TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo in o Ib***
•	....	lA
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ]*£ Naročnina za ozemlje SHS: letno 120	>ol leta 60 D, za četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 i	Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.	LJUBLJANA,	dne	24.	februarja 1923.	ŠTEV.	23.
Podražitev brzojava.
Poštna in brzojavna uprava naše države je določila pristojbinsko razmerje za brzojavke v inozemstvo od 15. februarja t. 1. na 20 dinarjev za en švicarski frank; doslej je veljalo za to vrsto pristojbin razmerje 15 — 1.
Nenavadna se nam zdi ta podražitev, ki je za nas precej občutna, baš v dobi ko se naš dinar na svetovnem Irgu popravlja in je razmerje danes gotovo ugodnejše kakor 20 : 1.
Stvar se da pojasniti samo z bi-rokratičnem poslovanjem naše uprave, ki je zadevo prehitelo in je odredba stopila v veljavo, ko so predpogoji ponehali.
Za dobo res nizkega valutnega stanja, ko je notiral švic. frank približno 20—25 dinarjev je bilo pre-računjalno razmerje inozemskih brzojavnih pristojbin določeno na 15, iz one dobe je slutiti tudi, da je vrhovna oblast pri nas začela »študije« za potrebno povišanje, ki so po običajni birokratični metodi uspele do odloka, kateremu manjka sedaj vsaka opravičevalna podlaga.
Priznavamo sicer, da je imela brzojavna uprava, ki je obvezana poravnati na inozemstvo odpadajoče deleže po besednih pristojbinah v švicarskih frankih, za čas pogodbe devalvacije našega dinarja, škodo ker je računala pri plačilih za inozemske brzojavke samo 15 dinarjev za en frank, medtem, ko to razmerje dejansko ni več odgovarjalo za obračun; pa ne smemo pozabiti da si je brzojavna uprava za take slučaje predvidela odškodnino na sicer nenavaden pa prav priprosti način z uvedbo, da se plača pri brzojavkah v inozemstvo vselej po ena beseda več, kakor jih je dejansko za taksirati.
Moderni pravilniki svetovnega brzojavnega omrežja v obče ne poznajo takega pripomočka povišati svoje dohodke, kakor so si ga zmi-slili naši pristojbinski politiki pri br-zojavu.
Sicer pa je utemeljitev tečajne razlike za mednarodni brzojavni obračun samo navidezna, gospodarska potreba po zvišanju teh pristojbin bi obstojala za slučaj, če bi naš brzojavni promet z inozemstvom v odpravni smeri bil zdatno večji nego v dohodni.
Faktično pa obstpja v tem oziru precejšnjo ravnotežje, ter se naš saldo pri osrednjemu mednarodnemu obračunskemu uradu brez posebnih razlik krije z našimi terjatvami, ki se seveda tudi glase na švic. franke.
Davek na poslovni promet
IV. Prijave in uveljavljenje odbitkov.
Obliko prijav za vse mogoče načine odpreme davka na poslovni promet določa razglas finančne delegacije z dne 22. maja 1922, št. A I. 6/3, objavljen v »Uradnem listu« štev. 59, od 3. junija 1922.
Iz teh obrazcev je razvidno, da so davkoplačevalci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, upravičeni odbijati davčne podstave poleg prometa, opravljenega z državo tudi državne^ in samoupravne tro-šarinske davščine. Vendar je odbitek omejen le na one davkoplačevalce, ki so državno trošarino ali samoupravno trošarinsko davščino neposredno plačali. Ne smejo pa
jih odbijati oni, ki so blago, obremenjeno s trošarino ali trošarinsko davščino, prevzeli od neposrednega plačnika.
Pivovarna v Ljubljani je upravičena odbiti od opravljenega prometa trošarino na pivo, gostilničar, ki kupi od nje pivo, pa ne more več odbijati te davščine, ker jo ni neposredno plačal. Pač pa sme trgovec, ki kupi izven Ljubljane n. pr. čokolado, na katero se pobira v Ljubljani občinska trošarinska doklada,- odbiti od opravljenega prometa lo doklado, katero je plačal, ko je blago prestopilo mestno mejo. Kdor odbija državno trošarino ali samoupravne trošarinske davščine, mora imeti no razpolago dokazila o neposrednem plačilu, da se more vsak čas ž njim izkazati davčnemu oblaslvu. Hraniti jih mora še najmanj dve leti po podani prijavi.^
Pod istimi pogoji kakor trošarina in trošarinske doklade se sme izločiti iz prometa, zavezanega davku na poslovni promet, tudi monopolna taksa. Davkoplačevalci, ki zahtevajo popolno ali delno oprostitev od davka na poslovni promet za primere v katerih nista ostala blago in denar v tuzemstvu, n. pr. trgvci z lesom, ki prodajajo les v inozemstvo, morajo na zahtevo davčne komisije na verodostojen način (s frakturami, duplikati carinskih deklaracij ali eventuelno s poslovnimi knjigamil dokazati, da so res dani pogoji za davčno oprostitev.
Davkoplačevalci, ki plačujejo davek za 1. 1923 po prijavi od prometa, doseženega v letu 1922, torej oni, katerih promet je presegel 15.000 Din, a ni dosegel 360.000 Din, niso upravičeni odbijati od prometa plačanih trošarinskih davščin, ampak smejo izločiti le promet, opravljen z državo.
Za to vrsto davkoplačevalcev se mora prijava v smislu navedenega razglasa finančne delegacije glasiti sledeče:
V minulem letu (1922) je znašal
promet v mojem obratu................
v.............št.	. . . Din . . . p . . .
