Štev. 3. V Mariboru 17. januarja 1884. Tečaj XVIII.
List ljudstvu v poduk.
likaj* rok r*trU.k In -relja « poštnino vrni in v Marli.oru s poSilja-	p0(uun(M,ne j|,te prodaja knjii?ar Novak na velikem tr<fn po o Ur. -njem n» dom «a celo leto 3 gld., z» pol let* 1 gld. 611 kr.. za četrt llokopial se ne vračajo, neplačani listi so ne sprejema.)«,
lata 80 kr. — Naročnina «e ponija opravnistru v dijaškem acmemSca	_	,, , , . ,	.	...	J	„ .
iKnabenseminar). - Deležniki tiskovnega društva dobivajo lUt brei	f* »»»nll» -e plafinje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. posebne naročnine. dvakrat .2 kr., trikrat 16 kr.
Poziv
k dopolnilnej volitvi za državni zbor.
Odbor Slovenskega društva za Štajersko je v seji 15. januarja sklenil p. n. volilcem na-svetovati, da rajnemu g. Mikajlu Hermanu kot najvrednejšega naslednika izvolijo dne 31. jan. t. 1. v Ptuji, Rogaei in Ljutomeru jednoglasno cest. gosp. Božidnra Baičn, mnogoza-služnega župnika sv. Barbare v Halozah. Njegov lastnoročno napisani politični črtež se glasi:
Božidar Raič, volilcem volilnih okrajev: Gornjc-Radgonskega, Ljutomerskega, Ormožkega, Sv. Lenartskega, Ptujskega, Šinarijskega, RogaCkega.
„Bridka smrt pokosila je sred decembra 1883 za nas darovalno življenje blagega gosp. Mih. Hermana, bivšega deželnega in državnega poslanca rečenih volilnih okrajev, in c. k. vlada razpisala je na 31. den tega meseca dopolnilno volitev državnega poslanca. Slovensko ljudstvo samo in zastopano po svojih razumnikih iz navedenih volilnih okrajev izreklo je svojo iskreno željo, da naprtim to teško poslansko breme na svoje rame. Izgovori in iz-pričevanja neso nič 'pomagala, torej zgodi se volja narodova; vsaj je glas naroda glas božji. Ako bode moči narodu slovenskemu s tem kaj koristiti, hočem tudi v svojem 57. letu prebiti vse neprilike, ktere so s poslanstvom v zvezi; akoprem je naš največi učenjak in točen poznavalec neprijetnih razmer državnega zbora in državnega poslanstva rekel: „pomilujem vsakega, kteri tamo (v državni zbor) pride". Itak, če je na blagost in srečo sorojakom, podvržem se za nje vsem nadlogam in neprijetnostim, dobro vedoči, ka me na to veže sveta dolžnost in iskrena ljubezen do svojega zatiranega in zaničevanega naroda slovenskega — vedno vernega svojemu cesarju. Sedaj bi najbrže radi vedeli moje nazore o šolskih, politiških in gospodarskih razmerah?
Slovenci! moje mišljenje in prepričanje na-rodno-politiško razkrito je v govorih na taborih pri velikih narodnih svečanostih, skromneje v krajnem in okrajnem šolskem svetu in v okrajnem zastopu, po mojem delovanji pri mnogoterih volitvah, posebno pa v sestavkih po raznih naših časnikih. Sicer pa kratko ponavljam svoje naglede v naslednjih točkah:
a) Osnovne, oziroma ljudske šole naj bodo narodji^; ako pa je otrok po vse izurjen v slovenskem čitinji in razumenji čitanih sestavkov, v pišlnu,: ia rakunu, naj se v ime božje potem začne v lil. razredu s čitanjem in pisanjem drugega deželnega jezika, kar pa bi se naj vršilo v istej meri na meji pri naših sosednih drugojezičnih narodih.
Za nemščino, oziroma laščino, odločene so srednje šole, to je gimnazije in realke, kderseučni načrt naj tako uravna, da bodo po dokončani gimnaziji ali realki vsi slovenski učencina Sloven-skemsevsema zmožni slovenščine in nemščine. V to svrlio je treba pred vsem zahtevati slovenskih paralelnih razredov na spodnje-štajerskili gimnazijah. Vsi gimnazijski in realni učitelji po vsem Slovenskem morajo biti po vse zmožni slovenskega jezika v pismu in besedi Kdor ne zna našega lepega jezika jedrno, naj ne je od naših krvavih žuljev vsakdanjega kruha.
Učiteljišče v Mariboru bodi za Slovenski Stajer slovensko, a nemščina kot obvezni predmet.
Deželno šolsko svetovalstvo v Grade i dosle prek in prek nemško in nam Slovencem navpik nasprotno, naj se preinači ali kar še bojje želimo, preseli za Slovence na Spodnje Štajersko kot oddelek tako, da bode Slovencemitravično. Vsi šolski nadzorniki Sloveucepi protivni, naj se odstranijo.
Za slo-Venske pravnike naj se osnujejo početkodk'l's84;5 šolskega leta na graškem vseučilišči ^ t o 1 i c e, da se bode slovenski
S;f.....
razlagal: občni državljanski zakonik, pravdni in nepravdni postopuik, kazenski zakonik, kazenski postopni k, trgovinsko in menjiško pravo, za kar je svitli cesar z najvišjim sklepom od 59. jul. 1870 bil ministru Hobenwartbu zaukazal v državni proračun vposta-viti 3600 fl. pa liberalna večina državnega zbora jih ni dovolila. Kako bi naj uradniki slovenski uradovali, ako se neso učili ?
