CS filma OPERACIJA GROM ob 22. uri 18. novembra italij. film INTIMNE URE ob 16., 18. in 20. uri 19. novembra italij. film INTIMNE URE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 16. novembra amer. barv. W film BONNIE IN CLY-DE ob 16. in 20. uri, amer. barv. film RAZBELJENI SAMOKRESI ob 18. uri 17. novembra amer. film STEZE SLAVE ob 14. uri, amer. barv. VV film BONNIE IN CLYDE ob 16. uri, amer, barv. film RAZBELJENI SAMOKRESI ob 18. im 20, uri 18. novembra amer. barv. CS film NOTREDAMSKI ZVONAR ob 16. in 20. uri, amer. barv. V V film BONNIE in CLVDE ob 18. uri 19. novembra angl. barv. film ŽENSKA. KI PRINAŠA SMRT ob 16., 18. in 20. uri Stražišče SVOBODA 16. novembra franc. barv. CS film REDOVNICA ob 20. uri 17. novembra amer. barv. film GOSPOD Z LJUBEZNIJO ob 15. uri, amer. film STEZE SLAVE ob 17. in 19. uri Cerklje KRVAVEC 17. novembra amer. barv. film SINOVI KATIE ELDER ob 1530 in 1930, angl. barv. film PESEM ZA UMRLE LJUBIMCE ob 1730. Kamnik DOM 16. novembra angl. barv. f:lm PESExM ZA ~UMRLE LJUBIMCE ob 18. uri, angl. barv. CS film NALOGA ipS-KADRILE 633 ob 20. uri 17. novembra angl. barv. CS film NALOGA ESKADRI-LE 633 ob 16. in 18. uri, amer. barv. CS film NOTREDAMSKI ZVONAR ob 20. uri Kamnik DUPLICA 16. novembra špan. barv. CS film JASTREB IZ TRDNJAVE 17. novembra špan. barv. CS film JASTREB IZ TRDNJAVE Radovljica 16. novembra franc-.ŠDan. barv. fiim DAMA IZ BEIRU. TA ob 18. uri, franc.-italij. barv. film BUFFALO BILL, JUNAK DIVJEGA ZAHODA ob 20. uri j 17. novembra amer. barv. film VZEMI JO, MOJA JE ob 14. uri, franc.-špan. barv. CS film DAMA IZ BEIRUTA ob 16. in 20. uri, franc.-italij. barv. film BUFFALO BILL, i JUNAK DIVJEGA ZAFADA cb 18. uri ; 19. nrv.-rmbra zah. nemški I film CRNI MENIH ob 20. uri škof ja Loka SORA 16. novembra špan. barv. CS film NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC cb 18. in 20. uri 17. novembra špan. barv. CS f.lm NEUSTRAŠEN MAŠČEVALEC ob 15., 17. in 20. uri 19. novembra angl. film SKRIVNOSTI ZAKLETEGA GRADU ob 20. uri Jesenice RADIO 16. — 17. novembra amer. barv. fiim KDO SE BOJI VIRGIN1E V/GOLF? 18. novembra amer. film TOČNO OPOLDNE 19. novembra amer. barv. film FANTASTIČNO POTOVANJE Jesenice PLAVŽ 16. — 17. novembra amer. barv. f:!m FANTASTIČNO POTOVANJE 18. — 19. novembra amer. barv. fiim KDO SE BOJI VIRGIN i E WOOLF? Žirovnica 17. novembra angl. barv. CS film MOSJ NA REKI KVEJ Dnvje - Mojstrana 16. novembra amer. barv. film ELDORADO 17. novembra amer. fum KO PRIDE D.AN MAŠČEVANJA Kranjska gora 16. novembra angl.. barv. CS film MOST NA REKI KVEJ 17. novembra nemški barv. film DOLGE NOGE - DOLGI PRSTI Prešernovo gledališče v Kranju SOBOTA — 17. novembra, ob 20. uri A. Cameletu: STROGO ZAUPNO, gostova. njo v Cerkljah. NEDELJA — 17. novembra, ob 10. uri za IZVEN . L-BA PRAVLJIC, lutkovna igra «• Simončič: ZMEŠNJAVA* 15. uri N. Camoletti: STKu-GO ZAUPNO, gostovanje v Predosljah Poročilo o žrebanju 46. kola srečk, ki je bilo dne, 14- lv 1968. so zadele Ndin Srečke končnicami 80 40350 43090 72790 268580 1 07501 19251 63761 6705S1 847571 02 48402 mu 89562 115412 465132 657152 23 63 853 428943 834 12464 86154 99084 15 35 31745 92315 457815 6 08216 78136 533706 8957 46457 71437 76487 95847 793757 8 04183 83458 323468 447498 59 99 09899 62599 459569 678749 845129 10 400 400 500 10010 4 504 404 504 2004 200* 8 508 400 1000 2000 30.000 2000 20 8 50 2000 100 1000 400 500 10 8 400 510 2010 4 404 504 2004 200 1000 500 400 400 2# 504 404 2004 50.00* 1# 503 10.00J GLAS * 21 STRAN Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Grošelj, Podgorje 39, Kamnik 5488 Prodam VOLA, vajenega *°žnje. Zgoša 4, Begunje 5489 Prodam krožno ŽAGO z enofaznim motorjem. Markizi Ivan, C. Stražišarjev 12, Jesenice 5490 Prodam PRAŠIČA za zakol. Kurja vas 95, Šenčur 5491 Prodam motorno vprežno KOSILNICO za enega konja. Pivka 23, Naklo 5492 Prodam BIKCA in ročno Rreznično ČRPALKO. Breg 00 Savi 37, Kranj 5493 Prodam 1700 kosov strešne OPEKE — kekinda slemen j a-**• Sebenje 40 