Pa poiti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta četrt „ mesec 13,. 6,50, 2 . 20, V upravnižtvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — » Četrt , n 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravniitvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma m vsprejemajo. Uredniitvo je v Seme-niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 80. V Ljubljani, v soboto 7. aprila 1900. Letnik XXVIII. Deželni zbor kranjski. (6. seja.) Ko je deželni glavar Oton Detel a otvoril sejo, je o agrarnih razmerah v današnji seji poročal poslanec dr. Ta včar. Poraba v agrarne svrhe določenega kredita leta 1898 v Znesku 20 000 gld. znaša 19.206 gld. 64'/» kr. Račun je sklenjen s preostankom 793 gld. 35','3 kr., ki se povrne deželi. V splošni razpravi so je oglasil k besedi poslanec dr. Žitnik. Pri deželni ko misiji za agrarne operacije so prosili posestniki cerkniškega okraja, da bi pašniki se razdelili in bi si ondi napravili njive ali po-gozdili. Zahtevalo se je od njih osnove načrta, predno bi se razdelitev izvršila. Na Krasu se taki načrti ne zahtevajo. Predlaga resolucijo: »Deželnemu odboru se naroča, naj posreduje pri komisiji za pogozdovanje Krasa, da za dovoljenje razdelitve skupnih pašnikov in gozdov ne zahteva posebnih preglednih načrtov ali osnutkov, ker so predragi in nepotrebni « Poslanec Žitnik se na to dotakne gozdnega zakona in resolucije deželnega zbora, da bi vlada v tem vprašanju rahlo postopala. Donaša dokaze o strogem vladnem postopanju. Opozarja vlado na resolucijo deželnega zbora. Kar ljudij odvrača od pogozdovanja, so stroški za sadike Graja, da morajo prošnje za sadike romati v prvi vrsti na okrajna glavarstva. Da naj se večjo moč v tem oziru agrarnim komisijam. Poslanec stavi resolucijo: Dež. odboru se naroča, naj naprosi vis. c. kr. vlado, da se iz c kr. gozdnih drevesnic kolikor mogoče veliko gozdnih sadik brezplačno razdeli vsaj mej revne posestnike. Poslanec dalje razkrije, da razni odloki dež. komisije agrarnih operacij so v nemškem jeziku in posledica je, da se razdelitve zemljišč v zemljiške knjige vknjižujejo v nemškem jeziku, zapisnik s slovenskimi strankami se često za- piše v nemškem jeziku Tako se ponemčuje zemljiška knjiga. Poslanec predlaga resolucijo: Vis. c. kr. vlada se pozivlje, da c. kr. komisije za agrarne operacije s slovenskimi strankami sostavljajo slov. zapisnike in izda-jejo slov. odloke, oziroma izkaze razdeljenih zemljišč. Dež. odboru se naroča, da ta sklep prijavi vis. c kr vladi. Dež. predsednik je na slovenski govor nemški dejal, da se varuje jednakopravnost, ter je tudi v ostalih točkah branil postopanje vlade. Poročevalec Tavčar se je protivil so-sebno prvi resoluciji, proti drugi resoluciji se v principu ni izrazil, govoril tudi ni proti tretji resoluciji. Ko je posl, Žitnik dal še nekatera pojasnila, se je prva resolucija poslanca Žitnika odklonila, vsprejeli ste se pa druga in tretja resolucija z glasovi slovenskih poslancev. Poročevalec je na to dalje poročal. Iz poročila dež. odbora o dosedanjem delovanju agrarskih oblaste v, posnemamo: Država je na svoje stroške nastavila dva višja zemljemerca iz staleža državnih gozdnih tehnikov, namreč c. kr. gozdarska nadzorna komisarja Mateja Riebela in Hugona Kouiga, tako, da je koncem 1. 1898 znašalo agrarsko tehniško osobje 12 moči, dočim je bil za 1. 1899 sprejet še jeden tehnični pomočnik Franc Avšin. V navedeni dobi se je za orodje in druge potrebščine izdalo vsega skupaj 4963 gld. 10 kr., skupni stroški za agrarske operacije v omenjeni dobi znašajo 118.332 gld. 2 kr. V tej svoti so zapopadeni tudi na deželni zaklad prevzeti troški za orodje, papir, tiskovine in najemščine v znesku 11.263 gld. 93V, kr. ter od deželnega odbora dovoljeni odpisi v znesku 2417 gld. 84 kr.. tako da se po odštetih teh zneskih pokaže 104.650 gl. 24'/, kr. troškov, ki jih imajo stranke po vrniti. Dejansko je bilo povrnenih tudi že 53.340 gld. 91 V» kr , tako da je torej na dolgu še svota 51.309 gld. 33 kr. Do konca 1. 1898 je bilo vloženih vsega skupaj 658 provokacij. Izmed teh je bilo umaknenih 10 slučajev, 8 je bilo zarad nepristojnosti odklonjenih, 32 odbitih, 190 slučajev pa je bilo končno rešenih, kjer se je izvršil, oziroma potrdil razdelbni načrt. Koncem leta 1898 je toraj ostalo še 417 slučajev. Deželna komisija se toplo poteguje tudi za razdelbo gozdnih zemljišč, ker je to uspešno z narodnogospodarskega stališča. Bistvena korist agrarskih operacij pa jo uravnava pravniti razmer deležnikov, ki je spojena z razdelbo, kajti vzlic temu, da so se naložile nove zemljiške knjige, so te pravne razmere mnogokrat nejasne in nedoločene ostale. V 15 do 20 letih bo delo agrarskih oblastev prej ko ne popolnem dovršeno. Cula so je odsekova želja, da se ustanovi še tretje mesto agrarnega komisarja. Dež predsednik se je zavzel za to željo. Posl. Božič je govoril proti delovanju agrarne komisije v njegovem volilnem okr. Napadal je g. agrarnega komisarja, da je urad spremenil v politično agitacijsko pisarno, in da radi tega zaostaja delo, ne pa ker je preobložen z delom in pravi: Takozvani »zatirani Vipavci« so vložili zahtevo, da bi se nadzorovanje gozda odvzelo obč. zastopu, agrarni komisar se pri-četkoma ni oziral na prošnjo. L. 1899 pa jim je ugodil. Po Vipavi se je govorilo, da se je ta uloga sporazumno vložila. Agrarni komisar naj bi odstranil nedostatke, in jih preiskal, predno je tako postopal. L. 1899. je pri obč. volitvah stranka katol. načel skušala ogrditi župana in ves obč. zbor, češ to eo sebičneži, ki so skupno imovino v svojo in svojih prijateljev izkoriščali. Agrarni komisar jim je šel na roke sedaj in odstavil obč. odbor kot nadzornika gozda brez preiskave in obdolži v oklicu občin, odbor, da je pristransko postopal Poslanec hoče na-migavati, da je agrarni komisar kriv, če je na čelu nove gozdne komisije dekan Erjavec. No, slučaj, katerega ni preiskal agrarni komisar, preiskovalo je porotno sodišče ljublj. in izreklo uničujočo obsodbo nad zatiranimi Vipavci. Sramotno, impertinentno, škandal je, — pravi poslanec Božič — da v dosego političnih namenov zlorabi c. kr. uradnik svoj urad ! Dež. predsednik baron Hein je odgovoril, da so bila izvajanja posl. Božiča bolj osebna nego stvarna. Že 1. 1897 je nameraval agrarni komisar irelevantno poslujoči odbor odstraniti. L. 1899 so zopet prišle pritožbe, in ako se govori, da se les razdeluje po politiškem prepričanju, mora agrarni komisar storiti protikorake. Pač se ne more očitati agrarnemu komisarju, da je pristransko postopal, ako se je komisiji postavil na čelo dekan Erjavec. Komisar je skušal v komisiji doseči jednako število glasov obeh strank. Taka vprašanja se morajo smatrati samo z gospodarskega stališča. Le kdor sam smatra vse s političnega agilacijskega stališča, more trditi, da je vipavski agrarni komisar s voj o pisarno spremenil v agitacijsko pisarno. Predsednik zavrača Božičeve izraze : »sramota«, »impertinentnost«. Tisti, ki je to dejal, izrazil se ni stvarno, ampak iz osebnosti, iz političnih strasti j. Taki izrazi niso na čast zbornici. (Odobravanje). Dež. glavar pravi, da se je iz zapisnika prepričal o neprimernih, neparlamentarnih besedah poslanca Božiča in zato kliče poslanca Božiča k redu. Poslanec Žitnik pravi, da grof Mar-gheri in agrarni komisar Župnek sta moža na svojem mestu, nepristransko postrežljiva, vzor uradnika. Da se je danes govorilo o vipavskih razmerah\ zbornici, pač ni umestno, ker ta stvar že ni končana pri sodišču. Vladni komisar se je po dnevi in po noči trudil, pa bi ljudi pomiril, a zaman Bati se je bilo, da pride do izgredov Ljudje so zahtevali vedno samostojni gozdni odsek, ne pa da bi odločevali taki, ki nimajo pravice do gozda. Dve tretjini upravič. je zahtevalo, da LISTE Tedenske vinjete. i, Frančiškanski zvonček. Sosede očetov frančiškanov pač ženira to cv ljenje (mrtvaškega zvončka) . . »Slov. Narod«. Tenek dež rosil je na zemljo. Prosto-mir Napredni korakal je počasi proti domu. Sem ter tam pretresel ga je mraz. V slabotnem svitu nastopajočega jutra, pa tudi iz drugih ne tako zunanjih vzrokov ni Prosto-mir natanko razločeval poti. Ubral jo je torej bil kar po sredi. Počasi vlekel je dim iz razmočene smodke. Nogi ste se mu zapletali in glava mu je bila težka. Vse ga je jezilo. Tu pa tam hitel je kdo proti franči škanski cerkvi, da tam opravi svojo pobož-nost, predno začne težavno dnevno delo. Ravno pred Prostomirom stopala je ženica, ki je tudi obrnila svoje korake proti franči škanski cerkvi. »Tercijalka,« zamrmral je Na predni. Tu pa je udarila ura na stolpu frančiškanske cerkve, počasi udarila je petkrat. »Prokleta ura, ali mi moraš vedno očitati, kdaj hodim od pijače domu !« Prostomir bil je besen. Posrečilo se mu je najti vrata hiše, v kateri je stanoval, in počasi je zginil v hišo. Ni opazil luči, katere sijaj je trepe- Svetila je na smrtni postelji ležečemu. Ta ni več čul ure, ki je slovesno naznanjala peto uro, zanj zadnjo . . . Prostomir Napredni se je bil ravno dobro zaril v posteljo. Okno spalnice je bil odprl, da bi mu mrzli jutranji zrak hladil razgreto čelo. »Najbolje bi bilo, da bi človek ne mešal; samo pivo, ali samo vino; pa tisto žganje v kavarni, no to bo zopet lep maček danes « Nekako leno se mu je razvila še ta misel, potem pa je zaspal . . . Mrt vaški avon je raz frančiškanski stolp naznanjal, da je nekdo vzel slovo od sveta. Pobožni v cerkvi molili so tiho za ranjcega, ljudje, ki so hiteli mimo cerkve, prekrižavali so se in tudi molili očenaš za dušo umrlega neznanca . . . Prostomir Napredni planil je po konci: »Prokleto, ali nikoli ni miru ?! Ali pošten človek sedaj še spati ne bode mogel ! Še le polu osmih ! Jaz mu že posvetim, temu fran čiškanskemu zvoncu, ki pri zvonenju tako neusmiljeno cvili, da človeka, ki to sliši, strah preleti! Pa tudi frančiškanski uri bom uro navil! Človek nima miru pred temi klerikalci ! »Narod« se je sicer že jezil čez uro in zvonec, pa nič ne pomaga, torej le v časopis z njima.