b)	Vsi uradniki na Slovenskem morajo znati sloveuski v pismu in besedi; ako ne, srečno! torej tudi s vsemi občinami slovenskimi uradovati slovenski, če se prekrše proti temu, z Bogom! Zakaj bi naš tečni pšeničak tujci kot neznanci našega slovenskega jezika dobivali, in zato še se iz nas norca delali in nas zaničevali, a mi Slovenci v svojej domovini naj bili zadovoljni z ovsenjakom; vsaj naši bankovci imajo jednako vrednost z drugimi, in naši junaki mladenči so hrabri vojaki kakor drugi, ali še boljši, in cesar jih je pri različnih prilikah pohvalil rekoč: „Slovenci, dobro!"
c)	Spodnje Štajersko, ker iz Gradca nam se ne daje. česar nam treba, čeravno mi tamo mnogo plačujemo, naj dobi^poseben oddelek na-mestniški na Slovenskem Stajerji, ali kar še nam je ljubše, naj se vsi Slovenci združijo v jedno upravo zjedinjeno Slovensko.
c)	Delavcem naj se počinek privošči po nedeljah in praznikih.
d)	Ženitev družine (poslov) in skrajnih ubožcev naj se umno omeji.
e)	V gospodarstvenem obziru naj bi tudi nekaj storila država, da se uredi deroča Drava na Slovenskem Štajerji, in naj bi se liresničila železnica, ktera bi tekla nad Radgono, Ljutomer, Ormož.
Teh toček zvršitev hočem zagovarjati po svojej zmožnosti in sposobnosti, in Še drugih ktere bodo mi častni volilci pismeno ali ustno naznanili. Vse za blagost in srečo vseh Slovencev!"
Predragi rojaki slovenski! To je politična izpoved č. g. Božidara Raiča, verno zapisana zapuščina blagega našega prvoboritelja Mih. Hermana, jedro narodne slovenske politike. Ko to dosegnemo, zagotovljena so nam Slovencem naša slovenska tla, zagotovljen obstanek in napredek na narodnej podlagi, postali smo dru-t m res jednakopraven narod, ki zraven ¡(.'dna kih bremen tudi uživa jednake pravice. Da nam to priboriti pomaga, je č. g. Božidar Baič najsposobnejši mož. On je naš rojak, porojen od slovenskih kmetskih staršev pri sv. Tomaži nad Veliko nedeljo, izšolan v Mariboru in Grndci, tukaj v duhovnika posvečen kaplanil je v Slivnici, posloval kot profesor slovenščine na gimnaziji v Mariboru in pastiruje uže mnogo let kot veleskrbni župnik velike župnije pri
sv. Barbari v Halozah. Od rane mladosti do sere starosti kaže vedno vneto srce za svoj narod; celih 40 let dela in bori se za nas Slo vence z besedo, peresom in premoženjem. Njegovo ime daleč slovi kot najodličuejšega, zgovornega, neustrašljivega branitelja Slovencev. Njemu moremo z največjim zaupanjem izročiti zagovarjanje svojih najsvetejših pravic in zahtev.
Volite ga torej za svojega poslanca povsod jednoglasno, njemu v hvaležno priznanje, narodu slovenskemu pa v čast in korist.
Naslednik g. Mihajlu Hermanu bodi naš Božidar Itiii«"; I
Odbor Slovenskega društva
za Štajersko s sedežem v Mariboru.
Gospodarske stvari.
Kako brejo živino treba krmiti.
Hrana, ktera se breji živini poklada, je za to velike važnosti. Breja živina se mora prvič dobro in obilno krmiti slasti takrat, kedar se od nje tudi še zahteva, naj tudi še dela, ali da krave molzejo. Breje živali so navadno bolj lačne in več povžijejo nego nebreje. Tudi imajo take živali neko posebno nagnjenost do ode-beljenja. Temu nagnjenju se mora pametno nasproti stopiti, ker preveliko odebeljenje matere mladiču v maternem telesu škoduje. Take živali rade izvržejo, težko porodijo in tudi pozneje v nevarnost raznih bolezni pridejo.
Te previdnosti je bolj v drugi polovici brejosti nego v prvi potreba. V drugi polovici se mora brejim živalim obilo pa zopet ne preobilno pokladati in se namen te obilne klaje bolj v pridobivanji maščobe iskati. Pred vsem drugim se mora gledati, da je hrana skozi in skozi dobra in zdrava, da je tečna in lahko prebavljiva, tako da se prebavljanje nikdar ne moti. Nenavadna, trda, plesniva, kepasta, sploh več ali manj pokvarjena krma se breji živini ne sme polagati. Vse tiste reči, ktere zape-: kajo, napenjajo ali drisko napravljajo, na krat-! ko vsaka hrana, ki prebavne in izločevavne organe draži, je sploh škodljiva, breji živini pa ! naravnost pogubna.
Sejmi 20. januarja Eruauž, sv Mohor, sv. i Lenart v Slov. goricah Schwanberg, 21. jan. Teharje, Mahrenborg, 22. jan Mozirje.
Dopisi.