Promet opravljen z državo, za katerega se je plačal davek neposredno ob prejemu odškodnine, je odštet od gornje vsote z Din .. p ..
Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna.
Podpis:............
Davkoplačevalci, ki so v preteklem letu (1922J napravili nad 360000 Din prometa, morajo iz lastnega nagiba izza dne 1. januarja 1923, voditi knjigo opravljenega prometa in tekom 30 dni po preteku vsakega četrtletja odpremiti 1 % davek brez ozira na to, če so v letu 1922 plačevali davek pavšalno, to je po prijavi prometa 1. 1921. Nasprotno pa davkoplačevalci, ki so v 1. 1922 vodili knjigo opravljenega prometa, pa njihov promet v 1. 1922 ni dosegel izmere 360.000 Din, izza dne 1. januarja 1923 niso več zavezani voditi za davek na poslovni promet knjige opravljenega prometa, ampak morajo v določenem roku vložiti prijavo in napovedati promet leta 1922.
V primeru, da vrše posamezni davkoplačevalci več davku na poslovni promet zavezanih obratov, plačujejo davek za vsak obrat posebej po višini doseženega prometa, ali po knjigi opravljenega prometa ali pavšalno. Le takrat, kadar bi bilo več obratov glede poslovanja v tako tesni medsebojni zvezi,
da je nemogoče ugotoviti promet za vsak obrat posebej, se sme več obratov obdavčiti skupno. V tem primeru plačuje podjetje davek na poslovni promet na način, ki vstre-za višini v celokupnem podjetju opravljenega prometa. To pride v praksi v poštev posebno pri filijal-kah, pomožnih obratovališčih itd. V takih primerih je dolžan davkoplačevalec vložiti posebno prošnjo naj se mu dovoli plačevanje davka, skupno za vsa obratovališča.
(Konec prihodnjič.)
K. Tiefengruber:
Preglednost trgovske korespondence.
Dobro urejena trgovska in obrtniška pisarna je za vsako podjetje ravno tako važnega pomena, ko brezhibno knjigovodstvo.
Preglednost obratne korespondence je predpogoj za redno rešitev poslovnih dopisov, ta pa zopet podpira podjetje v svojem ugledu na zunaj, mu hrani dragoceni čas, ter ga obvaruje škode, ki bi izvi-
Za vsako stranko, s katero stopi podjetje v korespondenco se otvori »karta«. Posamezni komadi se uvrstijo po alfabetnem redu napisov: Vsak dopis v dohodu in odpravi se vpiše v smislu predtiska v karto, ki predstavlja točno sliko medsebojnega obrata z dotično stranko; prednja stran se vzadaj na enakem predtisku nadaljuje, tako, da obsega vsaka karta 10 vpisov; če je prvi obrazec izpisan, se vzame prihodnji, ki se kot tak označi na levem zgornjem vogalu s št. »2«, itd.
Po gotovi dobi recimo po enem letu, se ispisane karte izločijo ter zbirajo posebej.
Po» korespondenčnem pregledu«
rala iz prezirljivosti v tej stroki podjetniških opravil.
Potek časa je tudi z ozirom na lrgovsko pisarno po raznih izkušnjah ustvaril moderne nazore, ki se udejstvujejo v dovršeni preglednosti, brez obremenitve z obsežnimi arhivi in mnogobrojnimi vknjižbami.
Najpriporočljivejša, in za vsako podjetje najprikladnejša preglednost spisov je po vsestranskem priznanju prezdvomno takozvani sistem »kartotek«.
Kartoteke so danes osobito v naprednih državah pri večjih zasebnih in državnih podjetjih tako splošno uvedene, da jim ne moremo odreči prvenstva med vsemi podobnimi pisarniškimi pripomočki.
Sicer je najti tudi pri nas že kartotečni način preglednosti v nekaterih, posebno novih obratih, pa daleko še ta vrsta obratovanja pri nas ni tako znana, kakor bi bilo želeti.
Bistveno je kartoteka zbirka, na čvrstem papirju tiskanih obrazcev, ki so po določenem razporedu zloženi.
Običajna oblika kart je 20X28 cm s sledečim predtiskom:
v katerega je po označenih stolpcih vpisati vsak dohod in vsaka odprava, dobijo spisi zaporedno številko, s katero se vložijo po rešitvi v zvezke.
Vložki odprave so kopije, prepisi ali koncepti.
Stolpec 1.: brez razlike dohoda in odprave v nepretrgani vrsti aritmetičnega reda celo leto naprej.
Stolpca 2.-3.: doŠla korespondenca se beleži po datumu v stolpcu 2., odpravljenem pa v stolpcu 3., torej se beleži vsaka postojanka samo v enem obeh stolpcev.
Stolpca 4.-5.: se napravijo samo znaki »/« če je dotičen spis vknjižen v karti, oziroma če je rešen.
Tek. št. 2
Ime: Turk in Erjavec
Naslov: Ljubljana, Kongresni trg 9.
Korespondenca.
Vložena v zbirki pod številko:		Dne	Predmet	Rešeno pod šl.	OPAZKE
dohod	odprava				
768			Ponudba mila		•
781			Javi odpravo naročenega blaga	782	
	782	4.17.	Dajemo na razpolago		Pripor.
792			Zniža ceno za 10n/0	795	Izvirnih pri tovornem listu
	795	12./7.	Prevzamemo blago		
806			Cenik za leto 1923	—	
iii	ii
Kot pregledni pripomoček sliši h I gled«, beležnica po sledečem kartam še »korespondenčni pre- | vzorcu:
Tekoča
štev.