pri Tržiču 5494 Prodam zazidljivo PARCELO v bližini Naklega. Naslov * oglasnem oddelku 5495 Poceni prodam nov sob-°i KAMIN s kromiiranimi yfatci. Kranj, Zevnikova 3/a. Orehek 5496 Prodam dobro ohranjen Y^dljiv ŠTEDILNIK, dva PLETILNA STROJA in krneč. **> PEC. Naslov v oglasnem oddelka 5497 Prodam SLAMOREZNICO ultra s puhalnikom, nov 16-J**ki GUMIVOZ, nov »ŠRO-JAR« in semenski KROM-PIR saški in igor. Kranj, Jedrska c. 65 5493 Prodam strešno OPEKO špičak (veliki format) in ne. *£j LESA za ostrešje. Kovač, Suha 32, Kranj 5499 Prodam KRAVO s teletom 311 brez. Zalog 61, Cerklje 5500 Prodam dobro ohranjeno Jomplctno SPALNICO. Kranj, Jezerska c. 124/c 5501 Prodam stereo GRAMO-fON suprafon, dva zvočnika 40 PLOšC. Nemilje 3, Zg. desnica 5502 Prodam dobro ohranjeno dnevno SOBO. Kranj, Grad-nikova 1/15 5503 SVEŽA JAJCA prodaja ^ak torek, sredo in soboto do pričetka valilne sezo-ne po zelo ugodni ceni VALILNICA V NAKLEM pri Kranju 5421 Prodam zazidljivo PARCELO z lokacijo na Kokrici. Naslov v oglasnem oddelku 5449 KERAMIČNE IZDELKE in TLAK PLOŠČICE vam po konkurenčnih cenah nudi tr. govina »STEKLO«, Kranj, Titov trg 17 5456 Prodam več 6 tednov starih PUJSKOV in več starinskih OKEN z zelenim kamnom. Zemlja Filip, Selo 32, Žirovnica 5467 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. — Naslov Uredništva in uprave Usta: Kranj, Trg revolucije 1 (stavba občinske skupščine) — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te-taoni: redakcija 21-835 «1-860; uprava lista, ma-lo«glasna In naročniška «l«žba 22-152 — Naročni-**: letna 24.—, polletna N din. Cena posameznih številk 0,40 N din ~~ Inozemstvo 16.00 N din ~~ Mali oglasi beseda 0,6 *• 1 N din. Naročniki ^ajo M% popusta. Neplačanih oglasov ne obavljamo. Cenjeni potrošniki! Kvalitetno kosovno apno dostavljamo na dom ali gradbišče po industrijski ceni v vsaki količini. Nabavite apno sedaj, da bo spomladi pripravljeno! Priporoča se TRGOVSKO PODJETJE Kurivo Kranj V zalogi stalno tudi ostali gradbeni material (cement, bet. železo, salonit itd.) Zaradi selitve prodam kompletno kuhinjsko OPRAVO z jedilnim KOTIČKOM v zelo dobrem stanju, dve OMARI in razne kose POHIŠTVA. Ogled vsak dan razen srede ob 16. — 17. ure. Kranj, Ko. roška cesta 11/1 5504 Prodam kompletne ZIMNICE za dve postelji, PEC-GAŠPERCEK, 4 stezni MAGNETOFON TK-23. Ponudbe poslati pod »TK-23« 5505 Prodam skoraj nov MAGNETOFON grundig in GRAMOFON solo s 100 PLOŠČAMI. Ješe, Jelenčeva 15, Kranj -Primskovo 5506 V središču Cerkelj prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z gradbenim dovoljenjem. Kranj, Tavčarjeva 11 5507 Nemški polavtomalični PRALNI STROJ AEG prodam. Trček, Kranj, Kidričeva 11 5503 Dvokrilna ŽELEZNA VRATA 126x185 ugodno prodamo. Ogled vsak dan od 8. — 12. ure v sobi št. 59, skupščine občine Kranj. 5509 Prodam zazidljivo PARCE. LO s SADOVNJAKOM in vikend HIŠICO. Naslov-v oglasnem oddelku 5510 Ugodno prodam BOROVE STOPNICE (3,70x95). Ogled v nedeljo, Zvirče 21, pošta Tržič 5511 Nujno prodam TELEVIZOR RR-884 s stabilizatorjem. Cena 160.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 5512 Zaradi preureditve kuhinje prodam kuhinjsko OMARO. Britof 167 (divojčki), Kranj 5513 Prodam dve POSTELJI z VLOŽKI, kuhinjsko kredenco in stenski obešalnik. Škrbine, Troj ar jeva 5, Kranj -.StražiSče . 5514 Prodajamo OBDELOVALNO ZEMLJO na Sorskem polju v občini škofja Loka. Resni interesenti se lahko zglasijo na naslov: Stari dvor 50 pri železniški postaji šk. Loka ob nedeljah od 10. do 15. ure 5529 GOSTILNIČARJI! Prodajamo pristno domače ŽGANJE, zgiasite se St. dvor 50 ob železniški postaji šk. Loka ob nedeljah od 10. do 13. ure. 5530 Ugodno prodam varilni TRANSFORMATOR. Veleso-vo 47, Cerklje 5531 Prodam mlado KRAVO s teletom. Lahovče 14, Cerklje 5532 Prodam PRAŠIČA, težkega 150 kg. Poženk 11, Cerklje 5533 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, šumi, Majstrov trg 12, Kranj 5534 Prodam zazidljivo PARCELO 711 m2 v Vašah pri Medvodah. Ponudbe poslali s ceno pod »parcela« 