Iz Maribora (Čitalnica, trgovca (rrubič, Halbarth — Nagele — nesreče.) Naša čitalnica priredi pred postom še 2 plesni zabavi, 2, febr. in 20. febr. K tej drugej zabavi
Ši&M
lebko pride (Da pustni večer), kdor hoče, tudi kostumiran. Vsaki četrtek zvečer so navadne zabave, izvzemši četrtke pred omenjenima zabavama. — Trgovec g. Grubič zatrjuje, da on nikoli ni dal niti krajcarja za nemški šulve-rein, tudi ni bil pri šulvereinskej rabuki v Kamci in Brestenici, dalje ni res, da bi njegovi komiji Slovence psovali itd Naposled še zagotovlja, da se on kot trgovec ne meša v politične prepire raznih strank, Nemcev in Slovencev. No, nam je to tudi prav in radi popravimo, kar je o njem bilo brati v „Slov. Gospodarji" lani štev. 47. če res ni imel nikoli z nemškim šulvereinom kaj opraviti. Zoper trgovce Nemcem in Slovencem jednako naklonjene nimamo nič pač pa niso nam povoljni trgovci, kakoršen je „železni Halbarth", ki je veliko tisoč goldinarjev od Slovencev zrešil pa pri vsaki priliki, vseh volitvah zoper nas rovlje in tudi nemški šulverein podpira. Za danes dosta. Sulvereinski Nagele pisari in maže v judovsko „Neue freie Presse" prav abotno zoper nas Slovence in naš jezik, da njegovo puhlo glavo uže od daleč vidimo. Mož pisari o reči, katere ne zastopi, le, da svojo sovražno mržnjo da Slovana javno prodava. Kedaj se ta človek s slovenske zemlje pobere tje, kamor ga srce vleče ? — G. Wiesingerjeva hiša je deloma in sosedova delalnica metelj do tal pogorela. — Nek pripravnik tukajšnjega učiteljišča, iz Laškega doma, je z mosta v Dravo skočil pa je bil iz vode potegnen in v bolnišnico prenesen. Siromak baje 3 dni nič jesti ni imel, učil pa se je še vrlo dobro.
Iz St. Jurja ob juž želez. (Konec.) Pri Nendl-nu se prične okoli 2. ure plesni venček, kateri je imel med gospodičinami, gospami in mladimi gospodi, domačimi in drugimi od blizo in daleč jako mnogobrojno število čestilcev; v druzih sobah pa je bilo natlačeno drugih gostov, med katerimi so vrli pevci čitalnice Celjske prav lepo peli nekaj pesni, dokler niso jo okoli dveh po polnoči odrinili z vlakom zopet nazaj v Celje; plesaželni svet in drugi gosti pa so še dolgo skupaj se veselili. — Na ta pomenljivi dan, ne le za g- dr. Ipavica^ in za njegovo čestito rodbino, temuč za ves St. Jurij in njegovo okolico, se bode gotovo vsak navzočni radostno spominjal še v poznih letih ter o teh dogodkih pripovedoval svojim unukom. Končevaje ta popis bi imel še marsikaj pohvalno omeniti n. pr. onih gospodov, ki so tako radodarni pripomogli, da se je svečanost, tako sijajno zvršila, onih gospodičen, gospej in gospodov, ki so vodili dekoriranje trga in drugih prostorov, tistega Sokola, ki je v zadnjem trenutku pred slovesno izročitvijo odlikovanja g. dr. Ipavicu, v trenutku bi rekel, zgotovil ali zgotoviti dal šest slovenskih zastav, — a naj zadostuje! Rečem le, Bog ohrani odlikovanca in njegove če-
stilce še mnoga leta na korist in slavo narodnemu napredku.	V. Jarc.
Iz Krškega ob Savi. (Za „zgodovino štajerskih Slovencev") nabiram po vsem slovenskem Štajerskem naročnikov. V ta namen sem razposlal pozive in vabila raznim domoljubom iu mnogim občinskim predstojnikom. Od poslednjih dobivam pa vprašanja, kakošna bode knjiga. Radi tega pa hočem v „Slov. gospodarji" stvar razjasniti. — V nemškem jeziku je spi-sanih veliko, manj ali več dobrih knjig, ki pripovedujejo zgodbe skupne štajerske zemlje v starih časih. V teh knjigah se pa o Slovencih in o slovenskih krajih na Štajerskem le malo pripoveduje, ali pa je to, kakor se pripoveduje o njih, včasih površno ali enostransko. — Dobro povestnico Štajerske dežele v slovenskem jeziku je bil spisal pred 40 leti že čast. g. A. Krempl, takrat župnik pri Mali nedelji, kjer je tudi umrl in pokopan. To knjigo, imenovano „Dogodivšine štajerske zemlje" so štajerski Slovenci, kakor mi je znano iz svojega 71etnega službovanja v Ljutomeru, kaj radi čitali; še kmetskim ljudem sem jo pogostoma posojevati moral. Ta v marsičem prav dobra knjiga je pa že popolnem pošla. Zato sem pa jaz začel že na Štajerskem drugo spisovati; s pomočjo nekaterih učenih pisateljev jo hodem moreb'ti letos do Velike noči dokončal in potem v ti.-jk dal. Ker bi rad veliko iztisov (1500—2000) založil, stala me bode knjiga morebiti 500—800 gold. Da ne bi imel poleg velikega truda še izgube v denarji, radi tega pa nabiram naročnikov pri skupnem slovenskem narodu na Štajerskem brez razločka stanu. Iv. Lapajne.
Iz Ptuja. (K volitvi državnega poslanca.) Nemčurska liberalna stranka drznila se je tedaj postaviti našemu kandidatu gospodu Božidaru Raiču v osobi nekega Lešnika pri sv. Janži proti-kandidata. Greh se mi skoro zdi, staviti slavno ime Raiča in Lešnika v isti dopis. Toda Lešnik se je dal od tukajšnjih nem-čurjev pregovoriti in kandidira po vsej resnici. Najprvo treba omeniti, da ga tudi pri sv. Janži ne spoštujejo preveč, kajti biti je hotel volilni mož, toda propal je prav pošteno. Zopet čujem glase nemčurske: „kmetje volite kmeta, kaj bote pošiljali mešnike v zbore, oni naj opravljajo doma službo Božjo". Glejte zvijačneže! Ali je Lešnik res pravi kmet! — Toda č. g. Raič je celo veliki posestnik. Ako bi šlo po geslu nem-čurjev, se vč da bi mi nikogar ne smeli voliti. Denes kričijo: dohtarjev ne, jutri zopet meš-nika ne, potem zopet se zarežijo: „neumnega" kmeta ne. Koga bi tedaj volili? Mi vemo, kaj bi bilo njim po volji. Nemčur, ko bi tudi meš-nik, dohtar ali kmet bil. Takšni so. Slovenci to uže dolgo vemo in nemčnrjem ne verujemo nič. Sami vemo, zakaj izvolimo g. Hermanu v naslednika č. g. Raiča. Bog ga poživi!