« In zlezel je ProBtomir iz postelje, zaprl je okno, potem pa je izbiral peresa; naj- da uteši svojo jezo. Vedno motijo človeka te klerikalne naprave I Kaj treba razsvitlje-nim liberalcem ur, zvončkov pa že celo ne! 2. Rešilno dejanje. Inteligentus Napredovič je sila učen in izobražen človek. Kako bi pa tudi ne bil, saj zajema vso svojo modrost in izobrazbo iz neizcrpljivega vira, iz »Slovenskega Naroda« namreč. To zajemanje ima dvojno korist, najprej nasičuje Napredoviču duha, potem pa se v papir še vedno lahko zavije sir in razno špecerijsko blago, katero prodaja Inteligentus v prodajalni svojega strijca, za vse drugo se je Inteligentus navzlic svojemu imenu pokazal nesposobnega. Ta strijc ne uživa popolne simpatije svojega nečaka. Premalo idealen je, in »Slov. Narod« ceni le v toliko, v kolikor Be da vanj zaviti špecerijsko blago, »pa še zato je preslab papir,« pravi včasih hudomušno. Inteligentus je torej sam naročen na »Narod«. Posebno zanimanje tli v duši Napredovičevi do našo literature. O novi struji govori z velikim navdušenjem in s še večjim gnjevom o klerikalcih, katere imenujo — grobokopo literature. Zadnjič se je Jakobov Nace, tržki šal j i-vec, z Naprcdovičem pri »zlatem orlu« malo pošalil Vprašal ga je namreč, zakaj so klerikalci grobokop i literature. Inteligentus je grob. Potem pa je videl, da to vendar le ni zadosten odgovor, zatorej je še pristavil, da je to prepričanje zadobil iz »Slovenskega Naroda«, ki ima v teh rečeh brez dvoma kom-petentno sodbo. Toda Nace ga je prijel še huje. Povedal mu je, da so učenjaki dognali, da Dagarin ni sežgal ostaline Prešernove. To je bil prehud udarec za Napredo-viča. Nekaj dnij hodil je potrt in klavern okoli in lica so mu upadla. Nič več ni zavijal sira in špecerijskega blaga v »Slovenski Narod«, kar je preje delal tako rad in tako spretno, da je napis lista bil na zunaj obr-nen, da se je vsaj deloma lahko bral. Tako je delal po svoje reklamo za list. Sedaj pa ne več, ker hud je bil, da »Narod« v tej važni stvari glede ostaline Prešernove molči. V torek pa, ko je dobil v roke »Narod« od ponedeljka, razjasnil se je Napredoviču obraz. Sedaj so jo klerikalci dobili! »Narod« piše, da je vse eno, naj je Dagarin sežgal osta-lino Prešernovo ali ne, duhovni in klerikalci so, sove po trditvi »Narodovi«, sovražniki literature, in kot taki sposobni za tako dejanje, ergo . . . O, kako se je veselil Intoligentus! Po-stal je zopet čil in zdrav ta imenitni in brihtni član našega naroda. In to je storil »Narod« s svojim fulminantnim člankom o Dagarinu. Ali ui to velikanska V.hhI i i ltm se prepove sekanje dreves pred volitvami. Gozdni komisar je postopal v zmislu zakona, ki določa, da se mora ozirati na večino. Na strani župana je bilo okolu 20 zaupnikov, na nasprotni strani 260 do 270, zato pač ni bilo potrebno posebnih volitev za komisijo. Imenoval pa je komisar konečno za 20 zaupnikov B zastopnike, za 260 nasprotnih pa 4. To je pač nepristransko ! Poslanec Božič je zopet govoril, a zopet zelo »temno«. Morebiti je bilo res, kakor je trdil posl Žitnik, da je bila označena večina, ali vprašati se mora, kako je to prišlo? Pravi, da so nekateri interesenti izkoriščali les in ga prodajali. Proti temu je delal obč. svet in si dobil nasprotnikov. Zemljiško • odvezna razsodba govori, da ima vipavski obč. odbor pravico, katera se mu je vzela. Zastonj so službo opravljali obč. svetniki, zato bi se morala varovati njihova čast. Deželni predsednik je dejal, da je razsodba. na katero se je poslanec Božič skliceval, iztekla od tega, ker se je mislilo, da je gozd premoženje občine, kar se je potem izkazalo, da ni res. S postavnim rekurzom se ni nastopilo proti odredbi komisarjevi, zato je debata v zbornici odveč. Poročevalec dr. Tavčar pravi, da ni večjega sovražnika slovenskega naroda, kot je klerikalec. (Poslanec Povše: Klerikalci, ki so rešili slovenski narod!) Vlada se vtika v razmere na korist klerikalcev. Centralna vlada ima tendenco, vtikati se v korist kranjskemu liberalstvu. (Klici: Aha, ste se zmotili!) Dr. Tavčar popravi, da vlada dela na korist klerikalcev in pravi: Poljedelski minister mora biti vedno klerikalec. Ti kle rikalni poljedelski ministri so nas sicer doslej v miru puščali, sedaj so nam pa predložili načrt za uničenje kmetijske družbe z deželnim kulturnim svetom. Narodna stranka ne bo več pred vlado v kotu tičala. Prav je imel poslanec Božič, da je tako govoril. Dr. Tavčar ponavlja, da je storil korak proti občinskemu odboru vipavskemu agrarni komisar radi tega, ker je klerikalna stranka potrebovala za volitve agitacijskega sredstva. (Posl. Kalan: Častnega občana!) Tako se je zaključila ta zanimiva de bata, ki je prinesla tudi v dež. zbornico Hro-vatinovo gospodarstvo. Iz poročila dež. odbora dalje posnamemo, da se je obrnil na finančno ministerstvo za uveljavljenje novele k pristojbin-skemu zakonu, po katerem se imajo olajšati pristojbine pri podedovanju in prevzetju kmetskih posestev. Denarna vrednost sprememb pri posesti in bremeni zemljišč so bili 1. 1898 ti-le: Pre-membe pri posesti znašajo vsled kupnih pogodb 5,120.107 gld., vsled drugih pogodeb 925.892 gld., vsled eksekutivne prodaje 286.6(i9 gld., (največ okrajna sodnija Kamnik), vsled smrti 1,690.595 gl., skupaj 8,023.203 gld. Premembe pri dolgovih so 1. 1898 znašale: novi dolgovi: vsled zaostalih kupnin 363.394 gld., vsled posojilnih pogodeb 3,851.791 gold., vsled drugih pogodeb 1,425.574 gld., vsled upravičenih premotacij 38.374 gld, vsled eksekutivnih vknjižb 371.443 gld., (največ okrajna sodnija Črnomelj), vsled delitve dedščine, volila 423.068 gld., skupaj 6.473.644 gld.; b) vsa razbremenitev skupaj je znašala 3,411.194 goldinarjev. Poročilo deželnega odbora o agrarnih zadevah se je soglasno vzelo na znanje. (Konec prih.) Uravnava Pivke. V 7. seji dne 7. aprila 1899 je deželni zbor kranjski sklenil: »Deželnemu odboru se naroča, da brez vsakega odlašanja odpošlje deželnega inže-nerja na Notranjsko, da izvrši po deželnem zboru že večkrat naročene poizvedbe in štu dije o uravnavi Pivke, izdela generalni načrt in stavi v prihodnjem zasedanju svoje konkretne predloge. Ako ne bi mogel odrediti deželnega izženerja, naj najame pomožnega tehnika v to ter ga plača iz kredita za male vodovode«. Dež odbor je takoj pozval dež. stavbni urad, da poroča, ali mu bo mogoče, vsa| ko pride novi stavbni adjunkt, lotiti se tega naloga. Ob enem je dež. odbor to delo smatral kot nujno in tako, da se mora tekom leta pričeti ali po dež. tehniku ali pa nn naint.pm tiri«»t.npm tehniku Ker doslei ni še nastopil službe stavbnega adjunkta na to mesto imenovani kandidat, je deželni stavbni urad odredil, da je šel dež. inžener g. Ivan Sbrizaj na Pivko, da presodi ondotne razmere, in o tem je dež. stavbni urad po dal nastopno poročilo : »Ustrezajo nalogu je podpisani dne 6. in 7. novembra 1S99 v navzočnosti mnogih udeležencev obhodil Pivko od njenih izvirov dol do Postojne, o čemur se sledeče poroča: Pivka je kraška voda v pravem pomenu besede, kajti ista se poglavitno nabira iz kraških studencev ter se v Postojni začenja njen podzemeljski tek. Kakor pri kraških rekah sploh, treba je tudi pri Pivki natanko proučiti njene hidrograftčne razmere, da se morejo vsi nastopajoči pojavi v pravem smislu razumeti ter najti sredstva in pota, kako bi se dale odstraniti vedno ponavlja joče se povodnji. Vodne razmere Pivke imajo osobito ta značaj, da pri vsakem večjem deževju podnebna voda kakor tudi posebno še vode, ki izstopijo iz kraških votlin, hitro preplavijo Pivško dolino, ki vsled neurejenega odtekanja po več tednov, da celo me secev pod vodo ostane. Pri Pivki govoriti o izviru ali studencu, bila bi pomota ; govoriti se mora marveč o studenčnem ozem lji (virji), ki se razteza ob vzhodni dolini od Zagorja do blizu Žej pri Prestranku v približni dolžini 10 km. Vsi ti studenci so kraški studenci, ki močneje ali slabeje iz stopajo in na katere bo dotični hidrotehnik za slučaj izboljšave te doline moral obračati vso svojo pozornost. V navedeni daljavi tudi ne more biti govora o reki Pivki, kajti razun kratke dolžine med Radohovo vasjo in St. Petrom ni nikake rečne struge ter so tudi to kratko strugo bržkone v prejšnjih časih umetno napravili mejači, da se je voda hit reje odtekala raz bližnjih zemljišč. Vsa Pivka ni nič druzega, nego občasno nastopajoče, na dolgo raztegnjeno jezero, čegar dno ob stoji iz precej debele ter po izreku ondotnih prebivalcev tudi rodovitne plasti črne prsti. Po približnem preračunu iz generalno štabnega zemljevida preplavlja povodenj po vršje v obsegu okroglih 600 oralov, katero se izključno obdeluje kot travniki. Da on-dotno prebivalstvo to planjavo uporablja edino le za travnike in ne tudi za polje, ima svoj vzrok v tem, ker te vode nepra vilno nastopajo in tudi nepravilno odtekajo, vsled česar bi bilo poljedelstvo, kakor je tudi sedaj obdelovanje travnikov, izpostavljeno vsem slučajnostim narave. PovOdnji so, če pridejo ob pravem času, od prebivalstva za željene, kajti voda, kakor pravijo prebivalci, pognoji travnike z razno gošo in blatom, katerega goni seboj ter ga tukaj nanaša ; z druge strani pa dobiva zemlja tudi celo za logo vlažnosti, kar ji je za več časa nado mestilo v suhem, brezdeževnem vremenu. Če bi povodnji izginjale približno sredi me Beca maja ter nastopale šele jeseni po drugi košnji, smelo bi se to stanje imenovati uzorno Toda ta idejal se jako redko ali pa celo nikdar ne pripeti, povodnji nastanejo tudi ob prav neugodnem času ter uničujejo kmetovalcu leto za letom vse upanje za zboljšanje prežalostnih razmer njegovega življenja. Popolnoma upravičeno in naravno je torej, če prebivalci tarnajo in silijo na zbolj šanje teh razmer in njihove že skozi 10 let se ponavljajoče prošnje so pač dokaz, kolikega narodno-gospodarskega pomena mora vsekako biti rešitev tega vprašanja. Za