5535 Prodam lepa štajerska JABOLKA. Zg. Bitnje 235 pri Fuškarni 5536 Prodam SPALNICO. Eržen, Planina 16, Kranj 5537 Prodam ELEKTROMOTOR za 10 KM opremljen s cirku-larjem in mizo, primeren za kmečko uporabo. Kozjek Janez, Zg. Besnica 70 5533 USLUGA Strazisce obvešča cenjene potrošnike, da opravlja vsa vul-kanizerska dela avtopla-ščev, zračnic, gumijaste obutve in drugih gumijastih izdelkov, narezova-nje profilov avtoplaščev ter kemično čiščenje v poslovalnici Stražišče, Seljakova 7. Za kemično čiščenje oblek in pranje perila ima tudi svojo sprejem-nico pri Vodovodnem stolpu, Begunjska 10, Kranj. Postrežba hitra in solidna, cene konkurenčne. Prodam AJDOVE PLEVE. Jezerska cesta 92/a, Kranj 5539 Prodam otroški VOZIČEK tribuna (garnitura). Mežek Milan, Struževo 85 5540 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Visoko 90, Šenčur 5541 Po zelo ugodni ceni prodam NJIVO v smeri Cerklje. Poženk, Cerklje 25 5542 Prodam mizarski STROJ CIRKULAR in vrtalni, rez-kamo GLAVO 16 premera in kupim 30 mm DESKE. Zalo-kar mizar, Sp. Brnik 70, Cerklje 5543 Motorna vozila Ugodno prodam FIAT 600, Naslov v oglasnem oddelku 5472 Prodam dobro ohranjen FIAT 1100, letnik 1963. Poličar Vinko, Skalica 3, Kranj. Ogled v nedeljo in ponedeljek 5515 Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967 s prevoženimi 16.000 km. Sintič, Gosposvet-ska c. 17, Kranj 5516 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Ogled na dvorišču hotela Jelen od 15. do 17. ure, Kranj 5517 Prodam osebni AVTO zastava 1300, letnik 1965. Ogled je možen vsak dan. Jeftič, Radovljica, Prešernova 2 5513 Prodam motorno KOLO puch 175 ccm. Dobrin Marija, C. JLA 19, Tržič. 5519 ZIMSKE GUME semperit 6.00x12 M&SE dubl. (žeblJane, špike) za opel Kadet t, nove, prodam. Ing. Indihar, Gosposve^tska 17, Kranj, telef. 22-164. Informacije v popoldanskem času 5520 Prodam zastava 750 s prevoženimi 35.000 km. Tenetiše 47, Golnik 5521 Nujno prodam poceni MOPED T-12 registriran za k to 1969, letnik 1964. Oblak Stane, Drulovka 45 F, Kranj 5522 Prodam AVTO fiat 1400 s prikolico. Keren, C. JLA 1, Kranj 5523 Oddam takoj v najem AVTOLICARSKO DELAVNICO, Zbilje 4, Medvode 5524 Prednje in zadnje DRO-MEUNE od VW, sihloa MENJALNIK, hidravlične zavore, zavorno tiaeilko za dromeljne z mehaničnimi za. vorami zamenjam za gumi-voz. Informacije: Svetina Vinko, Delavska 5, Jesenice 5525 Prodam FIAT 600-D letnik 1961. Poizve se vsak dan od 15.—18. ure. Fende, Bobovk 18. Kranj 5526 TOVORNI AVTO — kiper hanomag-markant — 2.5 tone prodam. Stanko Noč, Selo 27, žiroviica 5527 Kupim dobro ohranjen FIAT 750 letnik 67 ali 68. Dvorje 53, Cerklje 5528 Našel sem KOŠTRUNA v Nas ovcah. Dobi se pri Jagodic, Nasovče 29, Komenda 5550 Rabljeno zarezno strešno OPEKO folc kupim. Ponudbe poslati s ceno na ogl. odd. 5544 Kuk i m delovnega VOLA. Cerklje 46 5545 Kupim večjo količino krmilne repe. Naslov v oglasnem oddelku 5546 Kupim rabljen K O NT RA. BAS (berdo). Križnar, Trfooje 5, Smlednik 5547 Kupim mizarsko MIZO (ponk). Bučar Vinko, Kratka pot 1, Ljubljana 5566 GOSTIŠČE pri JANCETU v Sr. vasi vas vabi v soboto in nedeljo na MARTINOVA-NJE. Igra »TRIO CIRILA« Vabljen:! 5551 GOSTILNA ZARJA TRBO-JE vas vabi na veselo MARTINOV ANJE v soboto in nedeljo. Igral bo kvartet Metoda in trio Ivan Rupar. Vabljeni! 5552 GOSTIŠČE »GOVEJK« nad Idrijo prireja v nedeljo MARTINOVANJE. Igra kvartet Metoda iz Ljubnega. 5553 GLASBENE ANSAMBLE za igranje zabavne in narodne clasbe, lahko naročite na naslov: HUMERCA JOŽE, Finžgarjeva 14, Lesce 5554 Zaposlitve PREŠIVALKA usnja dobi honorarno zaposlitev. Vprašati, Cankarjeva 7, Kranj 5548 INSTRUIRAM angleščino, matematiko in slovenščino. Dušan Stanjko, Partizanska 11, Kranj 5549 Starejša žena išče sobo za pomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok. Juvanoič, Pod-reča 49, Medvode 5:;55 Sprejmem SOSTANOVALKO, pošteno in mimo upotko. jenko. Ul. Milane Korbar 1, Kranj 5^56 Iščem SOBO v Skofji Loki aH okolici. V popoldanskem času pomagam v gospodinjstvu. Poizve se pri vrat ar, u lov. Šešir 5557 Prodam HIŠO v Trbojah. Draksler Ludvik, Moše 4, Smlednik 5553 Prodam enostanovanjsko HIŠO z veliko GARAŽO in lepim vrtom v Kranju. Informacije dobite od 15. ure dalje na telefon 21-802 5559 Prodam visokopritlično novo HIŠO v območju mestnega prometa Kranj. Ponudbe poslati pod »14 mil.