Dan
dohoda
2
odprave
Beleženo v karti
Rešeno
Odloženo v zbirko dne:
Poini
stroški
Opazke
Stolpec 6.: če je spis v predmetni zadevi rešen.
Stolpec 7.: stroški za poštno odpravo, kot pripomoček korespon-dcnlu za obračun frarikovnega predujma.
Pisarniški obrat po kartotečnem sistemu se vrši na sledeči način:
Dohodna pošta se po otvoritvi takoj zaporedoma vpiše v »pregled«, vsak komad se označi z barvilom ali še boljše s tiskanimi številčnimi listki na zgornjem levem vogalu z dotično zaporedno številko pregleda.
Dopisi, ki zahtevajo kako rešitev, se dodelijo korespondentu, ter se na istih, če treba napravi kratek osnutek rešitve. Za to vrsto dopisov služi mapa: »V rešitev«. Vse drugo se beleži na pripadajočih kartah, ter odloži v zbirko, ki vsebuje tvarino po aritmetični vrsti. Za cenike, okrožnice itd., ki se hranijo v drugih oddelkih podjetja, je mesto dotične številke vložiti listek z opazko n. pr.: štev. 3109 cenik v prodajalni«.
Rešeni dopisi se po rešitvi vknjižijo v karte ter na enak način odložijo v skupno zbirko.
Lastni dopisi se vknjižijo najprej v pregledu, da dobe poslovalno številko, in se potem zabeležijo pred odpravo v kartah; v zbirko pa pride kopija, prepis ali koncept, oziroma kratek osnutek dopisa.
Na ta način jc obratna korespondenca tudi najobširnejšega podjetja pregledno centralizirana, in ne zahteva kompliciranih pripomočkov za evidenco.
Vsak dopis, tudi iz pretečene dobe, je brez zamude najti, treba je samo v kartoteki pod dotičnim imenom pogledati, pod katero zaporedno številko je vložen v zbirki; na isti način se da vsak čas posneti tudi cel korespondenčni potek gotove zadeve; z eno besedo, celo poslovanje predstavlja, pri količkaj točnem delu idealno razvidnost vseh pisarniških opravil.
Med sedanjimi trgovskimi pripomočki sicer kartoteke še nimamo v zalogah; v kolikor je ta obrat že uveden, so dotični obrazci od podjetij zasebno izdani in bilo bi jako umestno, ko bi v tej zadevi podjetniški krogi izjavili svoja mnenja ter izdelali načrte za enotni obrazec kart in pregledov.
Naš sotrudnik in avtor tega članka, kojega naslov stoji interesentom radevolje pri uredništvu na razpolago, je pripravljen proučevati predmetne predloge, dajati strokovne informacije, in izposlovati izdajo enotne kartotečne tiskovine.
Na ta način bi se seveda nabavni stroški za ta moderni poslovni pripomoček izdatno znižali in bi uvedba kartoteke bila tudi za manjši obrat priporočljiva.
LISTEK.
Gustav Frevtag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
6.
Plemeniti Rothsattel si je sam uredil svoje stanovanje v glavnem mestu. Ni bilo preveliko, toda oblika oprave, arabeske preprostih stenskih slikarij, zavese in preproge vse je bilo zelo okusno in imelo elegantno, domačo vnanjščino.
Baron, kakor tudi njegova soproga sta se hitro udomačila in privadila novim mestnim razmeram, le l.eonora ni bila s selitvijo nič po-sebnp zadovoljna, in strah materin, da bi njena hčerka ne postala original, ni bil povsem neutemeljen. Bilo ji je zelo težko pri vsaki priliki izkazovati spoštovanje mnogo-brojnim starim tetam, še več težave pa ji je delalo, da veselih gospodov, katere je poznala že z dežele, tu v mestu ni smela na cesti prva nagovoriti. Preglavice ji je delala tudi torbica, v kateri je nosila domov izobrazbo iz dekliškega zavo-
Sevniška železniška nesreča.
(Koncc.)
Sprevodnik 1. P. bil je pa takrat v vozu pred vagonom v katerem se je pripetila eksplozija šel takoj v pivi vagon za službenim vagonom, od tam dajal signale s svetilko in piščalko in tako vlak ustavil. Tudi v tem pogledu sc je torej pravilno poslovalo.
Če bi sc pa videlo vendarle pri ustavljanju vlaka zamudo železniškega osobja, morali bi tožitelji trditi in dokazati, koliko opeklin so zadobili v onem času, za koji je železnica ustavitev vlaka zakasnila. Tudi tega pa tožitelji niso storili.
Na podlagi vseh teh okoliščin smatralo je deželno kot trgovsko sodišče, da je tožena železnica dokazala, da se je nezgoda pripetila po od nje neodvračljivcm dejanju tretje osebe, za katere krivdo železnica nc jamči, vsled česar jc tožena železnica v smislu § 2. zak. z dne 5. marca 1869, št. 2/. d. z., prosta jamstva ter se je vse tožbene zahtevke zavrnilo.
Proti sem sodbam so vsi tožitelji vložili prizive, katerim jc višje deželno sodišče z razsodbami z dne 31. januarja 1922 ugodilo in razsodilo, da jc zahtevek tožitcljev na poplačilo škode na telesu, nastale jim pri opisani nezgodi, glede pravnega temelja pravnoveljaven, t. j. da jc tožena železnica dolžna tožite-licm plačati odškodnino.