Iz Vozenice. (Jezen šulvereinar.) Na sv. treh kraljev den so prečastiti gospod nadžupnik in dekan pridgovali, in ker je ravno snov nanesla na slaba društva, ktera ljudi zapeljujejo, so nektere besede spregovorili o znanem „Schulvereinu", kteri zadnji čas tudi v Vozenici ljudi na limanice vabi, zlasti z zelenim „mandelcem", kteri od kmetov po krčmah krajcarje lovi in jih v p\išico strelja. Ker so toraj ljudi opomnili, naj se varujejo takih slabih društev, ker njih namen je slah, so te kratke in pohlevno besede nekega Golijata tako piknile, da je, same jeze žolt, kakor lisjak pri tej priči vstal in šel iz cerkve, ter je tam ta-bak raje kadil, češ bodo drugi tudi tako storili, ali opekel se je, ker ga nihče ni hotel posnemati, in je tako sam sebi zaušnico dal Gotovo je zunaj cerkve semtertje hodeč tuhtal Bog ve kaj zoper Slovence, najbrž bi najraje vsakega Slovenca koj pohrustal, kakor lisjak petelina, ko bi bilo mogoče. Kedar pa pride kaki Slovan kot kupec lesa, ali kedar sam pelje les po Dravi med Slovane, o takrat mu je dober Slovan, drugače pa ga videti ne more!
Iz Slatine. (Pol na usta obljub.) Naši , Slatinski gospodje" hočejo zdaj privržence in prijatelje z obljubami kar zasuti. Ni še bilo zadosti, da so jim nemško šolo obljubili, zdaj jim je še g. Miglitsch celo „posojilnico" ali po Slatinsko „šparkaso" obljubil, iz ktere bodo kmetje po celo nizkih obrestih denar dobivali. No če se to vresnu i, za „direktorja" te posojilnice si že ne bodo v zadregi! Saj jih imajo dosti, ki so kakor nalašč za direktorja kake posojilnice vstvarjeni. Čuditi se je le. da še dozdaj nobenega izmed njih niso kjerkoli na to čnstno in včasih tudi „mastno" mesto poklicali. Saj zdaj bo gotovo eden izmed njih do te časti splezal. N. pr. naš g. Ferstajnšek, tudi gosp. Geutebriick so že neki v Gradci pri neki fa-briki za direktorja bili, ktera pa je potem po raznih „viumah" na boben prišla. Pa kaj bi dolgo iskali naš g. Wesiagg bi gotovo za tako reč najboljši bil, in bi brez dvombe tako čast „direktorja" precej sprejel. Na tak način bi „direktorjev" že dosti imeli, ko bi le tudi denarji že tukaj bili! — No in kaj pa mi ubogi „bindišarji"? Stali bomo od daleč in gledali v obljeno „Slatinsko deželo", kjer se bo denar kar cedi!, kar cedil, kakor nekdaj Mojzes v Kanaau. Pa zavidni jim le ne bomo; še le : rečo vošimo tistim „gospodom" in — tisto, kar je boljši kot žamet, našim kmetom pa želimo dosti denarja, potem bomo pa že brez Slatin-čanov dalje rivali!
Iz Slovenskih goric. (Božidar Raič pa narodno n č i t e 1 j s t v o.) Kdor pozna le količkaj življenje in (lrlovauje č. g. Božidara Ilaiča, tega za narodov vsestranski napredek tako požrtvovalnega moža, njegovo veliko lju-
bezen do svojega naroda, najbolje pa do narodove vsestranske omike, ta ne more nikakor storiti drugače, nego jedino delati na to, da se ta za narod tako zaslužni mož, strah in trepet nasprotnikom slovenskega naroda, soglasno in velikim navdušenjem v zastopnika slovenskega naroda izvoli. Učitelji in narodno šolstvo osobito pa bode imelo v tem neustrašljivem boritelji izvrstnega zagovornika. Ni mogoče našteti, kolikrat je pri raznih javnih priložnostih neustrašeno zagovarjal narodno učiteljsto in šolo, naj se učiteljem nenaravna bremena odvzemo in njihove plače v razmerje učiteljev na Nemškem postavijo in to je storil do sedaj tudi mnogokrat pod železno roko kakšne komisarjeve mogočnosti. Koliko ložej bode še to vse in tem vspešneje delal, ko bode težnje narodnega učiteijstva javil na najvišjem mestu. Učitelji! kterim je narodov blagor pri srci, ki še imate količkaj ljubezni do naroda, iz kterega ste, kteri Vas živi in za kterega je Vaša sveta dolžnost pošteno delovati, oklenite se novega poslanca, ter mu popolnem zaupajte! Ne bodete še varali.
Iz Celja. („Po si j ilnica vCelj i") imela je leta 1883 prometa 269'777 fl. 90 kr. Bilanca kaža s koncem l. 1883 udov 595, vkup vplačanih deležev 11-516 fl. Hranilnih vlog je 90.756 fl. 88 kr. Splošni rezervni fond 2462 fl. in specijalui rezervni fond 631 fl. 20 kr. Izposodila je 558 društvenikom svoto po 120"373 fl. 15 kr. Čistega dobička je 1707 fl. 37 kr. Od tega dobi specijalni rezervni fond 745 fl. 50 kr. tako da ta naraste na 1376 fl 70 kr. s koncem 1883. 1. Načelstvo je dalje sklenilo obresti pri hipotekarnih posojilih znižati na 6"/n, ker se promet vedno množi, se bode razun vsaki torek uradovalo tudi v petek predpol-dnem, na kateri dan se morejo samo obresti od posojil vplačevati. Hranilne vloge se prejemajo od vsakega ali je ud posojilnice ali ne in se obrestujejo po 5"/0, toraj za 1% višje, kakor v hranilnici. Opozorujemo tudi na današnji inserat namreč vabilo k občnemu zboru celjske posojilnice na den 27. t. m., kterega se sme udeležiti vsak društvenik.
