Stev. L V Ljubljani, dne 7. januarja Skupni sovražnik. Vsak sam zase! Kdor se tega načela drži, jc škodljivec. Kdor tako živi, kakor bi bil sam na svetu, ali kakor bi nihče drugi nc imel nobene pravice poleg njega, kdor v samopašni sebičnosti le sebe vidi, jc grd ir. nevaren človek. Naprej jo meri samo \ - voj dobiček in pri tem mu je seveda no, koliko jih pohodi na svojem sebični i potu, njegovo delo je pač le samo odrivanje drugih, da se sam potlej polasti njihovega prostora. Še ne misli na to, da sn' ljudje med seboj kakor zvarjena veriga, kotere posamni člani so navezani drug na druzega, in ki je lepa in urejena samo, dokler je vsak č'an na svojem mestu. K a ;• je res za posamnike, velja tudi za držav Žalostno je, da so se države splošno odiujile druga drugi in so živele vsaka skoraj samo zase brez ozira na druge. V gospodarskem oziru se je to kazalo s tem, da je država državi zapirala meje in branila uvoz blaga z visokimi carinami. Gotovo bi bilo prijateljstvo med njimi mnogo večje in trajnejše, ko bi se gospodarsko tako ne grizle med seboj. Vsaka je izkušai-i na drugih škodo živeti; bilo jc vse polno hudih gospodarskih vojsk med njimi, preden je buknila na dan v vsi svoji grozoti svetovna vojska. D^nes seveda ne moremo še govoriti 0 lem, kako se bodo razmere presukale Po vo ki. Vojsko pač delajo ljudje, izid in konec ima pa Bog v rokah. Začno jo ljudje, konča jo Bog. Toda vkljub temu, da je bodočnost temna pred nami, ostane brez vsaccga dvoma resnično, da bi bile ožje gospodarske zveze med državami potrebne, Dva nevarna tekmeca imamo evropske celinske države: Angleža in Ameriko, in sicer vse brez izjeme. Pozabiti ne sme-m°f da ima dvaindvajset odstotkov vse zemlje Anglež pod svojo državo, in da šteje med svoje podložnike do 350 milijonov ljudi. Obenem pa ima doma v morju močne naravne meje; ni mu treba skrbeti za utrjevanje mej in za dom mu ni treba vojaštva in zato ostane njegov denar obrti in trgovini, ki obvladujeta svet. Vse ima tako napeljano, da mu robotajo vsi narodi in vse države na svetu. Vsaka druga trgovska ladia plove po morju pod angleško zastavo. Amerika ima tudi sila ugodne razmere. Za vojaštvo tudi tam ne gre skoraj nič; denar, ki ga drrge države potrosijo v ta namen, sc porabi drugam, ostane delu in podjetnosti. Iz Evrope in Azije dobiva Amerika najkrepkejše ljudi, najmočnejše roke, najpridnejše in najvztrajnejše delavce, ki pomagajo bogateti velikim kapitalistom. Nasproti Angic/cm in Ameriki bi se morala braniti vsa ostala Evropa, V vojski smo zdaj, toda nič se ne bojimo povedati, da bo morala ta vojska spraviti bližje države, ki se zdaj na življenje in smrt bijejo med seboj, in da bodo morale vse, z nevtralnimi vred mislili na skupno obrambo proti Angleži: in Amerikancu. Sedanjo vojsko hoče Anglež izrabiti zase, To se mora preprečiti in za trdno upamo, da se tudi bo. Ob ogromnih žrtvah bodo spoznale od njega zapeljane države, da tako ne more več dalie; spoznale bodo, da taka svetovna vojska samo sebe grize, da se niti misliti ne mora, da bi mogla kaka poražena država v denarjih plačati odškodnino, da je, ko bi se imela še kedaj ponoviti taka vojska, Evropa sama v nevarnosti. Gotovo