« 5550 Oddam opremljeno SOBO v Kranju, proti posojilu. Ponudbe poslati pod »dogovor« 5551 Prodam staro KMEČKO HIŠO z lepim rodovitnim sadjem. Naslov v oglasnem oddelku 5562 Oddam opremljeno SOBO moškemu v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 5563 Za enosobno STANOVANJE z odločbo nudim 4000 N din nagrade. Ponudbe poslati pod »nagrada« 5564 Majši upokojenki dam brezplačno stanovanje in še druge ugodnosti. Ponudbe poslati pod »Lepa soba« 5565 LlJi Obveščani cenjene stranke, da bo delovni čas z8a.tars.ke delavnice od 7.—15. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. Se-priporoča, RANGUS IGNAC, Kranj eRginčeva 16 5460 GLAS * 22. STRAN SOBOTA, 16. novembra 1968 Nesreče tega tedna 6. novembra okoli šeste ure zvečer je prišlo na cesti prvega reda pri letališču v Lescah do verižnega trčenja. Poškodovalo se je kar pet osebnih avtomobilov Nesreča se je pripetila, ko je voznik osebnega avtomobila Ivan Mihelčič dohitel neznanega mopedi sta in je za njim zaviral. Zaradi prekratke varnostne razdalje pa je od zadaj trčil v njegov avtomobil Boris Steblaj. Voznik Steb-laj je porinil M;helčičevo vozilo nekoliko v levo, tako da je vanj trčil še osebni a\-to-mobil, voznik Peter Avbelj, ki je pripeljal iz ljubljanske smeri. Iz jeseniške smeri pa je takrat pripeljal Milan Krašovec in tudi trčil v Mi-helčičevo vozilo. Takoj za Krašovcem pa je vozil v oseb. nem avtomobilu Franc Zupane, ki pa je pred krajem nesreče uspel ustaviti. Za njim pa je pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Burnik in trčili v Zupanov avtomobil. Bumik je bil pri tem laže ranjen. Škode na vozilih je za okoli 13.000 N din. V torek, 12. novembra ob šesti uri zjutraj je na cesti prvega reda v Naklem voznik mopeda Resnik Roger zadel Franca Gogala, ki je šel peš ob cesti. Oba so odpeljali v zdravstveni dom. Voznik je pobegnil čez mefo Avtomobil avstrijske registracije, ki ga je prometna patrola slučajno našla ob mostu na Hruški je bil močno poškodovan. Udrta streha, odbito kolo, zlomljeno osišče, vse je kazalo, da je voznik doživel hud karambol. Vendar pa voznka In potnikov ni bilo. Desna stran betonske ograje na mostu je ležala v plitvem potoku, pred mostom — v smeri proti Jesenicam — pa so bili razsuti koščki vetrobanskega stekla. Patrola je naletela na razbiti avtomobil, ki je stal na drugi strani mostu v smeri proti Kranjski gori, v noči od srede na četrtek. Ker voznika ni bilo v bližini, niti nI nihče iskal zdravniške pomoči v jeseniškem zdravstvenem domu, so še enkrat pregledal centimeter za centimetrom okoli hektar zemljišča. Pod mostom je v plitvi vodi potoka ležal mrtev moški. Sprva so preiskal-ci menili, da bi bil to voznik avtomobila, vendar pa so nekateri znaki, ki so sicer značilni za nesreče, pri katerih je poškodovan voznik, to ovrgli. Prav takrat, bilo je že čez polnoč, se je pojavil na kraju nesreče neki moški, ki ni posebno trdno stal, vendar pa je le povedal, da se je nesreča pripetila že ob pol deseti uri in da je sam pomagal s še nekaterimi postavljati na kolesa prevrnjeni avtomobil. Povedal je še da so vsi potniki iz avstrijskega avtomobila odšli proti meji. Preiskovalni sodnik Marolt je takoj poslal naročilo, naj zapro vse mejne prehode, saj je kazalo, da je avstrijski voznik trčil v pešca ki ga je potem vrglo v potok. Vendar pa so Avstrijci že nekaj pred polnočjo prešli mejo. Moški v potoku jc bil Anton Gaser, star 39 let, s Hruške. Stanoval je le nekaj proč od mostu. Pokojnikova žena je sicer slišala ves hrup, ki so ga prozročali preiskovalci, vendar je ostala v hiši ter čakala moža. Preiskovalni sodnik se je obrnil na avstrijsko policijo s prošnjo naj preverijo, kaj je z