inženerja pa ta rešitev pač ni kaj lahka in jednostavna, kajti isti se bo najprej moral odločiti za to, je-li treba delati na to, da se povodnji popolnoma odstranijo ali pa le omeje, dalje bi-li ne bilo umestno, vpeljati umetno namakanje — brez katerega prebivalstvo po svojem mnenji biti ne more — z najmanjšimi sredstvi ter z izkorišče-vanjem poplavnih voda, in končno se bo tudi vprašanje glede dobave vode za porabo za ljudi in živino v posameznih vaseh naj ugodnejše dalo rešiti pri tej priliki. Sosebno v svrho odstranitve povodenj je treba, kakor že spočetka omenjeno, v kraških kotlinah najnatančnejega proučenja hidrograftčnih razmer, kakor tudi avojstva tal in načina obdelovanja. Hidrografične študije pa ne bodo obsegale le zgorenjega ozemlja Pivke, ampak tudi s tem v zvezi stoječe dolenje, to je ozemlje med Prestran kom in Postojno, kajti če se osuši le go renia dolina, utegnilo bi to neugodno unli vati na povodne razmere dolenje doline, ker voda pri Postojni začne teči pod zemljo. Iz tega je očividno, da so rešitev te naloge ne da dognati kar po obrazcih, marveč morajo mnoga opazovanja razjasniti stvarni položaj. Skušnjo, ki se bodo dosegle na podlagi tega opazovanja, mogle bi se šele praktično izkoriščati ter pripomoči k uspešni rešitvi nalogo. Iz teh kratkih in splošnih opo-menj pa tudi sledi, da bi bila prenaglica, če bi sa hotela pretresovati katerakoli to stvar zadevajoča podrobna vprašanja ter bi torej tudi predložitev kakoršnegakoli glavnega načrta ali približnega proračuna stroškov bila le prevara samega sebe ali prav za prav ne-poznanje tu se nahajajočih naravnih pojavov. Reševanje tega vprašanja se bo moralo pričeti z opazovanjem povodenj, kako sa iste javijo, kako nastopajo in se izgubljajo, in pa z merjenjem vodnega stanja na več krajih do Postojinske jame; le razmere iz podnebne moče se vsled večletnih opazovanj po ondotnih ombrometerških postajah smejo smatrati za znane. (Konec prih.) Statistika govori. Uradna Hrvatska ni nikdar rada razpravljala o naseljevanju tujih življev v Slavonijo in Hrvatsko. To vprašanje se je prepustilo svojej usodi, a v hrvatskem saboru so se celo slišale besede, po katerih bi se moglo soditi, da je to merodajnim krogom po volji. Pravim hrvatskim rodoljudom pa zadaje to vprašanje velike skrbi, kajti do seljevanje tujih življev potiskuje domačine z lastne zemlje, ki zgubi tako počasi hrvatski značaj. To je dokazal v temeljitej razpravi dr. Fr. Vrbanič v 140. št »Railu« jugoslovanske akademije, ki ga je ravnokar izdala na svetlo. Rizprava : »Jedno stolječe u razvoju broja žiteljstva Hrvatske i Slavonije« podaje nam nesumljive podatke, kako se s strašno pro grešijo množi tuji živel) na Hrvatskem in v Slavoniji, tako da je domače hrvatsko pre bivalstvo v nekaterih krajih Slavonije in v belovarsko - križevski županiji ostalo že v manjšini. Od leta 1840 pa do leta 1890, tedaj do poslednjega popisa prebivalstva na Hrvatskem, se je pomnožilo število Hrvatov za 283.681, t. j. 26'37 odstotkov; Srbov za 57 952, t. j. za 1149 odstotkov; Nemcev za 104 267, t. j. 788 35 odstotkov; Mažarov za 63 643, t. j. 1235-54 odstotkov, ostalih za 71.447, t. j. 1026-48 odstotkov, a to pomeni, da se je domači hrvatski živelj v razdobju od 50 let nasproti vsemu prebivalstvu zmanj šal od 98 42 odstotkov na 87'90 odstotkov. Se leta 1840, pravi učeni akademik, je iz našala hrvatska narodnost čez dve tretjini celega prebivalstva na 62 19 odstotkov. Da se to razmerje v poslednjih desetih letih ni spremenilo, vidimo po mnogih prikaznih, ki nam dokazujejo, da se dan za dnevom do seljuje in množi tuji živelj in da domači gine, poBebno v Sremu, Slavoniji in v belo-varsko-križevskej županiji. To je pa tem ža lostneje, ker se doseljenci koncentrirajo le v nekaterih krajih in se ne razdele v manjših skupinah po celej zemlji, kjer bi se jim domači živelj mogel lažje upreti. V nekaterih krajih Slavonije in belo varsko križevske županije se že nahajajo po trditvi omenjenega pisatelja taki kotari, v katerih je tuji živelj v absolutnej večini, in bodoči novi popis, ki se ima obaviti letos 31 decembra, bode nas o tej žalostnej istini osvedočil. Tako se tedaj ne da govoriti o asimi laciji tega tujega življa po domačem prebivalstvu, nego preti nam vsaki dan večja ne varnost, da se bode dogodilo ravno narobe. V tem pogledu tedaj ne pomaga ničzaslep-ljevati sebe in druge, ko številke jasno go vore in ko imamo toliko izgledov na svetu, kolika je nevarnost za domače prebivalstvo od koncentričnega naseljevanja tujega življa. Tega se boje narodi, ki so jači po šte ilu in kulturi, nego Hrvati, a kako se ne bi morali bati oni v današnjem položaju izmučeni od domačih borb, v marsičem zaostali, mohki, popustljivi in nagnjeni bolj tujemu, nego svojemu. Učeni akademik zato opozoruje koncem svoje razprave, da imajo Hrvati na Hrvatskem in v Slavoniji, premda so v odločnej večini, vendar lo proti sebi več nego tretjino vsega prebivalstva, ako se vzamejo v račun Srbi vkup z ostalimi tujimi narodnostmi, a pro tivno, da Hrvati s tujci štejejo tri četrtine vsega prebivalstva proti Srbom. Akademik omenja, da bi bilo vredno razmišljati o tem brez strasti in predsodkov, kako bi bil na vsak način položaj tujih življev neugodneji, ko bi sinovi enega naroda, Hrvati in Srbi, stali v jednem taboru kot zložni bratje 288 odstotkov proti 12 odstotkom ostalih narodnosti. Hrvatska opozicija je glede lega važnega vprašanja storila svojo dolžnost. Po svojih časopisih in v hrvatskem saboru je iznašala svoje tožbe glede te stvari. Toda dosegla ni nič. Večkrat se je odgovarjalo s protivne strani, da stvar ni tako žalostna, kakor se opisuje. To delajo še dandanes ravno oni, ki bi morali v prvem redu skr beti za obstanek naroda. V omenjenej razpravi je odkrita pereča rana, to se zdaj ne da zatajiti z nobenimi sofizmi, nego je neobhodno potrebno, da se lotijo posla vsi Hrvati brez razlike političnega mišljenja, da se reši hrvatski značaj zemlje. V tej zadevi ne sme hrvatski narod pričakovati pomoči od same vlade, nego mora sam začeti odločno akcijo. Kje je oni odbor, ki se je pred nekimi leti osnoval, da započne priseljevanje domačih ljudi v slavonske kraje ? Neobhodno potrebno bi bilo, da so oživi in da začno delovati, kajti skrajni čas je že za to. Le z odločnim in vztrajnim delovanjem celokupnega Hrvatstva bode mogoče rešiti Slavonijo tujega življa. A če stori vsak Hrvat svojo dolžnost, se bode to tudi zgodilo. Politični pregled. V L j ubij ani, 7. aprila. Vojni minister Kriegha mrner bo baje v kratkem odstopil, ker se je pojavilo precejšnje nesporazumljenje mej obema finančnima ministroma in njim. Vojna uprava je namreč zahtevala nekaj novih vojnih ladij ter lepo število novih topov, za kar bi bila morala postaviti v skupni proračun šestdeset milijonov kron. Vojni minister baron Krieghammer je dalje tudi izjavil, da se mora pomnožiti stalna armada in je za to potrebna nova večja svota. Toda Krieghammer in Spaun nista mogla omehčati src obeh ministorskih predsednikov ter obeh finančnih ministrov, ki so se odločno uprli zahtevi vojne uprave. Dovolili so le povišanje okroglo 3 milijonov kron za neodložljive mornariške namene. Udati se ni hotel nihče in Krieghammer je izjavil, da odstopi, ako se ne ugodi njegovi zahtevi. Gotovi krogi so včeraj skušali poravnati ta razpor, a brez uspeha, in zadnje upanje stavijo sedaj odločujoči iaktorji na ministersko posvetovanje pod cesarievim predsedstvom. — Pričakovati imamo, da Be tudi sedaj ne bota udali vladi, kajti prepričani smeta biti, da pravi ljudski zastopniki v delegacijah ne bodo glasovali za toliko novo breme. Ruščina v češkem deželnem zboru. Hud boj se je bil predvčeranjim v češkem deželnem zboru, ko je poslanec dr. Samanek utemeljeval svoj predlog, naj se uvede ruščina v češke srednje šole kot obligaten predmet. To je potrebno, pravi govornik, iz praktičnih, indus rijskih in obrtnih ozirov, a nič manj ne iz narodnostnih razlogov. Vihar je pričel najprej nemški radikalec Stein, ki je razburil češko poslance pred vsem s češko provincijo, potem pa govoril o komičnem in žalostnem vtisu, ki ga je nanj napravil Sa-manekov predlog. Citiral je seveda iz evangelija žida Masaryka, ki priporoča uvedbo nemščine kot obligatnega jezika. Nadaljni govornik nemški liberalec Eppinger je najprej nekaj kvasil, da deželni zbor ni kom-petenten za razgovor o takih vprašanjih, da je predlog demonstracija proti nameravani uvedbi nemščine kot posredovalnega jezika in da bo predlog neizmerno zavlačeval spravno akcijo Oglasil se je seveda tudi posl. Opitz ki je namignil, da bodo Nemci vnovič prisiljeni ostaviti deželno zbornico, ko bi bil vsprejet predležeči predlog. Citiral je mož Riegerja in Lamanskija, ki neki priporočata Čehom, naj se bolj brigajo za nemški jezik in nemško kulturo. Za temi nemškimi pete lini se je oglasil mirno in stvarno grof Adal-bert Schonborn. Izjavil se je proti nemščini kot posredovalnemu jeziku ter rekel, da bo glasoval zato, da se predlog izroči šolskemt odieku. Govornik sicor ni vnet za ruščine kot obligatni predmet, a ker je potrebna za trgovske kroge, bo glasoval zato, da se uvede kot neobligatni predmet. Za njim sta govorila še Adamek in Foft, potem se je izročil predlog šolskemu odseku proti glasovom Nemcev. nN. Fr. Presne" za anarhiste. Po vsakem anarhistiškem napadu na kako večjo glavo se oglase razni pošteni listi v Evropi in poživljajo merodajne faktorje, naj kaj ukrenejo, da se preprečijo taki žalostni pojavi. Dunajska Židinja so pa posmehuje takim časovnim razmeram primernim opominom in pravi, da so take »litanije« postale vedno redkeje. Socijalizem in anarhizem sta izrodka liberalizma in je toraj popolno umevno, da židovskim liberalcem taki opomini niso po godu Trezna sodba o Schonerer j evcih. Znano je, da sedi v dunajskem mestnem zboru poleg krščanskih socijalcev tudi par precej zagrizenih nemških nacijonalcev, toraj ljudij, kakoršne zbira eksvitez