Iz Središča. (Volitve v okrajni za-stop.) Občni zbor društva Edinost je bil sijajno obiskovan. Občni zbor so počastili s svojo navzočnostjo nekteri narodnjaki iz Ormoža kakor g. dr. Geršak, g. dr. Žižek in drugi, ter so pristopili k društvu, za kar se njim odbor srčno zahvaljuje. Pri občnem zboru se je videlo, da so zopet Srcdiščanje pokazali, da so narodnjaki trdni kakor skala, naj še bi butali valovi nemčurstva z največo silo. stali bodo nepremakljivi, vsi so bili kakor eden mož eno srce, kojim je mnogo ležeče za narodni razvoj, za narodno omiko. Toraj narodni Središčanje sedaj na noge, ker volitve za okrajni zastop
ozmožki so pred durmi, izvolite izmej sebe narodnjake, ne volite takih ljudi, koji zaničujejo Vaš jezik, Vaš narod, ne volite tedaj tujcev, koji so iz Nemškega k Vam privandrali ter hočejo širiti med Vami nemško kulturo, ker glejte pred kratkim se je eden takih izrazil „der Slave ist ein Hund" in temu že vse, kar je slovenskega od daleč smrdi, pa če bode tako srborit, bodemo ga uže na primervem mestu počohali, zakaj neki pa ne gre tje v Nemčijo, mi bi mu še želeli srečen pot, če mu vreme tukaj ne ugaja.
Politični ogled.
Avstrijske tležele Dunajski vladini listi se nekako čudno obnašajo: enkrat napotijo cesarja v Monakovo, da se ogne ruskemu ministru Giersu, ki pride iz Francoskega na Dunaj, drugokrat pa zopet vse kot izmišljeno prekli-čejo trdeč, da cesar gotovo sprejme vodjo ruske vnanje politike. — GrofTaaffe še vedno skuša nemške liberalce vtolažiti s samimi dobrotami: poklical je v gosposko zbornico 5 liberalcev in 5 konservativcev pa 2 omahljivca. — Državni zbor prične 22. t. m. Konservativci dobijo 3 nove poslance, ker so pri dopolnilnih volitvah velikega posestva v Pragi zmagali, nemški liberalci so se poskrili. — Graški poslanec stari-kasti Rechbauer, je od nemških liberalcev mariborskih in okolice — celo Bothe v Kačah je podpisal, naprošen, naj se potegne za šulvereiu-skega prvaka Nagela v Mariboru; pričakujemo, da mu slovenski poslanci trdno dajo po ustih.
—	Zabničanje na Koroškem so po dolgem moledovanji odpravili nemškega učitelja in dobili slovensko učiteljico. Liberalci pa uže čobe križem vlečejo rekoč: to je Slovenisirung der Deu-tschen. — V Sleziji nek sodnik ni hotel sprejemati čeških ulog, minister ga obsodi plačati strankam vse stroške, katere je z zavlačenjem pravd napravil. In glejte, sedaj sodnik uže zna češki in sprejema češke uloge. Pri nas bi kaj podobnega tudi treba bilo n. pr. v Rogači.
—	Madjarski minister Tisza je zopet propal v gosposkej zbornici, ta je namreč zopet zavrgla civilni zakon med spridenimi Judi in kristijani. Konservativna stranka postaja na Ogerskem čedalje močneja. V Zagrebu pa uže malo manjka do tepeža v saboru, tako so poslanci hudi drug na drugega. Starčeviča so zaradi pso-vanja zopet izključili. — V Hercegovini začeli so železnico graditi od Mostara do Metkoviča, v Bosni pa našli velikanske zaklade soli in premoga.
Vnanje države. Ruski car je zopet popolnem zdrav in se preselil v Petrograd; tje pride tudi Bismarkov sin Heribert kot poslanik nemškega cesarja. Politikarjem je to znamenje, da so se Prajzi z Rusi zopet pogodili. — Italijani
so dolgo plačevali silni davek od moke v mlinih zamlete, sedaj je prenehal ta davek. Gora Vezuv začela je zopet ogenj in lavo iz sebe metati. — Egipčaui so prisiljeni zapustiti mesto Hartum, kakih lO.uoO kristijanov je na pobegu; egipčanski vojaki kmalu zabijejo 84 kanonov in strelivo zmečejo v vodo, da hitreje pete odnesejo, kajti strahoviti Mahdi je uže blizu. S tim držijo vsi mohamedani tijan do Tripola in globoko v Egipt; zlasti občudujejo ga mohamedanski Arabi in pričakujejo, da jih Turkov reši, v Damasku bili so uže ščuvalni listi in napisi zoper Turke brati. — Kitajci porivajo vedno več vojakov v Tonking, Kanton, Hainau in pravoč je, da se kmalu in očitno začne kitajsko-francoska vojska.
Za poduk in kratek čas.
Nemški šulverein.
(Kak" deluje nasprotno lastnim p:avilom.)
II. Sulvereinarji stavijo povsod, kder se na javnost prikažejo, svoja lastna pravila na laž. V pravilih skrbijo le za nemško deco, v djanji pa lovijo le slovenske otroke, mamijo slovenske očete in matere, da jim ti svojo lastno kri izdajejo v ponemčevanje po nemških učiteljih ali po „Judeževih groših" sramotno pod-mitanih slovenskih učiteljih. Za nemško deco se malo ali nič ne brigajo. Nemški glažutarji na Pohorji so na primer pri njih pomoči iskali pa komaj nekaj malega iztrgali, tako rekoč le na videz. Herodež tudi ni maral za jeruzalemsko deco, ampak je le betlehemskim materam otroke jemal in klati dal. Tudi je Herodež kosmato legal rekoč k sv. 3 kraljem: pojdite in skrbno iščite dete, in ko je najdete, povejte mi, da tudi jaz pridem in je molim". Skušnje kažejo javno delovanje nemškega šnl-vereina pri nas zelo drugačno, kakor bi kdo po njegovih pravilih sodeč pričakoval.