Imenom, ki so ga našli v prometnem dovoljenju v avtomobilu. Prometno dovoljenje se je glasilo na ime John Stichaller, vendar to še ne pomeni, da je bil ta v času nesreče voznik avtomobila. Prav tako je bila s tem pobegom onemogočena tudi preiskava krvi voznika. Avstrijska policija pa jc medtem že sporočila, da so našli lastnika prometnega dovoljenja in ga priprli. Nerazumljivo pa jc bilo pri vsem tem ravnanje ljudi, ki so pomagali potnikom zlesti iz razbitega avtomobila In avtomobil postaviti na kolesa, ne da bi potem nesrečo prijavili najbližji postaji milice, te mogoče, da niso bili vsi skupaj ravno trezni, kot je kasneje povedal očividec, vendar do postaje milice na Hrušici nI daleč. Razen tega je voznik s pobegom čez mejo precej otežil preiskavo. Nujno je zato, da očividci v vseh takih in podobnih primerih takoj obveste postajo milice. Zbor alpinistov v Gozdu Martuljku Pretres letošnje planinske sezone in načrti za prihodnost Minulo soboto. 9. novembra, se je v domu Franca Rozmana v Gozdu Martuljku zbralo prek 100 slovenskih alpinistov. Udeleženci zbora so kritično pretresli najbolj pereča vprašanja. Stekla je beseda o vodništvu, o visokogorskem smučanju, programu in proračunu za prihodnje leto ter o bodočdh alpinističnih ekspedicijah. Mnogo govora je bilo o zavarovanju v primeru nesreč in reševanja naših odprav v tujih gorah. Le4ega doslej namreč ni hotela prevzeti nobena od domačih zavarovalnic. Zato so sklenili, da bo sredstva v ta namen skušala zbrati planinska organizacija sama. Trenutno jc na voljo 12.000 N din. Za prihodnje leto imajo v načrtu alpinistično odpravo na Himalajo. Osvojila naj bi okrog 4000 m visoki Kangba-čen. Nepalska vlada je namreč po treh letih prepovedi tujim navezam zopet dovolila prestopiti njene meje. Ce bo denar, bo prvi skupini sledila še druga, ki pa naj bi se povzpela na Hindukuš. Ob koncu so udeleženci pregledali letošnje uspehe, 9 katerimi smo Slovenci lahko zares zadovoljni. Triindvajset najzaslužnejših alpinistov je bilo pohvaljenih, prejeli pa so tudi knjižne nagrade. Prisotni so si nazadnje ogledali več barvnih diapozitivov, posnetih med nekaterimi letošnjimi najzahtevnejšimi vzponi. Fe Zahvala Ob nepričakovani in težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo moje drage žene, skrbne mame, dobre sestre, svakinje in tete Cilke Vrhune rojene Robavs se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili pismeno aH ustno sožalje, pokojnico spremili na njen poslednji dom, ji darovali vence in cvetje ter na kakršenkoli način počastili njen spomin. Posebna hvala dobrim sosedom, sostanovalcem, ki so nam nesebično pomagali. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc, sin Edi z ženo Nedo, hčerka Anica, sestra Stana, brat Milan z družino in drugi sorodniki. Zahvala Ob bridki izgubi naše nepozabne mame, stare mame, sestre in tete Ane Tomazin rojene Jenko se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji da rovali vence, sočustvovali z nami in izrekli sožalje. Posebna zahvala za ves trud dr. Tekavcu in zdravstvenemu osebju za čas njene bolezni, prečastiti duhovščini, g. dr. Rozmanu za izrečene tolažilne besede, vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom ter pevcem za ganljive pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družine: Tomazin, Pintar in Lavrič Naklo, dne 12. 11. 1968 Zahvala Za izraze sožalja ob prerani izgubi našega dobrega moža, skrbnega očeta, brata, strica, papana in tasta Rudolfa Krnica se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, hišnim stanovalcem, prijateljem, znancem in delovnemu kolektivu Creina. Hvala za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno hvaležnost smo dolžni njegovemu osebnemu zdravniku dr. Hriberniku, zdravnikom in sestram z Golnika, ki so se trudili mu podaljšati življenje, kolegoma za govor ob odprtem grobu, duhovnemu spremstvu, pevskemu društvu Svoboda — Primskovo in tudi pevcem za polnočne žalostinke. žalujoči: žena Greti, hčerke in drugo sorodstvo Kranj, dne 8. 