bo dozorelo to spoznaje, tem bolj, ker že danes lahko trdimo, da je Angleška že ponižana. Izgubila je mnogo dragocenih vojnih in veliko število trgovskih ladij; dvakrat so že nemške ladje obstreljevale obal; Japonce je morala poklicati na pomoč na Vzhodnem morju; Indijce vlači v Evropo; s težavami zakriva notranje boje na Irskem, v Egiptu, Indiji in Južni Afriki. Najznačilneiše je pa to-le: Treba je bilo vojnega posojila. Angleška vlada ga jc razpisala in je upala, da sc bo zapisalo do sto tisoč milijonov iunlov šterlin-gov. Največji bogatini na svetu so Angleži, bankirji celega sveta; denarja je tam v izobilju. In vendar se ie vkljub vsemu bob-nanju zbralo skupaj komaj 400 milijonov funtov, torej niti polovice tega nc, kar se je za trdno pričakovalo. Iz tega se jasno vidi, da domoljubne požrtvovalnosti na Angleškem ni ravno preveč in da bo Anglež v svoji politiki prav kmalu posta' pohleven in pameten, če se mu druge izobražene države s trdno gospodarsko zvezo ustavijo, da jih več ne bo odiral . , . Naša država se ne more meriti z Angleško glede na premoženje. Od vseh strani preže nanjo in ji žugajo, da jo bodo uničili. In vendar se je pokazalo pri vojner« posojilu tako zaupanje v državo, ki silne osramoti Angleže. Sorazmerno se je pri nas dobilo mnogo več, nego se je pričakovalo — dobro tretjino več! —; na Angleškem pa več nego polovico manj. Pri na.s je naša državna polovica spravila skupaj nad 2000 miliionov kron, Ogrska pa 1000 milijonov, tako da je sedaj država za vojsko z denarjem dovclj preskrbljena. Avstrijski narodi so storili popolnoma svojo dolžnost; v najtežjih razmerah jo izvršujejo tudi naši vojaki. To je dobro delo, ki nc more ostati brez sadu in brez plačila. Bog daj, do bi bil sad lak, ki bi razpršil sovražnosti med narodi in državami in jili zedinil k skupnemu mirnemu delu in v obrambo proti sebičnemu oderuštvu kramarskih držav. Essne besede. Prejeli smo sledeče besede, Vojaki, dragi naši junaki, ko stojite v bojnem polju v dežju krogel, ko ležite ranjeni, ko prihajate domov in sc morate H vračati komaj ozdravljeni v zimske nezgode, v vojskino trpljenje in nevarnosti — prosimo Vas, predragi — ne preklinjajte! Kaj dobrega Vam prinese kletev? Mnogo vojakov pripoveduje, da so se bali zakleli, ker so videl; sami, da je zadela krogla najprej one, ki so preklinjali na potu v vojsko, dočiin so bili oni, ki so molili, večkrat res čudežno obwirovani. Jc zdaj čas kletve? Zdaj jc č"s pokore in molitve, zdi sc, da jc odprla boži?. jeza zalvornice reke oogube in da lije zdaj deroča na svet. »Človek se mora v vojski malo pridu-šati, da ni olajša srce,« ic rekel mlad vojak. Dra^i naši junaki! Mi vemo, da je veliko Vaše trpljenje, vemo, da si iščete olajšavo v besedah, pa iščite si jo v besedi, ki je sladka in toL.žilnn vsak čas. ki daje vojaku pogum in zavest, ki podi v beg zle duhove. K r i s t u s 'c ta beseda. Kralj trplie-iijn, nož bo':čin, je zdaj tobžnik sveta, tolažnik celi!* d.