Jurij Scho nerer pod svojo zastavo. Toda kolika je razlika mej Schonererjevci ter nacijonalci sploh, kažejo naslednje besede dr. Luegerja, ki je predvčeranjim pričal pred dunajskim sodiščem v zadevi nekega učitelja. Dunajski župan je rekel, da nikdar ne bo dal Schone-rerjevcu svojega glasu za njega imenovanje, ter ta izrek utemeljil s temi besedami: Schonererjevci niso za Avstrijo in ne zaslužijo, da bi jedli avstrijski kruh. Naj gredo v ino-zemlje, na Prusko. Kdor je Avstrijec, ne more dati glasu Schonererjevcu, ker ti niso zvesti državi. — Dr. Luegerju bo težko kdo mogel odrekati, da ni poučen o tendenci in koneč-nih ciljih prusaške klike. Nemškemu konzulu v Pragi je grozno zameril ves ultragermanski svet, ker se udeležuje raznih svečanostij, ki ne izhajajo direktno iz pruskih krogov, posebno mu pa ne morejo odpustiti, da se je udeležil slovesnosti povodom vstoličenja novega praškega župana dr. Srba, ki je govoril, čujte, samo češki. Poslanik je bržkone došel naravnost iz Kine, kjer se je odzval povabilu vsakega mandarina, in je sedaj največja nevarnost, da proda Cehom celo Nemčijo. Ti prenapeteži pa res ne poznajo nikakih mej. Bolgarski knez Ferdinand se v kratkem poroči z rusko veliko kneginjo Heleno in prestopi v to svrho v pravoslavno cerkev. Nemški cesar Viljem baje precej nasprotuje tej zaroki in je po nemškem poslaniku knezu Radolinu ugovarjal pri velihi kneginji Mariji Pawlovni, a brez uspeha. Na Dunaju baje ne ugovarjajo temu načrtu. Velika kneginja Marija se poda v kratkem s hčerjo Heleno v Cannes, kamor se je podal že tudi bolgarski knez, da se predstavi svoji nevesti. Boj »a predsedstvo v zveznih državah. Prihodnje leto poteče funkcijska doba sedanjega predsednika severoameriških zveznih držav, Mac Kinleya, toraj je do tedaj še celo leto in vendar se je že sedaj pričelo živahno volilno gibanje. Oglašajo se že kandidatje. Mac Kinleyev najnevarneji kandidat je bil doslej znani Bryan, ki je v zadnjem volilskem gibanju priredil nebroj shodov ter povsod znal delati zase reklamo. Temu nevarnemu tekmecu Mac Kinleya, ki bi bil rad še nekaj časa gospodar v »beli hiši«, pridružil se je sedaj še bolj nevarni admiral Dewey, katerega so Amerikani ta-korekoč oboževali, ko se je kot zmagovalec na Filipinah vrnil v domovino. V Zveznih državah uživa De\vey zbog svojih »slavnih« činov v špansko-ameriški vojski veliko popularnost. Mac Kinleyu preti sedaj res velika nevarnost in popolno umevno je, da si skuša sedaj kakor koli ohraniti mej narodom potrebno zaupanje. Aa to je tudi umevno, da je voljan žrtvovati prijateljstvo napram Angležem za simpatije do Burov, ako večini ameriških volilcev res posebno ugaja. Zakaj Buri niso osvojili Kimber-leyaf Te dni je došlo v Evropo neko zasebno pismo, v katerem se posebno jasno pripoveduje o razlogu, zakaj Cronje ni premagal Kekevicheve posadke in je zajel. Ta posadka je štela, kakor znano 15- do 20.000 mož. V tem pismu se trdi, da Cronje za nobeno ceno ni hotel ofenzivno postopati napram Angležem. Žrtvovati bi bilo namreč treba 600 do 800 človeških življenj. Ker pa v burski armadi ni bilo toliko neoie njenih mož, rodbinskih očetov pa Cronje ni hotel žrtvovati, se je vkljub soglasnemu sklepu častniškega zbora najodločneje upiral tej zahtevi. Tudi ni nič pomagalo, da so mladi častniki zagotavljali Cronjea, da ne bo treba žrtvovati več ljudij, nego je mladeniče v v armadi, ki pa vsi radi umro za dosego te zmage. Cronje je z biblijo v roki dokazoval, da Bog noče, da bi se za mate-rijalne uspehe žrtvovala človeška življenja. Glavni vzrok te Cronjeve odločnosti pa je dejstvo, da bi bili morali Buri po osvojitvi Kimberleya redititi 15 — 20.000 Angležev, kar bi pa škodovalo burskim skladiščem in pa armadi sami, ki bi morala oddati gotovo število mož za stražo ujetnikov. Te odgovornosti Cronje, kakor tudi ostali poveljniki niso hoteli prevzeti. Tedenski koledar. Nedelja, 8. aprila : 6. postna, cvetna, Albert šk. m.; evang. : Jezus jezdi v Jeru zalem. Mat. 21. — Ponedeljek, 9. apr. : Marija Kleofa. — Torek, 10. aprila : Meh-tilda op. — Sreda, 11. aprila : Leon I. Vel. p. — Četrtek, 12. aprila: Veliki četrtek; Zenon šk. — Petek, 18. aprila: Veliki petek; Hermenegild sp. — Sobota, 14. aprila: Velika sobota; Justin m. — S o 1 n c e izide 10. aprila ob 5. uri 26 min., zaide pa ob 5. uri 37 minut. — Lunin sprem in: Ščip 15. aprila ob 2. uri po noči. — Musicasacra v nedeljo, 8. t. m.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri Koralna maša; graduale in traetus zl. Ant. Foerster, ofertorij dr. Fr. Witt; po povzdigovanju »Ave verum« zl. V. A. Mozart. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa St. Caeciliae v G-dur zložil Ad. Kaim, ofertorij »Improperium« zl. dr. Fr. Witt. Dnevne novice. V Ljubljani, 7. aprila. Novomašniki iz tretjega bogoslovnega leta bodo letos v Ljubljani posvečeni naslednji gospodje: Erjavec Janez iz Preske, Gabršek France s Homca, Kalan Jakob z Dobrave, Lombar Anton s Trstenika, Merkun Anton z Iga, Miklavšič Janez iz Škofjeloke, Okorn Matija iz Šenčurja. Razboršek Jakob iz Čemšenika. Liberalna nedoslednost. Iz Metlike se nam poroča : Znani nemeščan Konfucij je sprožil v svoji skrbi za občni blagor, dočim še sam z lastnim imetjem ne zna prav gospodariti, da naj zida v Metliki mesto svoj lastni mlin. Za to izvenredno duhovito misel se je ogrelo naenkrat kar jednajst občinskih očetov. In res ! pred nekimi tedni je bila občinska seja in takrat se je sklenilo, da se zida mestni mlin. Predlog je prodrl z 11 proti 9 glasovom. En odbornik se je neki zdržal glasovanja. Mi bi vso to stvar popolnoma prezirali, če se ne bi pokazala tudi zopet ob tej priliki velikanska liberalna nedoslednost. Mlin bodo torej zidali v Metliki na vsak način ; zakaj neki ? Ali jih mar ni že dovolj v bližnji okolici, ko jih je sigurno nad dvajset ? Ali ni dovelj teh dvajset mlinov, da bi zmleli ono majhno žita, kar se je prideljuje v tukajšnjem vinorodnem kraju? Ali bodo mar dobivali ljudje žito iz Ljubljane, iz Karlovca, da je bodo nosili v mlin, ko se dobi pri veliki dandanašnji konkurenci moka precej ceneje ? Vzrok tiči pač vse drugje. V svoji odkritosrčnosti ga je izdal baje en odbornik s svojim klicem v takratni seji: »če Be je ustanovil konsum, zidal se bodo tudi mlin«. Dobro ! liberalni mogotci. Na kakem načelu pa slone kons. društva ? Ali ni njih vodilna ideja ta, da se pomaga občnemu blagru? Ali je pa vnet liberalizem za občni blagor ? Odgovorite metliški liberalci sami! Kaj se pač ni vse storilo proti konsumnemu društvu, še predno je postalo, in kaj se še sedaj vse ne stori, da bi se uničilo, če bi se le moglo. In to vse, zopet zakaj ? O, ljudje božji, čujte ! da bi mi imeli ves dobiček, govorijo liberalci. Zares, kaka vnetost in skrb za splošno blaginjo, za ubogo, pošteno in pridno ljudstvo. Ljudstvo, ti so brez našega dovoljenja ne smeš združevati; le bodi lepo pridno in pohlevno in daj se nam krotko striči ! In vendar kdo bi Bi zamogel misliti, da bodo tako zagrizeni liberalci bo šli kedaj učit k ljudstvu in da bodo na podlagi one ideje, katero tako pobijajo pri kmetijskem društvu, zidali mestni mlin! Krasna doslednost tu kajšnjih razsvitljenih liberalčkov ! V še lepši luči pa se vidi njihovo kratkoumje, če pomislimo, kako so oni vpili ob ustanovitvi konsumnega društva, da bodo popolnoma gmotno uničeni, da bodo morali iti beračit po svetu, in če pomislimo, kam bode šlo sedaj nad dvajset mlinarjev, ko zidajo mestni mlin ! Ta preklicani liberalizem ! on vidi le sebe; videl je sebe ob ustanovitvi konsumnega društva, vidi sebe ob ustanovitvi mlina! — Tako smo nekoliko pokazali logiko tukajšnjih liberalcev. Ali bode res tak dobiček za mesto zidanje mlina, ali bode v resnici kaj koristilo ljudstvu, o tem ne govorimo, pač pa svetujemo treznim meščanom : Če hočete, da vas ne bode klela vaša deca radi neznosnih bremen, katera jim bodete naložili sedaj, potem se ustavite z vso silo sebičnosti nekaterih posameznikov ! J. H. Kranjski deželni zbor. Poročilo o današnji seji deželnega zbora smo morali radi nedostajanja prostora pretrgati. Poslanec Žitnik je utemeljeval nujni predlog glede sklenitve nove pogodbe z Ogersko za živinski promet. Predlog je bil odkazan upravnemu odseku. Delav. stavbinskemu društvu v Zagorju se je dovolilo 300 kron podpore, poleg raznih prošenj je vsprejet predlog o uvrstitvi okrajne ceste Lienfeld, Brod in Osilniške okrajne ceste v cestnem okraju Kočevskem mej deželne ceste. Pri točki glede napravo cest od Podrošta do Petrovega Brda, in županstva občine Sorice za cestno zvezo Podrošt - Petrovo brdo, je omenil poslanec Kalan važnost te nove ceste, o kateri se je govorilo tudi v državnem zboru, ter priporočal, da deželni odbor pri tem pospeši svoja pozvedovanja. — Pri prošnji občanov iz St. Jurke občine glede vravnave vode Kokre je poudarjal poslanec Kalan nujnost te zadeve, ter se je vsled tega vsprejel predlog, da deželni odbor prej ko mogoče stvar preišče. Apologetični govori v stolnici Kanonik dr. Lampe je v zadnjem govoru jasno dokazal, da je bil Kristus res Bog. In to 1) iz Njegovega nauka. Jezus ni mogel tega nauka dobiti pri tedanjih judovskih učiteljih, zlasti ne nauka o zatajevanju, ponižnosti, zakaj Judje so le hlepeli po časteh, po gospodstvu nad narodi. Dobiti ga tudi ni mogel iz knjig starega zakona, dobiti ga zlasti ni mogel pri poganih, ki jim je bilo zatajevanje, ponižnost — neumnost. Tudi sam iz sebe ga ni mogel imeti, ker jo bil popolnoma nasproten težnjam in mišljenju tedanjega časa. In Kristus se je v dokaz svojega božanstva sam kliceval nanj. Torej mora biti njegov nauk od drugod, božji nauk. 2) Kristusovo božanstvo nam dokazuje Njegovo življenje, ki je bilo tako brezmadežno, da mu niti najhujši sovražniki niso mogli nič očitati. Imel je vse kreposti v najvišji meri in v najlepšem soglasju, kar je pri človeku nemogoče. Celo pagani so priznavali, da je moral Kristus biti več kot človek, da je