Najprvlje privlekel se je ta prajzvsko-nem-ški polž iz Dunaja in Gradca prav tiho v Maribor, Celje, Radgono itd. in začel udov nabirati. Pristopili so najpoprej nemški tujci, pri-vandrani kruhoborci, prusaki, potem še le domači Nemci, dalje slovenski odpadniki. Vpisati dalo je se naposled mnogo uradnikov, profesorjev, inšpektorjev, učiteljev. Začele so šulverein-ske „ortsgruppe" iz tal rasti, kakor gobe po jesenskem deži. Nastale so toraj takšne šul-vereinske shovniee za nabiranje udov in denarjev (vsak položi 1 fl.) zaporedom v Mariboru, Celji, Ptuji, Radgoni, Ernauži, Cmereku, Spiel-feldu, Vuhredu, Mahrenbergu, Slov. Gradci, Sevnici, Soštanji, Rogači, Konjicah. Ko je tako šulvereiuski polž hišico na Slovenskem si nekaj uredil, začel je rogove tiščati na vse strani med slovensko ljudstvo na kmetih,
Koliko učiteljev so z Judeževimi groši v svojo mrežo zvabili, tega ue povedo, znamenje in dokaz, da nekaj delajo, česar jih je sram. To se nam tako grdo zdi, kakor tisto dejanje, katerega so se grabljivi Prajzi 1. 1866. posluževali, ko so freimaurerjem na Ogersko 1 milijon mark denarja poslali, da bi naše oficirje podmitali v puntanje zoper cesarja ! Nek graški učitelj nemškutar je za šulverein kot ogleduh potoval po Slovenskih goricah, nek radgonski učitelj nemčur pa po gornje-radgonskem okraji okoli vohal in šnofal, mariborski profesor Na-gele vse Podravje do koroške meje preplazil; celjski nemčurji so pa rovali po tamošnjej okolici, šmarijski sodnik Gertscher (Grčar) po šma-rijskem okraji rogovilil, zdravnik zobovnikar dr. Hojzel v Slatini ropotal, tirolski privandra-vec dr. Ausserer pa v Sevnici divjal. Mamijo in lovijo pa ljudi slovenske najbolje s tem, da jim nemščino hvalisajo in v nebesa povzdigujejo. Pravijo: nemški morate svojo deco naučiti, potem še le bodo srečni in zveličani. Da je to židovsko-krošnjarsko ponujanje zveličavne nemščine le sredstvo, pesek v oči, mreža, vaba, špeh, to sedaj Slovenci hvala Bogu uže povsod čedalje bolj sprevidajo. Mnogo jih je pa vendar uže dalo premotiti se. In tako so nastale nemške šole s slovensko deco v Raci, Sladkem vrhu, Pekrah in Sevnici, novo stavi Razvaujski „šo-štar". Vuhredsko šolsko občino in Slov. Bistriško pa so z denarji vlovili, da ste svojej slovenske j deci slovenski poduk močno skrčiti pripustile v korist nemščini. Uže od 2. šolskega leta naprej se ima tam podučevati ne več v materinščini slovenskej, ampak v tujščini nemškej. gotovo na veliko duševno škodo ubogim prodanim otrokom. Vuhred je dobil od šulvereina 800 fl. ter je ta svota intabulirana, Slov. Bistrica pa baje 2000 fl. Za „Judeževe groše" pa morajo dotični učitelji slovenskej deci gorkeje in marljiveje nemščino v glave zabijati in tako potrebnejemu poduku zlati čas krasti. Sploh vse dosedanje delovanje šul-vereinsko velja slovenskej deci, ne pa nemškej kakor pravila šulvereinska pravijo.
Ker pa Slovence najhuje motijo s kričanjem: „le nemški, le nemški se naj slovenski otroci učijo", treba v naslednjem razložiti, kaj o tem pametni Slovenci, skrbni domoljubi slovenski mislimo, in kaj šulverei-nerji s svojim nemškim špehom prav za prav nameravajo!	(Dalje prih.)
Smešnica 3. Prišel je sosedov hlapec, od svojega gospodarja poslan, ter vpraša, po očetu ali „virtu". Na to njemu štimana kmetica kratko odgovori: pri nas nimamo „virta". „Kaj pa da?" Pravi: pri nas imamo gospoda. Hlapec dostavi: „ej pa nisem slišal, da bi bili novo mešo peli."	Smolničan.
Razne stvari.
(Slovensko društvo) zboruje v nedeljo 27. januarja v trgu Smarije. Povabljen je tudi č. g. Božidar Raič, ter bode kot narodni kandidat za državni zbor svoj politični črtež razlagal. K obilnej udeležbi vabi
Odbor Slov. društva.
(Kandidat liberalnih nemškutar-jev) sv. Janžki Loeschniggg je v lastnej občini propal. Kot volilni možje so izvoljeni pošteni slovenski kmetje: Franc Ogrizek, Jakob Šolar in Jakob Golob. Ubogi Loeschniggg še je v sili celo sam sebi glas dal, pa je le propal, tedaj ga morajo njegovi uže dobro poznati, da ga ne marajo. Sedaj še v volišče ne bode smel niti polukati ne. Sv. Vidovski Schoscha-ritseh, Monšperški Schvvarschniggg pa ptujski trgovec Kollenz britke solze točijo.