Med razlogi razsodbe druge stopinje se poudarja, da jc že po prvi sodbi ugotovljeno, da so bili potniki vagona št. 3125 ožgani vsled eksplozije neke snovi v njegovem koridoru. Cim je pa vsled tega, da jc dejstvo eksplozije dogodek v prometu v smislu § 1. zak. z dne !>. marca 1869, št. 27 d. z„ domnevati je po isti zakoniti določbi, da je ta dogodek nastopil po krivdi železnice ali pa oseb, katerih se je posluževala v obratu.
Ni prilrditi pravnemu inncnju prve sodbe, d« tožitelji že prvega predpogoja uporabe ci}. zakona namreč »dogodka v promclu« niso dokazali, ozir. da eksplozija z njenimi posledicami v vozečem vagonu ni tak dogodek. Vsled tega je napačen tudi zaključek iz gornjega naziranja, da bi tožitelji morali dokazati, da so iskre iz dimnika užgale raznesilno snov, češ, da bi šele ledaj bilo govorili o »dogodku v prometu«. Toda § 2. cit. zakona prišleva takim dogodkom v prometu celo one, ki jih je povzročila višja zunanja sila ali dejanje tretjih oseb. V predležečem slučaju nastala je eksplozija med vožnjo vlaka v vagonu in je bilo pri tem poškodovanih več potnikov, ki se vsled gnječc in vožnje niso mogli v vagonu ognili nevarnostim in gre torej vsekako za »dogodek v prometu« v smislu § 1. cit. zak. Tožena železnica nastopila je le dokaz, da jc bil dogodek povzro-
——■——■—i——
da, polna dolgočasnih učnih knjig in zvezkov. Ker mati ni trpela, da bi sluga nosil za njo šolske knjige, je na poti v šolo z zaničevanjem vihtela torbico v roki, na vsakem oglu postala ter z drznim pogledom motrila skupine postopačev, ki se od vseh strani natepejo v velika mesta. Nekoč, ko je tako stala na cesti, v eni roki torbico, kot znamenje svojega suženjstva, v drugi mali dežnik, glej, tedaj ji pride nasproti mlad gospod, katerega je pred kratkim vodila po vrtu in ga prepeljala čez ribnik. Razveselila sc je tega snidenja; vzbudilo ji je vesel spomin na posestvo, na ponija in na bele labude. Že od daleč so njene bistre oči opazovale Antona, ki pa je ni videl. Ker ji je mati prepovedala nagovarjati na cesti gospode, se postavi Antonu na pot ter zapovedujoče udari s konico dežnika ob kamenita tla. Anton, ki je bil zamišljen v svoje službene opravke, obstane in na svoje veliko veselje vidi stati pred seboj lepo gospodično z jezera. Zardi ter sname z glave klobuk, in gospodična je z zadovoljstvom brala z njegovega žarečega obraza da kljub torbici, ki jo nosi v roki,
čen po neodvračljivcm dejanju tretje osebe, ne pa tudi vsled višje sile. Dognati je vsled tega, kakšno je bilo to dejanje dotične osebe, če je povzročilo ves dogodek, če je bilo za toženko neodvračljivo iri čc nima toženka zastopati krivdo dotične tretje osebe.
Doka/ano je, da je bil vlak prenapolnjen s potniki posebno v nerazsvetljenem vagonu štev. 3132 in da v vagon ni prišel od Zidanega mosta naprej noben sprevodnik.
Tožena železnica trdi, da je eksplodirala snov, katero je nek potnik s seboj v vagon prinesel. Toda to dejanje še ni povzročilo eksplozije, bilo je treba še zažiga raznesilne snovi. Tožena železnica niti ne trdi, da se je snov sama užgala in tudi ne, da je katera tretja oseba to povzročila. 2e ta vrzel v toženkinih trditvah mora imeti posledico, da toženka ne more biti prosta jamstva.
Razun tega je bila dolžnost tožene železnice, da je dala vagone razsvet-Ijiti, kar je bilo gotovo mogoče, saj so tudi sprevodniki imeli svetilke.
Organi tožene železnice pustili so preveč ljudi v vagon v katerem se je nakupičila tudi prtljaga, celo na hodniku, ki mora biti prost. Pri pravilnem postopanju železnice bi na hodniku ne bilo ne potnikov ne prtljage in eksplozija bi se tam ne mogla izvršiti.
Čc bi organi železnice pregledali prtljago, bi bilo možno zalotiti raznesilno snov, posebno, če jo je bilo res žc od zunaj spoznati.
Dejanje tretje osebe ni bilo torej za železnico neodvračljivo. Sicer pa ni niti dokazano, da je tretja oseba prinesla raznesilno snov v vagon. Sumničilo se je več oseb, vendar se istinitost rii dokazala. Toženka ni bila niti v slanu predložiti preostanke smodnikove embalaže in računa z naslovom tvrdke Kaiser. Pa tudi s tem bi ne bilo dokazano, kdo je prinesel raznesilno snov in katera snov je bila ona, ki je najpreje razpočila. Dotična oseba torej ni znana in torej tudi tožena železnica ni dokazala, da je bila to oseba, za koje krivdo ona ne jamči. Vsekako pa bi manjkal za ekskulpacijo toženke potrebni rekvizit: neodvračljivost dejanja tretje osebe.
Prav ta rekvizit bi pa manjkal tudi, čc bi se hotelo govoriti o eksploziji vsled višje sile. Prizivu je višje deželno sodišče iz teh razlogov ugodilo.