moral biti Bog. Najtrdnejši dokaz je pa vstajenje Gospodovo in zato ga hočejo brezverni učenjaki utajiti. In nekateri pravijo: Apostoli so Jezusa ukrali in ljudi goljufali in jim natvezli, da je od mrtvih vstal. Judje so plačali vojake, naj tako govore, češ ko smo spali, so Ga učenci odnesli. Toda kako bi si bili zbegani apostoli kaj takega upali, kako bi se bila ta vera takoj po vstajenju tako zelo hitro razširila, ako je bila le goljufija, kdo bi bil pa verjel? In kako morejo vojaki reči, da so ga učenci odnesli, ko so spali? Kdor spi, ne vidi nič, no ve nič, kaj se godi. Nespametno je torej to trditi. Drugi pravijo: Kristus ni umrl, ampak je ostal na pol živ ; ko je prišel k zavesti, je šel iz groba in se pokazal apostolom. Toda kdo more verjeti, da je Kristus, tako raztepen, s trnjem kronam, križan, s prebodenim srcem, ki je iz njega pritekla kri in voda, ko je izgubil toliko krvi, še ostal živ? Kako da so ga vojaki pustili živega pokopati, kako jc v takem stanju odvalil težki kamen, ko bo se zdrave žene strahotna popraševale, kdo ga jim hr> odva- lil? In ali bi ne bili učenci spoznali, da ni vstal od mrtvih, ampak da se je le oživel ? Tretji pravijo: Apostoli bo bili tako napetega duha, da so vse verjeli, kar jim je pokazala razdražena domišljija. Toda apostoli niso bili lahkoverni; kolikrat jih je Kristus karal zaradi počasne vere; in vemo, kako trdovraten je bil zlasti sv Tomaž, ki ni prej verjel, dokler ni potipal Gospoda. Torej tudi ta ugovor ne velja. — Zadnji dokaz je navel g. govornik iz cerkve, ki je prestala toliko bojev, toliko pregajanja, ki je bila boj z vsemi strastmi človeškimi, a je obstala sredi najhujših bojev trdna do današnjih dni. To je pa pametno soditi le tedaj mogoče, ako je naprava božja, ako jo vodi božja moč. Priznati je torej treba, da je Kristus Bog, in verovati vanj. In kdor Kristusa išče z dobrim srcem, Ga bo našel. Vipavske razmere v deželnem zboru. Posl. Božič je čutil potrebo spravljati na dan vipavske razmere, napadal je agrarnega komisarja g. Župneka in naše ka-toliško-narodne somišljenike. Ker mu je ? manjkalo zato stvarnih dokazov, pomagal si s cenenimi zabavljicami, ki so pod varstvom poslaniške nedotakljivosti prav posebno po ceni, nastopil je tako robato, da ga je vladni zastopnik le s par pikrimi dovtipi popolno razorožil ter ga tudi poročevalec dr. Tavčar ni mogel oprati. Pa tudi sam je priznal, da Vipavci v znani gozdno-agrarni zadevi so v ogromni večini (260 nasproti 20) proti obč. odboru vipavskemu. Posebno smešen jo bil ; efekt posl. Božičeve trditve, da je porotno sodišče o tem izreklo svojo sodbo, ker je znano, da je dotična sodba razveljavljena. Posl. Božič ta dan ni bil srečen, in ne vemo, če mu bodo njegovi somišljeniki vipavski kaj hvaležni za ta njegov ponesrečen nastop, katerega tudi poročevalec dr. Tavčar s svojimi napadi na klerikalstvo ni mogel popraviti. Občinska volitev na Robu. Dne 5. t. m. so bili pri obč. volitvi novoustanovljene občine Rob izvoljeni vsi naši možje. Nasprotniki se vsled poraza v Turjaku še nastopiti niso upali, Starega župana Zgonca ni nikdo volil v odbor. Usposobljenostni iepiti za ljudske in meščanske šole pred izpraševalno komisijo v Ljubljani se začno dne 7. maja t. 1. zjutraj ob osmih. Prošnje je poslati do 30. aprila. Predavanja za možke. Iz Celovca, dne 5. aprila. Tudi Ljubljančanom dobro znani jezuit č. o. Emil Volbert ima od 3. do 8. t. m. v tukajšnji stolnici predavanja za možke, ki so — za Celovec kaj izvan-rednega — jako dobro obiskana. Prostorna stolnica je bila prva dva večera polna pazljivih poslušalcev, tudi takih, ki jim sicer beseda božja mrzi. Prvi večer je govoril odlični govornik o potrebi vere, drugi večer o ateizmu. Račun pri Jeranovi dijaški mizi za mesec marcij. Za hrano v ljudski in dijaški kuhinji je bilo plačati 185 gld. 35 kr., za hrano pri zasebnikih 44 gld. 50 kr., za stanovanje 52 gld. 50 kr., za manjše potrebe 6 gld. 70 kr. skupaj 289 gld. 5 kr. — Dohodki v tem času so znašali 196 gld. 50 kr. — Oskrbništvo se dobrotnikom dijakov zahvaljuje ter priporoča tudi za prihodnje. Bog plačaj! And. Kalan oskrbnik Jeranove dijaške mize. Breznačelnost v slov. dijaštvu. V včerajšnjem članku se je vrinila v tretji koloni v drugem odstavku od spodaj tiskovna pomota. Mesto: ste zavrgli . . . čitaj: ste zavzeli ipso facto negativno nekrščansko stališče. Mestno godbo je dobil Celovec. Meseca maja celovška mestna godba prvikrat javno nastopi. Celovčani bo jo ustanovili, da se jim ne bode treba posluževati godbe našega domačega pešpolka štev. 17. In Ljubljančani ? Dante — Prešernu. Kakor smo uže omenili, predaval bode v ponedeljek ob šestih zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« gospod profesor A. Laharnar o Danteju in njegovem »poema sacro.« Vstopnice po 1 krono so dobivajo v magistratnem ekspe-ditu in v Šešarkovej trafiki, v ponedeljek zvečer pa pri blagajnici v »Mestnem domu.« Vstopnina ie namenjena v korist Prešerno- vem spomeniku in je toraj že z ozirom na rodoljubni namen predavanja želeti mnogo-brojnega obiska. Koroške novice. Dne 25. marca je v Beljaku vlak povozil tesarja J. Kaiserja iz Št. Urha. — V Beljaku se je dne 22. marca ustrelil 22-letni uradnik na drž. železnici E. Krikova. — J^ka Nemec, brat p. d. Šmuka na Plešivcu nad Kotmarovasjo je padel, ko je vozil steljo, tako nesrečno pod voz, da ga je stlačilo. Mrtvega so potegnili izpod voza. — Dne 29. marca zvečer je bil v Celovcu požar. Pogorel je skedenj na prej Lieglovem posestvu, sedaj last mestne občine. — V Zgornjem Trbižu so našli na cesti mrtvega nekega trgovca iz Volč na Goriškem. — Za žandarmerijskega poveljnika v Celovcu je imenovan g. L. Konšek iz Lvova. — Zdravnik dr. Fr. Lukas se je preselil iz Prevalj v Eibiswald. Bil je hud nasprotnik Slovencev — Po poročilih od 27. marca imajo garje pri ovcah v občinah Bistrica, Globasnica, Grebinj in Rikarjavas. — Prestavljen je učitelj gosp. Franc Montel iz Božjega Groba v Eeljak. Iz celovške škofije. Postala sta župnika na istem mestu: č. g. J. Pirker, pro-vizor v Kelerbergu. in č. g. Ferd. Moser, provizor v Porečah na gori. — Čast. g. Fr. G iitl, provizor v Šmarnu, ostane tam za kaplana. — Častiti gospod Mat Streit, provizor v Kotarčah, je prestavljen k sv Boštjanu pod Oatrovico. — Misijon so od 25. marca do 3. aprila imeli v Nemškem Plajberzi. — »Mir« objavlja sledeče sva rilo: Več duhovnov je v zadnjem času do bilo prosilna pisma od neimenovanega pro silca, pisana v spakedrani slovenščini in latinščini, v katerih »skromni« prosilec za hteva kar 30 gold. do 7. t. m. Kajpak so prošnje prav navaden »švindel«, zato pozor! Iz nasprotnega tabora V Celovcu ustanovijo dno 6. aprila podružnico sploš nega nemškega »Sprachverein-a« v Berolinu ' Kumoval bo nek dr. G Saalleld iz Berolina! Društvo dela baje za »čistost nemščine«. Ali je nemščina tako »nečista«, da potrebujejo velikih društev, da jo morejo »očistiti«? Da ima pa društvo namen, delati za »vsenem-stvo«, kaže to, da kličejo govornike iz »rajha«, iz Berolina! Ali to služi v utrditev avstrijskega domoljubja ? Kaj bi rekli lju beznivi naši nasprotniki, ko bi Slovenci poklicali kakega govornika iz — recimo Moskve! To bi vam bil vik in krik po vsem nemškem taboru! A da jih oni kličejo iz Berolina, to je pa vse prav in dobro. O ne srečna avstrijska lepota, kdaj bodeš h že spregledala! — Dne 5. aprila ima nemško-nacijonalni ,>Volksverein« svoj občni zbor Govoril bo poslanec Dobernik. Ta je zad njič na nekem shodu izjavil, da je že sit poslanstva. Ali mu postaja grozdje že pre- kislo ?! ))Mirt<- Koroška kmetijska družba je imela dne 28. marca svoj letni občni zbor, in sicer prvi po novih pravilih. Predsednikom je bil soglasno izvoljen dosedanji podpredsednik g. Anton Čare, p. d. Paukar v Pokeričah pod Celovcem. Licence vanje bikov iz občin ljub ljanske okolice vršilo se bode letos po sledečem vsporedu : Dne 18. a p r i 1 a do poludne ob pol 8 uri na Ježici, ob 8 uri v Črnučah, ob 9. uri v Šmartnem, ob 10. uri v St. Vidu; ob 2. uri popoludne v Gornji Šiški in ob 4. uri v Medvodah. —Dne 19. aprila dopoludne ob poi 9. v Mostah, ob pol 10. v D. M. v Polji in ob pol 11. v Do brunjah. — Dne 20. aprila dopoludne ob 8. uri na Igu (Studencu), ob 9. v Vrblje-nah in ob 10. v Tomišlju. — D n e 21. a p rila dopoludne ob pol 8. uri v Rudniku, ob pol 9 na Škofljici, ob 10. v Št. Juriju, ob pol 12. na velikem Mlačevcm; popoludne ob 1 uri na Grosupljem, ob 2. v Sma riji ter ob 4. na Pijavi gorici. — Dne 23 aprila dopoludne ob pol 8. uri na Bre zovici, ob 10. v Preserji, ob 12. v Borovnici; popoludne ob 3. uri na Vrhniki in ob pol 5. uri na Logu. — Dne 24. aprila ob 10 uri dopoludne v Horjulu, ob 2. uri popoludne v Polhovem gradcu, ob 4 uri na Dobrovi in ob 5. uri na Viču. Zasebni posestniki in občine morajo pred dopuščevalno komisijo pripeljati vse šo nedopuščene bike na jeden ali drugi kraj v gori določenih dnevih in uran, kakor se istim najpnprav bode komisija ogledovala bikov pri p jum >z-nih posestnikih v njihovih hlevih, temveč da se morajo isti prignati na kraj, določen po županstvu. Izmed občinstva se nam piše :Nedavnaj je poročal „Slovenec", da bodo že letos mesto sedanjega lesenega, mesarskega mostu zgradili nov železen most čez Ljubljanico, kateri bode pa toliko višje od sedanjega speljan, da popolnoma zgine klanec med Levčevo in Velkovrhovo hišo. Težko mi je verjeti, da bi bili to sklenili naši mestni očetje. Ako se namreč to zgodi in se novi most postavi par metrov višje, tedaj bomo Liubljančanje mesto jednega klanca, ki ga odpravijo, imeli štiri prav poštene klance, na desni in levi mostu ter na vsakem bregu Ljubljanice dva. Tudi ste poročali, da bo mestni magistrat moral izplačati lepo število tisočakov odškodnine onim gospodarjem, ki bodo morali zarad znatno povišane ceste prezidati pritličje svojih hiš. Kako lahko bi se prihranili ti tisočaki za kaj potrebnejšega, ako bi se novi most le kaj malega