11. 1968 II, novoletni v Kranju 16.—26. XII. 19 6 8 SEJEM Spet pritožba V nedeljo je med dvema hokejskima tekmama zasedal upravni odbor hokejskega kluba Jesenice Da svoji izredni seji. Razpravljal je o sklepu hokejske zveze Jugoslavi. K da je registracija Hiti-K Beravsa, Smoleja in Juga za HK Olimpija, pra_ vilna. Klub je ponovno poslal pritožbo za registracijo teh igralcev. Po statutu hokejske zveze Jugoslavije mora zveza zasedati z dvotretjinsko udeležbo, da so njeni sklepi veljavni. Na zadnji seji zveze pa ni bilo prisotnih dve tretjine članov, zato tudi sklep, da je registracija Pravilna, ne more biti veljaven. Z. Felc Plavalna šola v Kranju *e več let plavalni klub Triglav organizira plaval ne šole za začetnike. Zanimanje za plavalni šport Je zaradi uspehov naših plavalk na minuli olimpi. adi vedno večji. Zaradi velikega števila norih članov je klub angažiral več novih trenerjev oziroma inštruktorjev. Vsakdo, ki * misli še vpisati, pa se khko prijavi do 20. no vernbra, in to vsak ponedeljek in četrtek dopoL ^e v zimskem bazenu. V klub vpisujejo predvsem pionirje in pionirke rojene 1958, 1959, 1960 in 1961. Prav tako je začela 2 delom tudi vaterpolska sola. Pogoj za vpis je, da Posameznik solidno plava v Prostem slogu. P. D. Hokejisti za evropski pokal Jesenice : KAC 3:5 V sredo zvečer je bila na Jesenicah zelo zanimL *» hokejska tekma za ev-Pokal v hokeju. Ce-^Ški KAC je spet pre-ma*al našega državnega >*vaka Jesenice s 3:3. Te. ^nio si je ogledalo okoli *^ gledalcev. Čeprav so Jeseničani prikazali zelo d°bro igro, so morali klo-Jji pred tehnično boljši, gosti iz Celovca. J. J. ŠK Lesce — Radovljica : ŠK Borec 3,5 : 6,5 V prvem kvalifikacijskem dvoboju so kranjski šahisti gostovali v Lescah in premagali domačine z rezultatom 6,5:3,5. Rezultati: Prestrl : Bukovac remi, Harinski : Zbil 0:1, Strle : Djordjevič remi, Hrovat : Bertoncelj 0:1, Mehmedino-vič : Matjašič remi, Smole : Berčič 1:0, Robnik : Naglic 0:1, Dragan : Rabič 0:1, Pogačnik : Pire 0:1. Na zadnji deski so domačini dobili točko brez borbe. V nedeljo se bodo kranjski šahisti doma srečali s Kočevjem. O delu namiznoteniškega kluba Jesenice Povsod veliki uspehi Namiznoteniška sezona se je pred kratkim začela in prva tekmovanja so prinesla tudi prve rezultate. Jeseniški namiznoteniški klub je s prvimi rezultati napovedal, da bo nadaljeval z dobrimi rezultati, ki jih je dosegal vsa leta doslej. Vsa leta mu predseduje Lojze Strumbl, ki je bil 1. 1938 tudi ustanovitelj namiznoteni-ške sekcije in bil njen referent. Pozneje, ko je bila L 1953. sekcija preimenovana v Kub, pa je vodil delo predsednika. Tako se že trideset let ni ločil od namiznega tenisa. Sedanji klub vodi štirinajst članski odbor, ki je sestavljen iz bivših igralcev, zato delo tudi tako dobro poteka. Tudi treninge vodijo nekdanji igralci, ki so si pridobili kvalifikacije trenerja. Treningi so vse leto brez prekinitve, in sicer trikrart tedensko za tekmovalno skupino in dvakrat za novince. Za množični razvoj te panoge ni pravih pogojev, ker ni dovolj finančnih sredstev za vzgojiteljski oz. voditelj-aki kader. Za dvig kvalitete pa bi bilo potrebno veliko več nastopov na zunanjih tekmovanjih, kar pa ni mogoče zaradi premajhnih finančnih sredstev in težav z odsotnostjo pri dolu oziroma šoli. Zaradi velikega pomanjkanja denarja se tudi ne mo re nuditi igralcem potrebnih osnovnih športnih rekvizitov in jih morajo vsi igralci, ki niso v tekmovalni skupini, kupovati sami. To vsekakor vpliva na razvoj množičnosti in kvalitete. Klubski delavci so letos doma organizirali več tekmovanj. Organizacija je bila zaradi njihove zavzetosti odlična. Organizirali so tekmovanja osnovnih šol občine, medobratno prvenstvo Železarne, majsko srečanje mladih železarjev iz vse države, tekmovanje gradbincev Slovenije in klubsko tekmovanje. Igralci in igralke pa so na- Mesečni brzoturnir Na brzoturnirju za mesec november je sodelovalo 12 igralcev. Zmagal je štagar z 8,5 točke. Sledijo: Murovec 