V stvari imel je vsled revizije tožene želcznice razsojali še stol sedmorice odd. B v Zagrebu, ki reviziji ni ugodil in je izrekel sodbo II. instance za upravičeno. Med razlogi omenja sodba stola sedmorice, da revizija ne izpodbija ugotovitve prizivnega sodišča, da so 3c s prenapolnjenostjo vlaka kršili za železniški promet veljajoči predpisi. Zlasti bi moral biti hodnik prost prtljaga pa v prtljažnem vozu ali pa v kupejih riad ali pod sedežem. Po §§ 3., 19. in 20. žel. obr. pr. ni prevažati več potnikov, nego jc zanje prostorov.
Predpise glede prtljage v gorenjem
njena prikazen še enako mogočno učinkuje nanj, kakor nekdaj.
»Kako vam gre, dragi gospod?« ga vpraša in se dostojanstveno postavi pred njega.
»Izvrstno«, odgovori Anton. »Srečen sem, da Vas vidim tu v mestu.«
»Zdaj čez zimo stanujemo tu,« nadaljuje gospodična pogovor in popusti nekoliko v svojem prisiljenem vedenju, »Medvedova ulica številka 20.«
»Smem li vprašati, kako gre poniju?« vpraša Anton spoštljivo.
»Pomislite«, toži dama, »ostati je moral doma. — In kaj delate Vi tukaj?«
»V trgovini sem pri T. O. Schro-terju,« odgovori Anton s poklonom.
»Torej trgovec; in s čim tržite?«
»S kolonijalnim blagom in produkti; v celem mestu največja trgovina te vrste,« odvrne Anton samozavestno.
»In ste našli dobre ljudi, ki tudi skrbe za vas?«
»Moj principal je zelo dober na-pram meni. Pri malenkostih moram skrbeti sam zase.«
»Ali imate tudi prijatelje, s katerimi se zabavate?« nadaljuje gospodična s povpraševanjem.
smislu osebuje § 28. žel. obr. pr. Ob ravnanju po teh predpisih bi bila izključena gneča v vagonu. Gneča ima že sama v sebi kal nevarnosti. V moči železnice je, da poskrbi za zadostni prostor. Da ji v predležečem slučaju to m bilo mogoče, železnica ne trdi. Kršenje tozadevnih predpisov je proti pravno dejanje toženkinih organov, za katere železnica jamči in vstanavlja nje krivdo v smislu §§ 1294 in 1295 o. d. z.
S lo sodbo stola sedmorice je vprašanje glede jamčenja tožene železnice za škodo povzročeno ob nezgodi potnikom na telesu, konečno rešeno.
Z ozirom na omejenost prosiora v »Trgovskem listu« in z ozirom na to, da list ni namenjen pravnikom, navedli so se le glavni podatki dolgotrajne in obsežne pravde in tudi iz razsodb vseh ti eh stopinj le bistveni razlogi, vsled česar si to poročilo nikakor ne prilašča popolnosii.
, Po lej pravomočni razsodbi nadaljevale se bodo zdaj pravde glede višine odškodnin, ki jih zahtevajo tožitelji, katerih pravd je pri velikem številu ponesrečencev cela vrsta. Prizadete bodo pri tem tožena železnica in druge ž njo zvezane železnice, ne bo pa to najbrže za nje prehud udarec in ga bodo lahko prenesle; ustreženo bo več ali manj iudi tožiteljem, ki bodo vsaj nekoliko odškodovani, gotovo pa ne popolnoma, vsaj ne oni, pri katerih je nezgoda zapustila trajne posledice, kajti zdravje je vendar ono, česar z denarjem ni nikdar mogoče poplačati. Zato bodo pa že na boljšem zastopniki strank, ki bodo za svoje vstrajno in trudapolno delo v pravdah, pa vsaj brez šokov, opeklin in drugih poškodb dobili primemo plačilo, manj dobro pa utegnejo voziti sodniki, ki imajo s temi pravdami opraviti, kajti taka-le večja železniška nezgoda mora biti kaj malo dobrodošel prirastek njihovim baje itak preobilim poslom.
Družba JURIJA", Ljubljana
Kralja Petra trg 8.	Telefon	št.	220.
Nakup gozdov. Prodaja vsakovrstnega lesa. paparaggiaisimCTpgrorararam
Izvoz in uvoz.
Izvoz poljskega lesa ustavljen. Ker
se je zadnji čas zaprla nemška meja, je popolnoma prenehal izvoz lesa. Zaradi tega je nastala v lesni trgovini velika stagnacija. Cene lesu so ostale neizpremenjene zbog silnega padca poljske marke.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovinska pogajanja z Italijo. V
smislu rapallske pogodbe se bodo v najkrajšem času začela z Italijo pogajanja za trgovinsko pogodbo. Naša komisija je že imenovana in odpotuje v nedeljo v Rim. V komisiji so: dr. P o-
»Nekoliko znancev. Toda imam veliko dela in v prostem času se moram sam zase nekoliko učiti.«
»Saj ste tudi nekoliko bled, »pravi gospodična, gledaje nanj z materinsko dobrohotnostjo. »Morate se več gibati in pridno hoditi na sprehode. — Bilo mi je zelo ljubo, da sem se sestala z vami in veselilo me bo, ako bom slišala, da Vam gre doro.« Po teh besedah ga pogleda za trenutek, majestetično pokima z glavo v pozdrav in izgine med množico ljudi; s klobukom v roki gleda Anton za njo.