višje postavil od sedanjega. Zakaj bi neki moral sedanji strmec ob koncu Resljeve ceste popolnoma zginiti; saj se zarad tega klanca menda še nikdar ni zgodila kaka nesreča? Naj bi se mestno starešinstvo ne prenaglilo pri tej reči! Kranjska hranilnica je dovolila le tos skupno 148.574 K 57 v podpor. Za dobrodelnenameneje dovolila 14.960 kron in sicer : 5000 K ljublj. ubožnemu zavodu ; 1000 K Elizabetini otroški bolnici; za odposlatev pet škrofuloznih otrok v Gra-do 560 K, za podporo iz dež. bolnice odpuščenih rekonvalescentov 400 K, ljublj. delavski bolniški in invalidski blagajni 200 K, Jožefinumu 400 K, Vincencijevi družbi za deško zavetišče 400 K, isti za deško siro-tišče in društveno šolo 1000 K, dekliški sirotišnici 400 K, Vincencijevi konferenci pri sv. Jakobu, sv. Nikolaju, frančiškanski in šempeterski po 400 K, društvu zdravnikov za Kranjsko za podpiravanje vdov in sirot 600 K," društvu gospej kršč. ljubezni sv. Vinc. Pavlj. za podpiranje ubogih rodbin 400 K in za namene Jožefinuma 1100 K; Elizabet, gospejnemu društvu 300 K, ljublj. trgov, bolniš. in invalid, dr. 600 K, delav. boln. in podpor, društvu v Tržiču 200 K, bolnici in hiralnici v Idriji 400 K. — Podpore za učne zavode 24.020 K : obrtni strokovni šoli v Ljubljani 2100 K, oni v Kočevju 1000 K, obrtnim nadaljevalnim šolam v Kočevju, Kranju, Kamniku, Tržiču, Radovljici, Škofji^ Loki, Krškem, Postojini, Novem mestu, Št. Vidu pri Ljubljani in Ribnici po 100 K, v Metliki 400 K, godbeni šoli filharm. družbe 3200 K, Glasb. Matici 400 K, raznim nemškim otroškim vrtcem 1600 K, zasebni šoli A. Sorre v Novem mestu 100 K, Krškemu šol. okraju za tretjo učno moč na mešč. šoli v Krškem 5 obrok 800 K, šoli ubogih šolskih sester v Šmihelu pri Novem mestu 200 K, zavodu Huth v Ljubljani 11.300 K. — Za podporo potrebnih učencev šolskim vodstvom: 9190 K: višji gimnaziji v Ljubljani 400 , nižji 300, v Kočevju 200, v Kranju 400, v Novem mestu 200, višji realki 400, učiteljišču 400, I. in II. mestni ljudski šoli v Ljubljani po^ 400, uršu-linski šoli v Ljubljani 500, v Škofji Loki 200, mestni slov. dekl. šoli 200, šoli v Novem mestu 300, v Kočevju 100, v Krškem 100. na barju 100, Lichtenthur. zavodu 400, ljublj. obrtnim nadaljevalnim šolam po 200, podkovski šoli 100, Narodni šoli 400, dij. kuhinjam v Kranju, Novem mestu in Kočevju po 100 K in raznim drugim zavodom. Za občekoristne naprave, zavode in društva 80.562-83 K: ljublj. gasilnemu društvu 1000, rokodel. društvu v Ljubljani 400, v Novem mestu, na Vrhniki in Št. Vidu po 100 K, ribarskemu društvu 200, pogozdovalnemu društvu 300 K, muzejskemu društvu 300 K, podpornemu društvu tiskarjev 100 K, bolnici usmiljenih bratov v Kan-diji 20.000 in 2000 K, Theatervereinu 3000 K, prof. Miillnerju za »Argo« 200 K, soc. dem. izobraž. društvu 100 K, Jožefinumu za vrnitev dolga 12.162 K 85 h, škofijskemu umetnostnemu društvu za muzej 200 K, krajnemu šol. svetu v Metliki za šol. vrt 100, kmet. podružnici v Zgor. Tuhinju za ustanovitev drevesnice 100 K, šol. sestram v Trnovem kot prispevek k novi zgradbi Hfin K t«r -»-»i™ driurim ynvr»ilnm. Javen društven shod priredi jutri popoldne ob 4. uri pri Ferlincu slov. katol. delavsko društvo. Ker je na dnevnem redu več važnih in zanimivih točk, pričakuje odbor obile udeležbe. Javno predavanje. Minulo sredo je predaval v »Katol. domu«, kot smo poročali, g. kanonik dr. Lampe. Nadaljeval je svojo temeljito a objednem poljudno razpravo o darvinizmu. Dvorana je bila polna poslušalcev. Volitve v tržaški okolici. Za jutrišnje volitve v tržaški okolici so Lahi prišli na dan s kandidati. Za 1, 2, 5. in 6. okraj so oni kandidati, katere smo že naznanili v svojem listu, za 3. okraj je nastopil podjetnik Ferluga in za 4. okraj tovarnar R,tter-Ze-chany. Župnik Jurizza torej ne kandiduje. Novo učiteljsko društvo. Snuje se »Zaveza slovenskih učiteljskih društev na Štajerskem.« Neznanega gluhonemca so prijeli pri Sv. Ahaciju v šentjurski občini. Gluhonemi in slaboumni mož je 35 do 40 let star, ima rjave lase in brke, ter nenavadno velike ustnice. Učiteljske spremembe na Štajer skem. Učiteljem so imenovani provizorični učitelji oziroma učiteljice: J. Polak v Dolu okraj Laško, Ivan Jerovšek v Ostrovici v vranskem okraju, Franc Kocmut v Št. Juriju ob Ščavnici ter Marija Kocmut ravno tam, Ivan Uasl v Gorici pri Gornjemgradu, Jos. Klemenčič, Viktorija Trost pri sv. An tonu v Slov. Goricah, Albert Pavlin pri Sv. Štefanu v Rožni dolini, Hildegarda Rieger v Trbovljah, Marija Miklič na Gomilskem, Frančiška Nemec v Cezanjovcah kot stalna učiteljica v Št. Juriju ob Ščavnici. Streljanje s topiči. Koroška deželna vlada je izdala ukaz, da se odslej samo z dovoljenjem občinskega predstojnika in pod nadzorstvom v to določene osebe sme streljati s topiči (možnarji). Prepovedano je streljati v vaseh ali blizo njih, in blizu potov, po katerih vozijo. Streljati smejo samo vsaj 18 let stare osebe, ki ne smejo biti pijanci in ki znajo dotične priprave. Ukaz se je izdal, da se zabranijo mnoge nesreče pri stre ljanju. Znamenit spominski dan bode jutri teden za Goriško. Tedaj poteče 400 let, odkar je umrl zadnji goriški grof Lenart, ki je vladal znaten del slovenskih dežel. Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 31. marca do 6. aprila je dela iskalo 20 možkih delavcev in 50 ženskih delavk. Delo je bilo ponudeno za 7 možkih delavcev in za 52 ženskih delavk, 112 delavcem se je nakazalo 75 odprtih mest in v 47 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 11 možkih in 36 ženskih delavkah. Od 4. jan. do 6 aprila je došlo 1010 prošenj za delo in 757 deloponudeb. Delo ali službe dobe takoj 1 kolektantinja, 9 kuharic (plača od 16 do 50 K), 1 gospodinja, 10 deklic za vsako delo, 3 kuhinjske deklice, 10 deklic k otrokom, 1 šivilja, 1 šivilja učenka, 5 natakaric na račun, 3 navadne natakarice, 12 dekel za di-mača dela, 3 postrežkinje, 1 krojaški pomočnik, 2 trgovska hlapca, 2 ko-čijaža, 2 hlapca za pivo voziti, 9 konjskih hlapcev, 2 navadna hlapca, 1 vrtni delavec. Vajenci za trgovine, obrte in kavarne. Razpisana je za prihodnje šolsko leto na višji gimnaziji v Kočevju služba prof. za jezikoslovje z nemškim učnim jezikom. Prošnje je vložiti do 10. maja. — Razpisanih jo šest Metelkovih ustanov po 84 K za uči telje. Prošnje do konca maja pri okr. šol. svetih. Ljubljansko novice. Z rešilnim vo zom so peljali včeraj v deželno bolnico gozdnega čuvaja Miha Zupana iz Rateške graščine pri Zidanem mostu. Mož si je zlomil nogo. — Pri dež. sodišču je bil včeraj obsojen Teodor Burger radi tatvine pri zlatarju Tambornino na 6 mesecev težke ječe. — Včeraj je bila na južnem kolodvoru v čakalnici III- razreda postreščku št. 11 ukra dena suknja. — Včeraj popoludne bila sta v tukajšnjem semenišču zasačena dva nadležna tuja postojiača. Policaj jih je odvedel v križanke. — Pomočnik kamnoseka Feliksa Tomana Jožef Kovačevič je ukradel delavcu Franu Cclarcu havclok in srebrno uro. Ko je havelok prodal pri starinarju Krašovicu in mojstra napumpal za 16 kron, ie isermil i* Cinbliane. — V novo gami- zijsko bolnico se izvrši selitev prihodnji mesec. O Slovencih so se v torek prav veliko menili v — Berolinu. Ljubljančan profesor Samassa je Berolinčanom predaval, kako bi bilo prijetno gledati, da bi Slovenci utonili v nemškem morju. Pojasnilo. Na prošnjo mesarja gosp. Marčana radi izjavljamo, da ne leti nanj niti najmanji sum glede ponarejevanja denarja, ker ga poznamo kot poštenega moža. Izgubil se jo organist Ivan Kosem v Planini, pustivši službo in dolgove. — Kdor ga najde, naj mu blagovoli povedati na uho, da ni nikomur žal po njem, razun tistim, katerim je odnesel. Mrtvoud zadel je gospo Žnideršičevo v Ilirski Bistrici. V četrtek dopoludne bila je še zdrava in vesela — popoludne pa na mrtvaškem odru. Sejmi po Slovenskem od 9. do 14. aprila. Na Kranjskem: 9. v Ljubljani, na Dobrovi, v Moravčah, na Slapu pri Vipavi in Višnji gori; 10. v Črnomlju in Ložu; 11. v Idriji in Senožečah; 12. v Zati-čini; 13. pri Sv. Gothardu. — Na slovenskem Štajerskem: 9. v Sevnici na Dravi; 10. pri Sv. Barbari v Vildonu, Podčetrtkom, v Šoštanju, Luči, Muti, pri Novi štifei in pri Sv. Duhu v Ločah; 12. pri Sv. Mariji v Jarenini, Konjicah, na Laškem in v Rajhenburgu. — Na Primorskem: 9. v Palmi; 10. v Ilifenbergu; 12. v Sežani. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Vpok. župnik 10 K. — G. J. Pintar za april 4 K. G. A. Šinkovec z Jesenic 10 K. — G-A. Jemec s Podlipe 4 K. — Gdč. M. Grad 5 K. — G. A. Janežič za april 4 Iv. — G. V. Steska 10 K._ Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 7. aprila. Danes je cesar vsprejel ministerskega predsednika Kor-berja v posebni avdijenci. Danes ob 11. uri se je nadaljevala seja glede bud-geta za leto 1901. Posvetovanja so v toliko vspela, da so ogerski ministri danes popoludne odpotovali. Dunaj, 7. aprila. Lueger namerava baje v deželnem zboru predlagati novelo k dunajski občinski volilni reformi, da se sedanje število občinskih svetnikov, ki je potrebno za kvalifikacijsko večino, omeji. Tako bi se preprečila razpustitev občinskega sveta. Dunaj, 7. aprila. V sinočnji seji mestnega zbora so vsi odborniki podali slovesno obljubo v smislu novega statuta. Žnpau dr. Lueger je poročal o avdijenci pri cesarju ter prebral imena odbornikov, ki so odložili mandate. Trst, 7. aprila. Deželnemu glavarju isterskemu se je posrečilo, v toliko prodreti z modus vivendi, da se slovanski zastopniki udeležujejo sej isterskega deželnega zbora. Sofija, 7. aprila. V organu bolgarskega vojnega ministra nasvetuje višji bolgarski častnik bolgarski zaliv Burgas prepustiti Rusiji, ki bi ga z 20 miljoni rub. mogla utrditi. Priporoča to prepustitev, ker bi Turčija v slučaju vojne v Burgasu lahko izkrcala svoje vojake. Bruselj , 7. aprila. (C. B.) Ob-lastva so zasledila one sodruge, ki so spremljali napadalca Sipida na kolodvor severne železnice. Danes bodo zaslišani pred preiskovalnim sodiščem. v Južni Afriki. Današnja poročila z južno afriškega bojišča poročajo o dveh važnih dogodkih. V prvem slučaju je zmagal nad Buri general Methuen, katerega oddelek je 5. t. m. pri Boschkopu mej drugimi ubil znanega francoskega častnika generala Villebois-Marcuil ter ujel 54 mož, v drugem so pa Buri isti dan pri Reddersburgu, kakih 70 km južno od Bloemfonteina blizu želcznice, ki vodi v Bethulijo, zajeli tri stotnije peščev in dve stotniji infanterije na konjih, da so se Angleži morali udati na milost in nemilost, ker jim je Gatacre prišel prepozno na pomoč. V prvem slučaju je bil toraj burski oddelel^ionj^ 01 njjpppo p3Aoj9}t!U 8ioq9i[tyv pBJauaS pq iq Bp 'fejdfBU af QAlf|UIOAQ 'IJ8| BZ 9UJBA ■01 BlpoA lueuzud ef ijj 'BU9nm»j\[ »puou -9Ž 9A1>pj} ofisou^iusaa pBU fllUIOAp OJUBBA «joui JBpuaA 'iu o§ 'qii]poSop q3Ap qaj o liuaefod qif9uqojpo 712 Turšica za maj-junij » 5-81 » » 5'82 » »jul.