8, Bertoncelj 7, Matjašič 6.5, Ravnik, Zbil in Rabič 6, Fi-šer in Valjavec 4,5; Krek 4, Nadižar 3 in Novak 2. V. B. stopali po vsej Jugoslaviji in tudi v inozemstvu. Člani so spomladi dosegli velik uspeh v Celovcu, ko so na mednarodnem turnirju zasedli L, 3. in 4. mesto. Največ uspeha pa imajo že nekaj let doslej mladinke oz. članice. Spomladi je ženska ekipa na prvenstvu Slovenije v Ravnah dosegla 1. mesto. Pri posameznicah je rKajzljeva v Kranju osvojila naslov gorenjske prvakinje, na zadnjem mednarodnem turnirju v Kranju pa je Pavličeva osvojila 1. mesto, Krajzljeva 4. in Buh pri članih 5. mesto. To je bilo samo nekaj najvidnejših rezultatov letošnjega leta, vseh pa sploh ni mogoče našteti. Prav gotovo pa to niso bile zadnje besede mladih jeseniških namiz-noteniških igralcev. Z. Felc VAS VABI IN NUDI v G K I L restavraciji DOMAČE SPECIALITETE OB PETKIH SOBOTAH IN NEDELJAH - VAS ZABAVA Sani ^[fIIIIIIIIIIIIIIIIIIIEIISIlIIIIIlIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIlIIlIIlIIIIIIIIIIIIIIIHIHIIIIII!IIIIIIIIIIII!fII!tIIli:il!rT>^« Najboljši gorenjski I športnik v letu 1968 | V naše uredništvo že prihajajo glasovalni listki E E naše ankete za najboljšega gorenjskega športnika v = E letošnjem letu. Ker je zadnji dan za oddajo (24. novem- e E ber) že zelo blizu, prosimo vse, ki nameravajo sodelo- e šj vati v tej anketi, da čimprej pošljejo izpolnjeni gla- 3 E sovalnl listek deseterice najboljših gorenjskih šport- = E nikov z Gorenjske v olimpijskem letu 1968. Prvi iz S E vsakega listka dobi 10 točk, drugi devet, tretji osem 3 E itd. Kdor bo zbral največ točk, bo končni zmagovalec e E in bo prejel pokal našega lista za najboljšega gorenj- e E skega športnika v letu 1968. E Letošnja sezona je bila dokaj uspešna, predvsem e S pa so se naši najboljši športniki z Gorenjske odrezali E E na olimpiadi v Grenoblu. Pri tem vas moramo spom- e E niti predvsem na največji uspeh jugoslovanskega srnu- e E čanja, ki je bil dosežen na letošnji deseti zimski olini- e E piadi. Jeseničan Ludvik Zaje je bil z devetim mestom E = nedvomno naš najboljši predstavnik na omenjeni olim- e E piadi in je torej po našem mnenju najresnejši kandi- 3 E dat za letošnjega najboljšega gorenjskega športnika. 5 E Omeniti pa vela še Majdo Ankele, ki jc z 12. mestom § = v slalomu v Grenoblu dosegla tudi doslej naš največji =j E uspeh v alpskem smučanju. Poleg teh dveh pa so bili | E najuspešnejši na zimski olimpiadi še hokejisti z Je- 5 E senic. = Nedvomno drži eno, da boste najbolj realno izbirali = S prav pod imeni udeležencev — gorenjskih športnikov, | E ki so sodelovali na letošnji olimpiadi. Uvrstitev v = E olimpijsko reprezentanco jc nedvomno največji uspeh i E vsakega športnika, praktično največja nagrada za nje- 5 E gove uspehe doma in na tujem. Naj vam za pomoč | E Pri izbiri objavimo imena gorenjskih športnikov, ki : E so sodelovali na letošnji olimpiadi: V Mexicu — Polde Milek E v Grenoblu — Majda Ankele, Blaž Jakopič, Andrej \ E Klinar, Marjan Mesec, Marjan Pečar, Peter Štefančič, ; E Ludvik Zaje, Janez Mlinar in Alojz Kerštajn ter v ho- ! 3 keju: Franc in Roman Smole j, Felc, Bogo in Ivo Jan, E Beravs Hiti, Ravnik, Razinger, Knez, Klinar, Tišler, i E Mlakar in Jug. Med njimi so seveda nekateri dosegli zelo lepe S uspehe. Sami presodite, kdo so bili najuspešnejši in E jih upoštevajte pri izbiri deseterice. ifiHiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiM TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse boste dobili v gostilni in trgovini Jože Malle Loibl tal — St. Lenart v Brodeh le 3 km od ljubeljskega predora Govorimo slovensko! Ugodna menjava! Dobrodošli! Glasovalni listek Priimek In ime 1......-.......-............. 2. m.............------ 3...............-.....— 5......-------------- 8. 9........... 10. j; panoga Listek izpolnil: (navedite točen naslov) Podpis: G JU AS SOBOTA. 