(Zoper okr. glavarja Premersteina) bodo narodnjaki baje se pritožili, ker kot vladni komisar pri volitvah volilnih mož agitira zoper narodno slovensko stranko. V „Slov. Narod" je se telegrafiralo in dva svedoka nam pričata, da je Premerstein v Borovcih rekel: popa ne voliti. To je vendar nedostojno. Priči ste nam znani in na razpolago.
(Iz Monšperga) se nam piše, da jim župan Schvvarschniggg zelo preseda, ker vedno vleče na stran ptujskih nemčurjev. Hočejo torej zložno proti njemu postopati, da mu vzamejo „občinske vajeti in bič", saj namesto njega Leskovar, Sagadin ali Korošec še bolje župani; zlasti pa je paziti, da ne gre v Ptuj kot volilni mož, kajti on bi gotovo zoper Božidara Raiča glasoval. Dakle ne volite ga za volilnega moža.
(Nova knjižica) izide kmalu v g. Leo-novej tiskarni in založbi: Ženitovanjski obredi, pesmi itd. spisal Lovro Stepišnik v Slov. Bistrici Delce bode ustrezalo ženitevskim gostom. Več, kedar se dotiska.
(Preveč denarjev) imajo celjski šul-vereinerji in tam blizo, ker so na Dunaj v šul-vereinsko kaso poslali 467 fl. še Verwegov „mandelc" je nalovil 17 fl. Nekim šolam v okolici pa so podobe nemških cesarjev kupili. To ni prav, v naše šole sodijo le avstrijanski cesarji.
(Narodni učitelji) gornje - grajskega okraja osnovali so posebno učiteljsko društvo.
(Norce vganja) in zasrajnuje može, ki veteranska društva snujejo, kdo ? Celjska „vahterca".
(Blag mož umrl.) Pri sv. Martinu v Rožnej dolini je bil danes pokopan mladi 46-letni šupan, cerkveni ključar in načelnik cerkvenemu konkurenčnemu odboru g. Jan. Smo-dej. Veliko se je trudil za popravo farnega zvonika. Naj počiva v miru.
(Dva učiteljska lista) imamo Slovenci: v Mariboru izhaja „Popotnik" jako dobro uredovan ter velja za '/j leta 1 ti. 60 kr. v Ljubljani pa uže 24. leto izhaja vrli „Učiteljski tovariš", ki stane za V5 leta 1 ti. 50 kr. Bodita obadva lista priporočena!
(Pes), kterega so v Šmartuu v rožni dolini dne 11. t. m. ustrelili, ni bil stekel, ampak je bil le tako razkačen, da se je vedel, kakor da bi bil besen. Hvala Bogu, da je bil strah, kterega je pouzročil, — prazen!
(Strahoviti zločinci). Brata Hugo in Karl Schenk, sina nekega sodnijskega svetovalca, sta na Dunaji pa tudi drugod ženskam, zvečinoma deklam, obečavala ženitovanje, zvabila peneze in reve potem ubijala; do sedaj je uže 7,-8 umorov navedenih. Pomagal jima je nek Slosarek. Neko šensko sta 5krat v glavo ustrelila, jo izropala in truplo v vodo vrgla. Pretečeni teden je tudi nek Pongrac z dvema tovaršema sred Dunaja vdrl v Eisertovo šta-cuno, s sekiro ranil njega, sina in staro učiteljico, enega sina pa ubil in denarje vropal
(Ptujskih nemčurjev) eden slovenske kmete tako ljubi, da je bahasto rekel: „diese windischen Bettler, sie sollen nur wieder zu uns Geld betteln kommen, wir werden ihnen schon zeigen. Dobro, da slovenska posojilnica 1. feb. delovati začne. Žalostno in grdo pa je, ako Slovenec takim nemčurskim gadom rep poliže.
(Veliko veselje) je na Ptujski gori, ker so vendar enkrat dobili nadučitelja, katerega vse čisla in rado ima. Gr. Serajnik je mož vse hvale vreden.
(Za po g o r e l c e) v Velikem Obreži brežiškega okraja nabrali so milodarov pri glavarstvu 180 ti.
(Priporočeni) velikim posestnikom or-možkega okraja za volitev v okrajni zastop so ti le vili slovenski možje: dr. Geršak, J. Sporn, dr. Žižek, A. Svinger, Sim. Kandrič, A. Horvat. Ivan Alt v Veliki nedelji, M. Robič in M Ivanuša, ki je cesarja v imenu kmetov nagovoril v Ptuji. Pridite vsi in izvolite ove može. Tako bo najbolje.
(Narodni Slovenci) so izvoljeni za volilne može pri sv. Lovrenci na Dravskem polji: Jak. Jurič Fr. Urbas, Št. Vodušek. Jednako ugodna poročila dohajajo od sv. Lenartskega okraja in tudi v Rogačkem mora dobro biti, ker „vahterca" celjska sama uže priznava, da tan: niso sami liberalci pa nemčurji izvoljeni.
(Iz šulvereina) izstopili so v Konjicah : g. M. Gril, oskrbnik kneza Windischgrätza, J. Godec v Dobravi, Ant. Skale v Žicah in Marija iviaser, g. Gutman v Šmariji, Jan. Dobaj v Kamci. Tako je prav!
(Volitve) za ptujski okrajni zastop na Dunaji ¿iso bile ovržene, kakor smo Slovenci pričakovali, n Več prihodnjič.
(Za ubogo šolsko deco) so v Poliča-nah blagi dobrotniki in dobrotnice nabrale 43 ti. v Rogači 52 ti. pri sv. Lovrenci v puščavi 75 ti.