-avgust » 5'9l » » 5'92 Oves za pomlad . . » 5 48 » » 5 50 » » maj-junij . » 5 51 » » 5'52 » » jesen . . „ 5-76 » » 5 78 MeteorologiSno porodilo. Višina nad morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736'0mm. Cas opazovanja Stanje I Tempe- j baro- i ratura metra ; po v mm. , Celziju Vetrovi Nobo IS *6T9. zveč. | /30'8 | 4-2 | sr. szah. | dež 7| 7. zjutr. I /27 1 |2. popol.j "i23'4 dež 5'0 | si. jug. 8 2 | sr. szah. | » j Srednja včerajšnja temperatura 4 5' normale: 7 9". 22-6 abilo na III. redni občni zbor ..Kmetijskega društva v Horjulu, registr. zadruge z omejeno zavezo1', ki se vrši belo nedelj« 22. aprila 1900 ob 9. uri dopoldne v društvenem domu v Horjulu št, 94. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva o društvenem poslovanju. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje letnega računa za 1899. 4. Prememba pravil. 5. Volitev 5 izžrebanih članov načelstva. 6. Volitev nadzorstva in razsodišča. 7. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi 337 i-i_odbor. VABlLiO na I. redni občni zbor „Kmetijskega društva v Tomišlju, registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se bode vršil v nedeljo dne 22. aprila 1900 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 1899. 3. Volitev dveh izstopivših odbornikov. 4. Volitev nadzorništva in razsodišča. 5. Prememba pravil. 6. Razni nasveti. T o m i š e 1 j , dne 4. aprila 1900. 333 i-i Načelstvo.. Slrtltlnnp za sol3ne slikarje, najnovejše in kjLLUl/lJ/c-C najlepše vzorce, imata v veliki izberi v zalogi BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 17 11—11 Vnanja naročila proti povzetju. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoji in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za v.,akega človeka, kateri se hoče sum lahko in hitro navaditi v.,ega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti postnemu povzetju pri Jožefu Valenoiču na Dunaju, IU.. Steingasse 9, I. Stook, Th. 10. Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je maio več. luoo 16 Prostovoljno sc prod& ali v najem da la i & s* 9 stoječa poleg ceste, s hlevom, kozolcem, travnikom in z 1'/« oralom gozda. V hiši se nahaja gostilna s prodajo žganja, trafika in prodajalnica špecerijskega blaga. Ponudbe na Frančiiko Klopčič v Mošeniku, pošta Moravče 338 3-1 Jako poceni in pod ugodnimi pogoji prodam velik muzikalni avtomat „P«>lyfon" z notami primeren za restavratčrje, gostilničarje, sploh imeji-telje javnih lokalov. Ker je avtomat izmed največjih, svira godba precizno, krasno in tako močno, da je uporaben tudi za godbo pri plesu. Radi primanjkujočega shrambenega prostora prodam ga res po izredno nizki ceni. 74 10 — 10 Jos. Kolar, trgovec s koleni tn šivalnimi stroji v Ljubljani, Glavni trg. aikalečna kislina ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapilih, zaslizenju, kaliju in hrlpavosti. (III.) 10 14 Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speenijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in Spretnega rafa in jisarja z lepo in hitro pisavo sprejme proti dobremu plačilu dr. Josip Furlan, 326 3-3 advokat v Ljubljani. Za stavbinsko sez6no[ V Prulah. se prodajo pod ugodnimi pogoji večje in manjše parcele, pripravne za stavbe. Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slovenca«. 212 5 na moseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako koče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma. 4 Ponudbe na Ludovika (iestsrreicher. Buda-p«st VIII, IHiitsahegasse 8. 117 10-7 Franc Omersa v Iv ran j u proda|a dobro in po ceni špecerijsko blago deželne pridelke železo, izdelke iz železa in kovin razno orodje za kmetijstvo, rokodelstva in hišno opravo. Karbolineum, firneže, lake, oljnate in suhe barvo, Roman- in Portland cement, okove, traverse in šine za stavbe itd. Semena, trave, detelje, domače, najfinejše lucerne, pese Itd. Najfinejše mazilo za kola stroje in usnje J. SOKLIČ v lijubljanl, Pod Trančo 1 priporoča osobito preč. duhovščini in si. občinstvu v mestih in na deželi izborno svojo zalogo O >0 a N > o 3 5*8 po raznovrstnosti blaga primerno nizkih cenah Potovalec za neko tovarn° —_____ z ovsenimi živili se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe sprejema Annonoen-bureau Frledl, Dunaj V/l. 111 3 3 Cerkvena mizarska dela. 1'odpisanec izdelujem zlasti cerkvene klopi, klečalnlke in spovednloe iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom. Zagotavljam izvrstno lepo delo in nizke cene. Že dvanajstim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost. Vse izdelujem v lastnih prostorih. — Postavljanje novih klopi in spovednic v cerkvi traja le 3 do 6 dni. Josip Stupica na Viru, 89 15 -9 pošta Domžale. Fri K L. sns j v Ljubljani, Valvazor jev trg št. 4, priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj do najfinejšega izdelka. — Nadalje vsa umetna pletenja in kite iz lepih las. Postrežba natančna. 49 48-24 Katoliška bukvama v Ljubljani priporoča: Mtssale Romanam (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 43'20 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 44-40 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 50'— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji. Missale Romanum (v četvorki) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1. V črnem usnji z marmor, ali rudečo obrezo K 36-— 2. V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-— 3. V rudečem šagrinu z zlato obrezo ... K 42-— Dobiti je tudi v še finejši izdaji. Gene veljajo s proprijem vred za katerokoli škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinsKe, poreško-puljske, tržaške in ogersko-hrvatskih. Mlssae pro defuuctis (v obliki male pole): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6'60 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 7'44 Mlssae pro defunetis (v četvorki): V črnem usnji z rudečo obrezo .... K 516 V črnem usnji z zlato obrezo.....K 5'7(i Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida smejo vedno maševati »de R e a t a« : Missale ad usum sacerdotum caoouticntlum (v obliki male pole): V črnem u-nji z zlato obrezo .... K 19-20. JI SLOVENCI, pristopajte k straži«! 1.1 w vy as Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Qu;iker Quats) izdeluje iz Smrecinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo. o klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4 20, vse štiri vrste odbrane K 4'30. Po železnici od 25 klg više (tudi odbrano) dosta ceneje 111 sicer od 62 do iu 68 h za klg. po daljavi. 110 26-23 Glavni zalega Smrečine gerske prodajalne družbe za Avstro Ogersko: LEOPOLD HEISS, Dunaj,IV I,WlednerHauptstrasse56. k ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv.Petra ooMta^t.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 170 13 Domača umetnost! Podobarski in pozlatarski atelje ANDREJ R0V5EK v Ljubljani Kolodvorske ulice štev. 22 v hi5i gospe Wessner«~jeve 60 52-13 se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško izvršenih le senih oltarjev v raznih slogih * kipov * in svetniških soli od kamena, gipsa ali lena itd. Oltarne skupine iz različnega materij ala. Priznano umetniško dovršena dela ! Priznalna pisma so na razpolago. Mestna hranilnica v Novem mestu. Activa I. Bilanca upravnega imetja za 31. decembra 1899. Pasiva Domača = tvrdka! .Hiiniiiii Varstvena znamka: Sidro, lltlMlllljJ X I iz lekarne Richter jeve v Pragi, S i pripoznano izvrstno bolečine olaj-i šujoče mazilo je dobiti steklenica po = 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. | Zahteva naj se to 509 24 1 sploh priljubljeno domače zdravilo 1 vedno le v izvirnih steklenicah z naSo I varstveno znamko ,.sidro" iz Richter-§ jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti I le v steklenicah s to varstveno znamko | kot pristni izdelek. I Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu £ v Pragi, Elizabetbstrasse 5. šiiiiiiiiiiuiiiiiii.....m umi minuli nun mu imunim i Račun hipotečnih posojil........ „ „ obresti, zaostale 1. 1899 . . menjic............ tekoči............ zalog............. efektov............ efektnih obresti, viseče 1. 1899 . . . zamudnih obresti, zaostale 1. 1899 . . inventarja........... uradnih troškov: Zaostali opomini in drugi troški......... Saldo tiskovin 1. 1899 ......... Račun zavarovalnin.......... „ blagajne.........• • • K h 962.281 46 7.654 53 110.247 40 165.648 68 3.070 — 126.559 70 1.965 62 401 85 452 64 8 96 680 — 6 80 21.820 69 1,400.798 j 33 Račun vlog............ „ hipotečnih obresti: Predplačila 1. 1899 „ menjičnih obresti: Predplačila 1. 1899 „ založnih obresti: Predplačila 1. 1899 „ pro diversi.......... „ davkov in pristojbin,...... „ zgube in dobička: Cisti dobiček . . K h 1,386.292 77 6.044 16 1.613 63 10 34 164 86 140 65 6.531 92 1,400.798 33 1 t Activa II. Bilanca rezervne zaklade za 31. decembra 1899. Pasiva Račun efektov...... Viseče obresti .... Poslovni dobiček 1. 1899 . K h K h 19.596 331 6;531 57 30 92 26.459 79; t t 1 -! 26.459 79 26.459 79; V NOVEM MESTU, dne 31. decembra 1899. 