Lenori se ni zdelo potrebno, da bi o tem slučajnem snidenju izgubljala dosti besed, l.e ko je nekoliko dni nato vprašala baronica svojega soproga, kje naj bi kupovali blago, ki ga potrebujejo pri gospodinjstvu, tedaj se oglasi Lenora in pravi: »Tu v mestu je T. O. Sehroter največja trgovina s kolonijalnim blagom in produkti.«
»Odkod veš to?« vpraša oče, smeje se, »govoriš kot izučen trgovec.«
»To sem pridobila vse v tem dekliškem zavodu,« odvrne Lenora kljubovalno.
* * *
povič, načelnik v irg. ministrstvu Todorovič in tajnik v trg. ministrstvu B o š k o v i č.
Cene špirita ostanejo na Češkem dosedanje in se torej ne bodo pocenile s l.marcem, kakor se je govorilo.
Podraženje industrijske soli. Vsled velikih produkcijskih stroškov je sol iz solarne Kreka povišana na 50 Din.
Sladkorne cene na češkoslovaškem. Češkoslovaško ministrstvo za prehrano je določilo ceno sladkorju za prodajo v velikem na 405 Kč, oziroma 410 Kč za 100 kg. Na tej podlagi bodo podrejene oblasti določile ceno sladkorju v podrobni prodaji.
Pasivnost mažarske trgovske bilance za leto 1922 znaša okoli 70 milijard proti 21 milijardam papirnatih kron leta 1921.
Industrija.
Avstrijski industrijalci žele graditi Ivornico sladkorja v Subotici. Iz Beograda poročajo, da je konzorcij več dunajskih industrijalcev naprosil nase ministrstvo trgovine, da se mu dovoli zgraditi tvornico sladkorja v Subotici. Konzorcij obljublja, da bi bila ta tvor-nica najmodernejše urejena in največja v naši državi. Ministrstvo še proučuje pogoje.
Nove tobačne tovarne. V generalni monopolski upravi so izdelani načrti za gradnjo novih tobačnih tovaren v Smederovu in Velesu. — Z gradnjo se prične že letos. — Za gradnjo je odobren kredit 40 milijonov dinarjev. Vrh lega pa se tobačna tovarna v Nišu razširi tako, da bo moglo pridelati dnevno 2000 kg tobaka. Vse tovarne bodo opremljene z najmodernejšimi stroji.
Razširjenje delovanja Standard Oila na Balkanu. Standard Oil Company of Newyork je kupila tržaško rafinerijo mineralnega olja. Sedaj namerava vložiti veliko glavnice v Jugoslavijo.
Stavba velike električne centrale v -zapadni Slovaški. V Komornu bodo zidali veliko električno podjetje, ki bo preskrbovalo z električno energijo vso zapadno Slovaško. Pri posvetovanju interesentov iz Komorna in Novih Zam-kov se je ustanovila delniška družba s kapitalom 10 milijonov Kč. Država sama bo prevzela delnic za 5 milijon. Kč, obe imenovani mesti po 2 milijona, a manjše vasi in selišča skupaj 1 mil. Kč.
Dobava češkoslovaških motornih plugov na Kavkaz. Izvozna družba največjih čeških strojnih tvornic »Czecho-machine« je prejela te dni novo naročilo za 20 motornih plugov »Praha«.
Zanimivo je pri tem to, da je to že drugo naročilo v teku treh mesecev iz krajev pod Kavkazom ob Kaspiškem morju. Prvih deset motornih plugov, ki so bili poslani v omenjene kraje, se je izvrstno obneslo.
Carina.
Za izvrševanje carinsko-posredniških poslov, ki so železnici po § 65 želez-niško-obratnega pravilnika in člena 10 mednarodnega dogovora naloženi, razpisuje železnica za svojo carinsko postajo Rakek mesto pogodbenega carinskega posrednika. Reflektanti morajo odgovarjati vsem zahtevam pravilnika o carinskih posrednikih in od-nošajem, ki jih zahteva carinsko-že-lezniški postopek. Tozadevne ponudbe je vložiti pri obratnem ravnateljstvu južne železnice oddelek I1I./2 v Ljubljani do 15. marca 1923.
Denarstvo.
Ustanovitev Clearing-instituta. Podružnica »Narodne banke« v Zagrebu je povabila vse denarne zavode k seji o ustanovitvi Clearing-instituta, ki bi ga vodila podružnica sama.
Novi bankovci na čehoslovaškem. Čehoslovaška vlada namerava izdali bankovce novega formata, ki bo prak-tičnejši. Zamenjala bo 50, 20 in 10 kronske, ki jih bo potegnila iz prometa do leta 1925. Bankovce po 1 krono pa bo zamenjala s kovinastim denarjem.
Promet.
Otvoritev prometa s Sušakom. Prometno ministrstvo je izdalo naredbo zagrebški železniški direkciji, da naj ta takoj napravi potrebne korake za otvoritev železniškega prometa s Sušakom. Najprej se otvori blagovni promet, osebni pa šele po končni evakuaciji.
Povišanje taks za telefonske brzojavke. Počenši s 15. t. m. so takse za telefonske brzojavke povišane za 50 odstotkov.
Prometne omejitve. Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v komadih za Sisak loko iz vseh smeri je pričenši od 24. februarja 1923 do nadaljnjega ukinjeno. Do vključno 23. februarja 1923 sprejete pošiljke naj iztečejo.
Razno.
Povišanje obrestne mere v Beogradu
Vsled denarne krize so vsi beograjski kreditni zavodi povišali obrestno mero in sicer: 9 odstotkov obresti, 1 odstotek trimestralne provizije od večje prometne strani in 1 odstotek trime-
stralne provizije od najvišjega debet-salda.