16. novembra Pobrskali smo po gorenjskem turističnem 'košu V_--_J Sprehod po Železnikih S 5 ■ S BiH smo prav prijetno presenečeni, da je naša prva akcija pod skupnim naslovom Pobrskali smo po gorenjskem turističnem košu naletela na takšen odmev, če verjamete ali ne, ta teden smo dobili precej predlogov za ogled različnih neturlstičnih zanimivosti. čeprav nismo nameravali prelomiti obljube, da bomo še drugod poiskali kamne spotike in pokazali nanje, nas enotedenski pozivi in klici naravnost obvezujejo, da drži. mo besedo. škoda, ki jo Je povzročila narasla Sora v letu 1966 ob Dermo-tovem jezu je v glavnem v celoti odpravljena, le ta sosednji Dbjekt čaka še danes na popravilo ter kazi videz naselju. — L Sedej Podrta ograja ob reki Sori vsekakor predstavlja nevarnost za mimoidoče. Ker so popravila na tej ograji vsako leto pogo-itejša, bi bilo pametno razmisliti ter lesene prečke med betonskimi stebri zamenjati z trajnejšimi — železnimi. — A. Sedej Krajevna skupnost v Železnikih se vneto trudi za olepšavo mesta. Tako kot lansko leto se tudi letos postavlja pred odgovorne vprašanje ureditve dvorišča pred stanovanjskim blokom Železniki 179. — A. Sedej Želimo le še enkrat poudariti, da s takšnimi akcijami nočemo nikogar obrekovati ali žaliti. Pravijo, če mačku stopiš na rep, zacvili. No, tako daleč se ne mislimo spuščati. Veseli pa bomo, če bodo naša opozorila toliko zalegla, da bodo čez čas takšne neturistič-ne zanimivosti odprav, ljene in da bo v prihodnje vsakdo malo bolj pomislil na lepši videz svoje okolice oziroma naselja. Danes objavljamo tri »zanimivosti«, ki nam jih je poslal naš dopisnik iz Železnikov. Upamo, da bomo z objavo pripomogli k njihovi rešitvi. (aže) ra2prodaia čevljev v Radovljici ] I Blagovnica j v naši poslovalnici PRI AVTOBUSNI POSTAJI 0 i POPUST — POPUST — POPUST Pred kratkim so na Javorniku podrli del Projektovega naselja. — Foto: F. Perdan Na Jesenicah podirajo barake Te dni na Javorniku pri l Jesenicah podirajo del naselja gradbenega podjetja Projekt. Predvideno pa je, da bodo celotno naselje iz barak podrli v prihodnjih dveh letih. Čeprav zdaj še ni dokončno odločeno, za kaj naj bi bilo v prihodnje to zemljišče, pa se vse boli uveljavlja misel, da bi tod ure dili parkirni prostor za tovorne avtomobile. Ce se bodo odločili za takšno rešitev, bodo v prihodnje le redki težki tovornjaki prihajali v mesto. Danes namreč tovornjaki, ki vozijo v železarno, močno ovirajo promet in zmanjšujejo parkirne prostore za druga motorna vozila. Drugi del barak, ki jih bodo kot kaže še letos podrli, pa je naselje gradbenega pod. jetja Gorica, ki leži pod bolnišnico. Predvideno je, da bodo podrli vse objekte razen enega, ki ga bo gradbeno podjetje še naprej uporabljalo. Tretja večja rušitev v jeseniški občini pa je predvi- dena v Kranjski gori. Da bi razširili sedanjo ozko prometno grlo, bodo tod porušili staro župnišče. Pravijo, da bo ta objekt porušen že do 29. novembra. Vsa premo- ženjska vprašanja okrog t«#* objekta so namreč že rej> na, trenutno pa rešujejo > di stanovanjsko vprašanj stanovalcev. . ^ fii!!lillll!lll)II!!II!t!!l!lllin!!llllllilll|[|l!li!!!linilin:Ulllllllimil]llllimillIIII!III!im Cesta Stara Fužina -Jereka še brez asfalta? • Na zadnji seji rndovljiškc občinske skupščine jc predse^ nik uvodoma seznanil odbornike, da kaže, da cesta v Zgoi . dolini (Stara Fužina—Jereka) letos še ne bo asfaltirana. «*. cestnim podjetjem, cestnim skiadom in občinsko skups sicer obstaja dogovor o sofinanciranju asfaltiranja te Tako je občinska skupščina pripravljena prispevati 25 mi U nov starih dinarjev, če bi drugo polovico prispevala os dva plačnika Vendar cestni sklad vztraja, da bi bilo treba cesti£flCJjj> širiti. Razširitev na pet metrov pa bi terjala okrog lfj ' fli jonov starih dinarjev. Za takšno ureditev pa cestni skUUina pripravljen prispevati denarja. Ker rudi občinska skup^^g ne bi mogla zagotoviti tolikšnih sredstev, so na seji °°cl?tiiit skupščine menili, da ceste v Zgornji dolini ne bi raZ pa marveč bi asfaltirali le sedanjo makadamsko cesto. Za t bi potrebovali okrog 50 milijonov starih dinarjev. A. t.