334 (1-1) Ravnateljstvo. t Perite brez žajfe, brez sode, pepela A itd., edino le s pristnim, klora prostim ^ TJ S Čestita gospodinja! perilnim praškom „Lessive Pheiiix"| J. JPicot -a v Parizu. Prihrani se pri delu in času. — VflT Zajamčeno neškodljivo. SHSBDIB OansTouslteP^M^ m jl umaui SB JI" ««» v""™ ---■»-------------» [Ji Vse postane čedno in belo lo sneg. Le poskusite in se prepričajte. fjS Središčna pisarna tovarne za „Lessive Phenix" J. Picot a: Budimpešta, VII., Karoly-korut, 19. IS Dobiti je v Ljubljani pri: Bregant F. Burian E., Grošelj Fr., Jeglič - Leskovic, Ječminek A., In Jebačin J., Kahm - Murnik, Kordin J, Laznik P.. Lexander K., Mehle A., Perdan J, Plamnšek K., Sa- Pl rabon A., Supan M., Schiffer V., Stacul A., Stupica F., Zalazntk J. 324 5-2 B A J Zastopstvo ima: Moric A^agrierjeva vdova. rKlSLA f voSnpljeo » ^ SVETOŠLAVNA. | krepčevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda €•4 I srn. ■■ s« ■ za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 295 52-4 Vsa luksus-piva izpodrine najbolje renomirano dvojno vležano in granatno pivo j s iz delniške pivovarne v Budjevicah ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „za izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. n. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago. Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a litra P° konkurenčnih cenah. Dalje 335 20-1 glavno zastopstvo I. najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina Vinko Hranilni in posojilni konsorcij uradniškega društva ima odslej PTOJO pipeurELO v Krojaških idicah štev. 8 v I. nadstropju. Le-tu se dajo tudi vsa zahtevana pojasnila glede zavarovanja na življenje pri uradniškem društvu Uradne tire: Od 1. do vštetega 5 dne v mesecu vsak dan od 4. do 6. ure popoldne. če je nedelja ali praznik, od 11. do 12. ure dopoldne, sicer pa vsak torek, sreda in petek (izimši praznike) od 4 do 6. ure popoldne. Hranilni in posojilni konsorcij uradniškega društva v Ljubljani, dne 22. marca 1900. 305 3-3 • \ v I . > I . . I . I V Telefon št. 103. Marije Terezije cesta št. 2. Telefonl09- >yi i-^/fiM- i.v..\. v * \v/. <'.\'<~ '.'Si" < I;,V ? mm > i Pozor nrar na Vrhniki pri Ljubljani, se najuljudneje priporočam za napravo novih ali po-pravo starih stolpnih ur M'je ure so iz najboljšega lilaga in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematično natančno uravnane, ka žejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-12 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno. A. Putrich, TjfubljHiia, Dunajska cesta lili iSiii F ELI Mm TOMAI kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 26, ima največjo zalogo g jj OHL@ ftlfe© f 286 6-3 od marmora, granita, švedskega sijenita in labradorja, lastnega Izdelka ter prevzame vsako stavbeno kamnoseško delo in se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje oltarjev, podob, prlžnic, obha-Jllnlkov, krstnih kamnov itd po najnižjih cenah. Plošče za pohištvo, plošče za mozajlčni tlak itd. SOjT" Načrti in ceniki brezplačno, '^fi jpfT' Dobiva se povsod. Veliki teden v torek, 10 aprila 1900, dopoldne ob 8. uri se bodo j stovoljno prodajali v graščini Rakovnik pri Ljubljani Ksr grad in druga poslopja, njive, travniki in gozdi. Najboljše ln najcenejše sredstvo za čiščenje zob ni, dne 31. marca 1900. Lastnik: Fran Hren v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27 priporoča prečast. duhovščini in slav. cerkvenim predstojnikom svoje izdelke in zalogo cerkvenih posod L \ ± in orodja • pO nizkih EŽffi^iŽsSaS^k. n cenah. __ V zmislu § 17. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se na znanje, da se bodo letošnje dopolnilne volitve vršile v veliki dvorani »Mestnega doma« na Cesarja Josipa trgu in da bode volil: dnč 23. aprila III. volilni razred; dne 25. aprila II. volilni razred; dne 27. aprila I. volilni razred; vselej od osmih do dvanajstih dopoldne. Tretji volilni razred bode volil v dveh oddelkih in pripadajo prvemu oddelku volilci od A L, ki bodo imeli dohod na volišče po stopniieah ob Streliških ulicah, drugemu oddelku pa volilci od M-Ž, ki bodo imeli dohod po stopnjicah nasproti mestni ltdenici. Ako bode treba ožje volitve, vršila se bode dan po prvi volitvi, to je dne 24., oziroma 26. in 28. aprila t. I. ravnotam, kot prvotna volitev m tudi od osmih do dvanajstih dopoldne. Iz občinskega sveta izstopijo let06 nastopni gospodje občinski svetovalci, in sicer: a) iz III volilnega razreda: Ivan Škerjano in Jernej Žitnik; b) iz II. volilnega razreda Fran Pavlin in Ivan Plantan; cJ iz I. volilnega razreda: Ivan Gogola, dr. Josip Stare, Ivan Velkovrh in Fran Žužek. Med letom sta se mestnemu odborništvu odpovedala gg občinska svetovalca Fran Hribar, ki je bil 'eta 1897. v III. razredu voljen za dobo treh let, in dr. Valentin Krisper, ki je bil leta 1898. v I razredu voljen za dobo treh let VoMi bo tortj III volilnemu razredu troje, II. dvoje in I. petero občinskih svetovalcev _ devetero za dobo treh let, enega za dobo enega leta. Volilci III. voliluega razreda prejmo rudeče, volilci II. razreda višnjeve, volilci I. razreda bele glasovnice. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane. dnč 21. marca 1900. rrepLic/>*L Delavnioa kleparskih, ključarskih. kovino - tiskarskih stavbenih in galanterijskih del. ? Št. Vid nad Ljubljano Uredil ln založil Frančišek Kralj Pomladni Glasi izdeluje in ima v zalogi cerkvene svetilnice ali stalnice, dve po: iz kositarja 12, 15. 18. 20 trld., iz medenine 22 24. 28. 82 gld., iz tompaka 40, 50 gld.; obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8. 10 gld.; pušice z zvončki za pobirame mihščine. iz kositarja po gld. 150, iz medenine po 5 gld.; štedilna železna ognjišča, vsa železna in tudi razna za vzidanje. 20 14 Pokrivanje in barvanje zvonikov ter napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Z osmimi slikami V Ljubljani igoo. Jtazne železne ograje, vrata, omrežni ta pokopališča Itd. zvonikov prevzema, ob jednem tesarska dela. S kritevjo C. kr. priv. zavarovalna družba .AVSTRIJSKI PHONir na Dunaju. Uplačana glavnica K 6,000.000—. Premijska in odškodninska reserva . . K 2,500.000'—. Zavarovanje poslopij in vsakovrstnih premičnin proti požarnim škodam. zavarovalna družba za življenje )) u na Dunaju. PROVIDENTIA' Uplačana glavnica Premijska in odškodninska reserva . . Zavarovalno stanje Premijski dohodki K 2,400.000—. K 25,940.000'—. K 112,000.000—. K 4,700.000—. Zavarovanje na človeško življenje za slučaj doživetja in smrti, otroških dot in starostnih rent. občna zavarovalna družba na Dunaju. Ustanovna glavnica K 5,000.000 —. Uplačana glavnica K 1,500.000—. Zavarovanje proti telesnim nezgodam za slučaj smrti, stalne invaliditete in začasne poškodbe. — Jamstveno zavarovanje za kolesarje, posestnike konj, tovarne in industrijska podjetja. Stalne nizke premije in točno kulantno odškodovanje. 216 10-1 ' Generalni zastop teh zavarovalnic v Ljubljani, Kongresni trg štev. 17 (novo uršulinsko poslopje) JOSIP PROSENC. (novo urfiul lusko poslopje.) 1 mm^mmmmm^Mpi:^^ ***** Josip Kastelic krojaški mojster, v lijubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečastiti duhovščini v izdelovanje vsakovrstne olbleke, posebno talarjev, površnikov itd. Izdelujem blrete, olngulnm in vsakovrstne šemUete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel da zvršim vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaiko delavnloo, v kateri izdelujem obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju, natančno po meri. 86 10 Zun»nj» naročila točna. — Cene primarno nizke. Priložnostna darila! - m TŠ flS-31 Friderik Hoffmann, Ut-ar, 665 26-18 na Dunajski cesti v Ljubljani, priporoča svojo zalogo vseli vrst ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu, ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro ln solldao Izvršujejo. Dunajska filialka Hranilne vloge na knjižice s 4%■ Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n > vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 u razvinkuliranje obligacij. Zivnostenska banka na Dunaju, I. Herren^asse 12. Glavnice v akcijah 20,000 000 K. Reaervni zaklad nad 7,500.000 K. Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah. Pardubicah, Taboru, Benešavi Iglavi. Moravski Ostravi. 1> u n a j § k a t> o r z a. Dni 6. aprila. Skopni državni dolg v notab...... Skupni drlavni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4°/0 . . ...... Ogerska kronska renta 4•/„, 200 . . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista , Nemški dr?., bankovci sa 100 ro. nem drž veli 99 30 99-10 98 50 9990 97 30 93-70 126 80 227-2S 242 95 11865 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... Dn6 6. aprila. 3-2°/. državne srečke 1. 185-1. 250 gld.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tisme srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/t 23-69 1927 90-30 11-38 164- 160— 201 — 96 — 139-80 256 7 o Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice , » južne železnice 3°/0 , > južne železnice 5°/„ , . dolenjskih železnic 4•/„ Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke. 10 gld. 108- -9530 87 30 67 80 99— 99 25 397 50 335— 42-50 21-70 13-20 65— Salmove srečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke . ........ Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije juine železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Paoirnih rubljev 100 . . . . 172-50 182-— 178 — 48-122-50 293— 78-50 25-30 97 — 264 05 325— 255 60 ___ Nakup ln prodaja Tfctt vsakovrstnih drlavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promese za vsako žrebanje. Kulanfna izvršitev naročil na borzi. 99 Menjarnicna delniška druzoa M 12 K C U H' Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. Pojasnila "fJTL v vseli gospodarskih in ftnanCnih smtrer., potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti j&jr n h 1 o i e II I h g'Hvni c. 113»