Izjave finančnega ministra. Iz Beograda poročajo:	Na	seji	upravnega
odbora Narodne banke, ki se je vršila prošlo soboto, je finančni minister dr. Slojadinovič govoril o stanju naših financ. Očrtal je stanje naših financ kot zadovoljujoče. »Redukcija izvoznih carin«, je rekel minister, »ki se bo še nadaljevala, bo povoljno vplivala na naš izvoz, ker se bodo mogli mnogi produkti, katerih imamo dovolj v državi, po ugodni konjunkturi izvažati in od tega bomo dobili dovolj deviz za naše* potrebe«. Dalje je izjavil minister, da imamo koruze za izvoz celo več nego v letu 1921. Leta 1921 se je izvozilo 33.000 vagonov koruze, dočim jo bomo mogli sedaj izvoziti preko 40.000 vagonov. Dohodki uvoznih carin nekoliko padajo, kar je, je rekel dr. Stojadi-novič, dobro znamenje, ker kaže to, da manj uvažamo nego prošla leta. To povoljno vpliva na stabilizacijo in pola-gano popravljanje dinarja. Država plača točno svoje obveznosti in nobenemu dobavitelju ni treba čakati. . Stari računi, ki še niso plačani, se polagoma odplačujejo.
Nagel polek konference o južni železnici. Na konferenci o južni železnici izvoljeni odseki so pričeli delovati. Vršila se je tudi plenarna seja, na katerih so razpravljali o predlogih prizadetih držav. Razprava napreduje hitro in je upati, da bo že v par dneh v glavnih vprašanjih dosežen sporazum.
Bankrot italijanskega parobrodnega društva. Milansko parobrodsko društvo »Societd a velieri e vapori« je postalo insolventno. Pasiva znašajo 4 milijone lir.
Kongres mednarodne trgovske zbornice v Rimu bo trajal od 18 do 24.
marca.
Brezposelnost v Angliji. Uradno se razglaša, da je dne 12. februarja znašalo število brezposelnih 1,363.800, to je 22.531 manj kot predhodni teden ali 122.000 manj kot začetkom januarja.
Cene znižujejo
čehoslovaški industrijci in trgovci samo, da omogočijo nakup tudi jugoslovanskim bratom. — Ne zanašajte se na podjetja iz Nemčije, ker ista ne izpolnjujejo svojih obvez ter svojega kupca vedno izrabljajo, temveč obiščite raje VI. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi od 11. do 18. marca t. I. ter se poslužite ugodnosti, katere se Vam s tem obiskom nudijo. Informacije in legitimacije za poset daje Aloma Company, anončna in reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg Si. 3.
Tržna poročila.
žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 445—452.50 Din, rž 315 Din, oves
287.50 Din, koruza 225 —230 Din, fižol
402.50 Din, pšenična moka štev »0« 645 Din, štev. »2« 620 Din, štev. »6« 525 Din, štev. »7« 445 Din, štev. »8« 280 Din, mekinje 175 Din.
Cene blagu na zagrebškem trgu so
bile sledeče: Kava: Rio 6, 41.50 Din, Rio 5, 43 Din, Rio 2, 49 Din, Santos 55 Din; sladkor v kockah 24 Din, kri-sial 22 Din. Riž: karolina 13.50 Din, italijanski glace 13 Din, Saigon 12 Din, Bruch 11 Din; Soja olje 31 Din; petrolej v zabojih 262.50 Din, v sodČih 8 Din; mast 44 Din; čokolada 50 Din.
Borza
dne 22. februarja 1923.
Zagreb. Devize: Dunaj 0.14825 — 0.14875, Berlin 0.46 - 0.47, Pesta 3.60
— 3.70, Bukarešta 49, Italija 506 — 508, London 495 — 497, Newyork izplačilo 0 - 106.50, ček 104.50 - 105.50, Pariz 645 - 650, Praga 312 - 313, Sofija 58, Švica 1982 — 1988. Valute: dolar 102.50
— 103, češke krone 303 — 306.50, avstr, krone 0.1435 — 0.14425, lire 500, franc, franki 635 - 642.50 funti 475 - 480, napoleondori 380, švic. franki 1975 — Efekti: Ljubljanska kreditna 220, Slavonska 102, Slov. eskomptna 159, Dubrovniška paroplovna 1450 —	1500, Ljubljanske strojne tovarne 165, Trboveljska premog, družba 780 — 800.
Beograd. Devize: Bukarešta 50—51, Berlin 0.47 - 0.48, Dunaj 0.147 - 0.149, Pešta 3.70 - 3.75, Solun 115 - 120, Sofija 61.25 — 62, Pariz 630 — 650, Praga 310 - 314, Ženeva 1970 - 1990, Milan 504 — 508, London 495.50 — 497.50, Newyork 103.50 - 105.50.
Curih: Berlin 0.0235, Newyork 531, London 25.04, Pariz 32.65, Milan 25.75, Praga 15.75, Budimpešta 0.1775, Bukarešta 2.60, Beograd 5.10, Sofija 3, Varšava 0.0140, Dunaj 0.007475, avstrijske krone 0.0075.
Praga: Dunaj 4.7750, Berlin 1.50, Rim
166.25, Budimpešta 1.22, Pariz 211.25, London 160.8750, Newyork 34.10, Curih
646.25, Beograd 34, avstr, krone 4.75, lire 167.25.
Berlin: Dunaj 31.%, Budimpešta 723, Milan 110.223, Praga 67.431, Pariz 139.650, London 106.732.50, Newyork 26.693.12, Curih 428.925 Beograd 22.144.