(Nesreče) Marija Cizerlova pri Slov. Gradci se je pri požaru, ki je jeno kajžo upe-pelil, tako opekla, da je G dni potem umrla; cigani so v Krapji in drugod na Murskem polji pokradli 9 mecnov zrnja, 30 funtov zabele, nekaj perjadi in prtov; pri sv. Marku v Trbovljah je nek hlapec pri Stauferjevej krčmi čez stopnice padnil in se k priči ubil; obesil se je v Hudinji pri Celji tirolski kupec Brugger, to pa v Urše Dorflingerčinem hlevu. V Gornji Radgoni je poslopje g. Janeza Slane, kder tudi c. k. knjigovodja K. Negovetič stanuje, do tal pogorelo. Francu Golobu na Golem vrhu so tatje 2 lepa mlada konja ukradli.
Loterijne številke:
V Gradci 12. januarja 1883: 74, 68, 44, 16, 62 Na Dunaji „ „	67, 29, 74, 38, 19
Prihodnje srečkanj«: 2G januarja 1883.
Z Za vinorejce! i
Pri podpisanej se more dobiti:
a)	sredstva za čiščenje vina,
b)	sredstva, ki vzamejo vinu odvečno kislino in ga s tem znatno zboljša,
c)	cvet (boquet), s katerim se more dati-vinu okus po volji. S tem sredstvom se more napraviti iz navadnega vina muškateljec i. t. d
d)	barvila za barvanje vina.
Vsa ta sredstva so po postavi dovoljena in zdravju popolnoma neškodljiva.
DflJE- t'ena je j>» rse t/ti*/nt, "Sgsc
3S§£" Vsaki pošiljat v i se pridoda tudi navod, kako s? ima postopati.
Agentom
za kupovanje in prodajo vina
__y Maritorn, Tegetthcgs^rasse 17.
Slnltoa
ovofjinist!« ali za se, ali z mcžuarijo se pri „gorenji sv. Kungoti" odda
Prošniki naj se oglasijo osebno pri cerkve 11 e m p r e d s t o j n i š t v u.	(I -.2)
Cerkvena služba
organista in mežnarja v fari sv. Jarnejav v Ribnici poleg koroške železnice se odda s 1. aprilom t. 1.
Prošniki naj se oglasijo osobno pri cerkvenem predstojništvu.	1-3
Nov sejem v Studenieah.
Dne 25. jan. t. 1. na god spreobrnjenja sv. Paula bode v Studenicah pri Poličanah prvi letoiuji kramarski in živinski sejem. Vabljeni so kupčevalei in prodajalci, da se udeležijo sejma, ki utegne letos prav dobro obiskovan biti.
Posojilnica v Celji
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Vabil«
k občnemu zboru, kateri se bo vršil dne 27. januarja 1884 (v nedeljo) ob 3. uri popoludne v dvorani celjske čitalnice.
Dnevni red:
1.	Ravnatelj razlaga zdajno stanje posojilnice.
2.	Načelnik nadzorstva poroča o letnem računu in o razdelitvi čistega dobička
3.	Nasvet načelstva, naj se § 19 pravil spremeni.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Razni nasveti.
Opozorujemo na to, da se zamore vsaki zadružnik udeležiti zborovanja, toraj tudi vsaki dolžnik posojilnice.
Razglas.
Syndikat nemškega vitežkega reda kot prva instanca v zapuščinskih razpravah naznanja vsem tistim, ki imajo kot upniki kaj dobiti iz zapuščine dne 9. decembra 1883 za-umrlega č. g. Matije Fritz a, duhovna nemškega vitežkega reda, dekana in knezoškofovskega duhovnega svetovalca v Velikej nedelji (rajui je zapustil spisano oporoko), naj se pvi od totega syndikata pooblaščenem oskrbništvu nemško-vitežke körnende pri Velikej nedelji oglasijo in svoja zahtevanja dokažejo dne 11. februarja 18<S4 ob 9. uri dopoludne, ali saj do tiste dobe pismeno prošnjo vložijo. Kateri tega ne storijo, zgubijo vso pravico do zapuščine, ako bi ta z izplačevanji naglašenih dolgov bila uže izcrpljena, raz ven če jim dohaja pravica do rubljenja
Syndikat nemškega vitežkega reda.
2-2
Na Du naj i dne 28. decembra 1883.
M. Bittner,
2-3
Cerkvena služba
organista in mežnarja pri farni cerkvi sv. Mihela pri Šoštanj i se od 1. sušca naprej odda.
Mlinar in kovač
dobi dobro službo v Brezji ob Dravi, na mlini, ki ima tudi kovačnico zraven. Več se izv£ na pošti v Brezji (Fresen.)|




ti
f
]
balejski svetovalec nemškega vitežkega reda.
IIVMHI«, /
| vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
| P. n. člani oddelka III.,
£ katerih zavarovanje v društvih za vza-^ jemno podedovanje konča dne 31. decembra 1883, poživljajo se v smislu § Opravil tega oddelka, da pošljejo naravnost glavnemu ravnateljstvu v Prago s priporočenim pismom naslednje listine:
1.	Krstni list zavarovanca (obmiš-ljenca, t. j. tistega, na čegar življenje je bilo zavarovanje skleneno. Ta list, — ali pričevalo o starosti — mora biti izdan po dotičnem župnijskem uradu in redno kole-kovan; navaden izpisek iz matice ne zadostuje.
2.	Pričevalo, da je zavarovanec (obmišljenec preživel 31. dan meseca decembra 1883. To pričevalo izda tudi župnijski urad in potrdi občinsko pred-stojništvo, oziroma c kr beležnik občine, v katerej je v tem času naseljen zavarovanec
Po izrecnem glasi § 22 pravil od d. 111. izgubi vsakdo, ki teh listin ne predloži najkasneje do 31. marcija 1884, vse svoje pravice do konečnega deleža in zapade tak delež v korist ostalih članov dotičnega podedovanjskega društva.
(

Í m,
Upravno svetovalstvo
vzajemno zavarovalne banke „ Slavij e" | v Pragi.