Političm ogled. Avstrijske dežele. Kakor atoje aedaj raz mere, gre drž. zboru pri aaa prva beseda. Kar ae godi torej v ajem, Ba to ae ozeramo vsi. Zal, da od naJe atraai ae moremo reči, da atorimo to z veaeljem, ne za to, ker bi morebiti  naši poslaaci v tem ne atorili svojih dolžaoati. To Be, kajti kar že pokažamo deloma na drugem meatu, naši poslaaci storč, kar je v njih moči, toda ali bo to kaj izdalo? — Vrti se aedaj cela atvar o tem, da ae miaiateratva dovoli potrebai deaar za izvrševaaje tega, kar ae v državi mora izgoditi. Za to ao tadi vai aaši ia iz večiae tudi poslaaci iz naaprotaih straak. Ali vsaka atraaka apravlja o tej priložaosti navadoma vse svoje pritožbe aa svitlo. Ia da ae yse to izpelje, za to je treba časa. Naše pritožbe. oziroma želje izrekla sta poalanca B. Raič pa M. Vožajak, edea tako, drugi drugače, veadar oba sta govorila v aašem zmisla, aasprotniki biso jima vedeli zaatBega kaj izreči, — Glede Scharschmida, t. j. njegovega predloga o veljavi aemščiBe v aašem cesarstvu ai je, kakor je podoba, desaica v tem ediaa, da ae njegov predlog zavrže, človek ai pa tadi, ako trezao miali, ae more tega dragače predatavljati: ta predlog mora pasti! — Meatai zaatop v Ljubljaai je odpovedi odboraikov Ledeaika pa Hribarja v avoji zadaji seji vzel aa zBaaje. Odboraik g. dr. Zaraik bil je po daljši bolezai prišel prvokrat v sojo, toda mož ae očiveatao ni ozdravel, sicer bi, meaimo, ne bil niti predloga, kakor ga je v isti aeji atavil, zagreail, aiti bi ,,Slov Gosp." bil tako pouličao ime Badčl, kakor jo to, če gre ,,Slov. JNarodu" v tem kaj vere, neki atoril. 20 let. kakoršajih je nSl. G." doživel, Be bila bi mu tega dopastila. — Baroa Piao ni odložil drž. poslanstva, kakor ao bili liberalai listi razaeali po svetu, tcdaj tadi^ ae bo treba nove volitve za Beljaški okraj. — Žapaa v Trstu je vendar-le dr. R. Bazzoai, čeprav cika na atraa irredentovcev, bi ga vlada, kakor ae je želelo, eavrgla. Naj ga pa tedaj tudi ima! — Vrhovni akof iz Prage ia škof iz Braa ata sedaj v Rimn, iz zadnje škofije že aeki iz davaih čaaov ai bil aobedea škof prišel v Rim. — Na Hrvaakem boriti ae jim je zoper madjarščiao ravao tako. kakor pri aas zoper aepotrebao aemščiBo; samo ta je razloček, da je tam madjarščine še maflj treba, kakor pri aaa nemš(-iae. Med aemščiao ia madjarščiao je par, recimo, kar čemo, ae velika razlika. — Vnanje države. Med Srbi ia Bolgari je aedaj, vaaj kakor je podoba, razpor pri kraju. Staa miru dobiva čedalje lepae lice. Rožljaaje z vojsko je atihailo. — Kaj bode z bolgarakim kaezom pa s Turčijo? Zahtevaaje kneza, da ga Tarčija imeauje za gaveraerja aa čaa življcaja, dela še vedao aemir in pravijo, da je to zahtevaaje v ataau še vso Evropo apraviti pod orožje. Nemogoče to aicer ni. — Na Grškem še ai tibo. Vlada ne more aaprej, še nazaj ai ae apa kajti je preveč deBarja izdala za oborožeBJe. Nihče pa ji ae priakoči z naavetom, po katerem ae reši tega nesrečnega položaja. — Rusija množi vojno moč na morju. Celili 2b vojnih ladij je postavila na novo. To ni zuamenje, da upa mirri. — Sv. Oče ao Bismarku. poalali poaebno pismo, v katerem mu nekam reko bvalo zato, da je v dež. zboru izrekel se za to, da so njih želje glede dub. izgojenja opravičene. — Knez Bismark boleha in govori se, da pride za nekaj časa v cesarsko graščino Miramar pri Trstu. — V Loudonu se ruši ministerstvo zato, ker se ne alagajo vai ministri s tem, kar predlaga Gladstone glede samouprave na Irskem. V Birmanskih deželah stoje v resnici Kitajci za ustajniki in Angležem utegne to veliko dela prizadeti Angležem gre v tem za trgovino in če nimajo ondi te, čake jih velika izguba. Vojaki sami, ko bi jib. še tudi imeli več, kakor jib imajo, ne odškodili bi jih. — V belgiakem mestu Jemappe so ae v no i od 20. t. m delavci z žendarji sprijeli. Več žendarjev je ranjenih in 80 10 delalcev zaprli. — V Patagoniji, južni Ameriki, so zadeli med Magelansko morsko ožino pa reko Galego na bogate zlate žile.