§
Raznovrstne
šolske zvezke
za srednje, obrtne in osnovne šole, kompendije, dnevnike in beležnice, raznovrsten papir in vse šolske in pisar, potrebščine dobavlja najceneje
TISKARNA „SAVA“, KRANJ.
Pozori Za trgovce posebno ugodne cenel
B9
m
s
s
m
E
m
315111=1115111=111=111= |	Gradbeno podjetje	|
1 ing. Dukic in drug (
{ UAIlui. RikHitm illn iln. ZL i
| se priporoma za vsa v to | |	stroko spadajoča dela.	|
*|l||iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimii!iimiiiillr
15111511151115111511151
Priporočamo:
Ljubljana. Sv. Petra nasip 7
Najboljši šivalni stroji v vseh opre mah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.
Veletrgovina
A.Šarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
EN-GROS1
EN-GROS1
Galanterija, drobno in norimberško blago, nogavice, trakovi, vezenine ter bombaži.
GASPARI & F ANINGER
MARIBOR, Aleksandrova cesta 48. EN-GROSl	E	N	-	G	R	O	Sl
AVTO
bend n, pnevmatika, olje, mast, vsa popravila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
L
S Sl «3
<9
B l Ulil Mlllil.
Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica.
S
S	v	korist	podpornemu	društvu	slepih	1
Papirna industrija in knjigoveznica II. Janežič, Ljubljana, Florjanska ulica 14.
Izdelava in zaloga vseh vrst šolskih zvezkov, raznih map, trgovskih knjig, blokov itd.
V korist podpornemu društvu slepih!
itatatataiaistaiaistaEatai:
/
Mavec-gips
Portland- in roman-cement, apno, opeko, umetni skrili, strešno in izolacijsko lepenko, watprof, karboiinej, dri/oce-ment, razne žeblje
nudi po najnižji ceni
Kosta Novakovič in dr.
veletrgovina s stavbenim materijalom
LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta štev. 13.
Prevzame se tudi izpeljava xylo-lithnih tlakov.
in potplate
Si Pred no s ti !/S
L e n e j c
in £
znatno t r a j n i j e
nego od koiaf
Va rstvo^ proti vlagi ^i mraza!
Hnw»nunm»unninnnniiilnnnimniniiinnnnmmnimnntnnnimunn.nunmiJnnM«n»gi»«—
PALMA
K&učuK poipe tniKe
jj*jVMMM WJiBBBlg IPMMKM	flggpS&Glil	BgfiBSBMBI	/jasama	u»—>m
IVI. mednarodni vzorčni velesejem v Pragi |
l
l
£
odi 11. d<o> I®. sraetreo. f €£33.
li
El I
Ugodnosti za poseinike:	||
73% popusta pri vidiranju potnih listov.	Legitimace	in informace:
33 % popusta pri osebnih in brzovlakih čsl. železnic pri potovanju S	Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, na Bregu štev. 8.
v Prago in nazaj.	Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.
Maraskino Morpurgo
Čašica tega delikatnega likerja je nepopisen užitek!
Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicinal in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in sirupe.
Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V. MORPURGO, SPLIT.
Zastopnik: ADOLF KORDIN, Ljubljana, Zrinjskega cesta 7.
!f
najboljši imeri-kanski pisalni stroj sfitiafljosfi!
razmnotsvalni aparat, razmnožuje strojno in rofoo pisaio polom no-iznUjiKihlliniliilt
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradišče 10.
Moderno vrejena popravilnica vseh pisal, strojev.
Ivan Kravos
Trgovina:
MARIBOR, Aleksandrova c. 13.
Delavnica:
MARIBOR, Koroška cesta 17.
Telefon inter. 207.
Konjske opreme in potrebščine za konje, kovčeki in različni torbarski izdelki, gonilni vezalni jermeni, gamaše i. t. d.
drobno
debelo
Prispevajte ob vsaki priliki za MTRQQUSKI DOM**
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, krojače in šivilije, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Poslovne knjige
kupite najceneje pri tvrdki
LINEA
tovarniška zaloga
- Alfonz Škof
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
(nasproti protestantovske cerkve)
špecijalna naročila raznih journatov itd. dobavi v najkrajšem času. Za trgovce znaten popust.
“■*	n
Naznanilo i
M
o novo ustanovljeni tovarni kanditov.
Cenjene gg. trgovce vljudno obveščamo, da smo ustanovili v Ljubljani, Gradišče štev. 17, in Rimska cesta št. 6 tovarno kanditov pod imenom
M
MAMA
€*
D. Z O. Z.
Zagotavljamo cenjene odjemalce najsolidnejše postrežbe ter se priporočamo za cenjena naročila.
m
S
m
m
Z velespoštovanjem
„Mana
tovarna kanditov, mlenje soli in dišav 3®« družba z o. z. v Ljubljani.	j£[
m
=iii=m=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=m=m=m=m=m=iii=iii=iii=iii=iii=iii=m=m=m:=:iii=i!i=uj
i Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani D
= Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000*— Ustanovljena 1.1900 1!
5	Čekovni	račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon št. 261 in 413.	||
SS Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, aa Obrestuje vloge najugodneje, «=»«=» Prodaja srečke razredne loterije, jj
H	Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	s
ni=iii=i!i=iii=lll=lll=iii=iii=iii=iii=iii=iii=iii=m=iii=m==iii=iii=iii=iii=iii=iii=iil=lii:=m=iii=m=m=iii=i!!
Lastnik: »Merkur* hgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur* trgovsko-industrijske d. d.