-icl in držav in tolažnik vsakega srca, nie^ova s trnjem ovenčana sveta glava, njegovo p:tbodcno srce so ?daj nrše pribežališč?. Kristus kraljuje zda i med nami. Stooi v ccrkev ai: obsioi pri križi: na razpotju. Sem pribora druži"da moli za odsotnega remi: ,j prioe žena moža, ki se je vri i' iz boja, tu oriporočem starši sina, ko odhaja na poti smrti. O Kristus, Ti si pravi prii"';?l| vojakov. Vsako uro dneva se nr.jdc zdrj v cerkvi, pred križem, vojake. Rc~ iobni in ponižni kicče, molijo rož: i verne — še js med njimi živa vera, še živi med njimi vest, da je premagoval s • ni oče i\c.oecki z rožnii: vencem v foki. Varuj jih. Kristus Gospod! — tolaži nji!'j?enc m male'-", sestre, otroke in očete. Ti edini vir t žbe, od"ri nam oči, da bomo spoznavali, da smo zaslužili hudo in da bo pi-eobr.-.-ila in očistila vesoljna vojska veso'inj sve*. Že sc skriva nevera, plod človeške objesti. že se kaže zo->et v javnem življenju s!>!fa. ki je bila pregnana iz umetnosti, iz Šolskih pcslomj. iz src. — Mož bolečin. Križani. Izginjajo podobe, ki so žalile oko, ki so kazale, da je edini cilj današnjega sveta oo^enost —- :'.daj se vidi Kristus pri umirajočemu vojaku, zdaj jc Kristus rešitev vsega človeštva. Vojaki dragi, naši junaki! Preobrazil sc bo svet in vi sodelujete pri tem. Kako ste veliki, ko molite v jarkih rožni vcnec, častniki in moštvo — mnogo lepega sliši in vidi ljubi Bog. Kakor nas branite z orožjem, tako nas branite z molitvijo. In ker moli zdaj ves svet, bo zedinila in potolažila molitev vse sovražne narode in vsemu svetu bo cilj in smoter Kristus zdaj ln vekomaj. M o 1 i m o. Naš častitljivi cesar si je pusti! prinesti iz Doblinga čudodelni kip Matere božje, da je molil pred njo. Sledimo tudi mi zgledu našega sivolasega vladarja, naj bo naša vojska molitve vztrajna in krepka kakor je naša vojska orožja. Verujemo in zaupamo, da brani naša molitev naše drage vojake, da jim je zaščit in mreža pred streli sovražnikov. Ravno je prišel iz vojske učitelj g. Od., ki pripoveduje, kako je bil obvarovan na čudežen način, ko je odbila šrapnela tovarišu na desni črepinjo, tovarišu na levi roko — njemu sc ni zgodilo ničesar. D o in a s o d a r o v a 1 c sestre in mati obhajila in molitve zanj. — Marsikdo, ki jc molil goreče v začetku vojske, je opešal zdaj. Ko so napadli Izraelce Filistejci, jc bil šel Mojzes na goro in jc molil s pov/.dignjc-nimi rokami. Dokler jc držal roke gori, so zmagovali Izraelci, ko so mu opešale roke, so dobili Filistejci premoč. — Naj nam ne opešata srce in roke v molitvi, molimo z dejanjem in z besedami, vsi stanovi in vsi jeziki, da varuje Bog naše drage vojake in našo zemljo sovražnika. Pregled po svetu. Avstrija. Nemška tehnična visoka šola v Pragi jc podelila nadvojvodi Leopoldu Salvatorju častni doktorat. — tuc!' ravnatelju tovarn za topove baronu Škodi. — Prestolonaslednik je bil pretekli leden v Marmaros Szigetu na Ogrskem, kjer ga je ljudstvo navdušeno sprejelo. — Ogrski ministrski predsednik jc imel ob Novem letu znamenit govor, v katerem je dejal med drugim, da jc umikanju v Srbiji krivo to, ker sc jc zahtevalo od vojakov nadčloveških moči. Vatikan, Papež se trudi, pripraviti vojskujoče se države do tega, da bi izpustili iz vojaškega ujetništva vse v boju hudo ranjene in za nadaljno vojskovanje nesposobne vojake. Nekaj držav jc temu baje že pritrdilo. — Poizkusi, da bi sc med Francijo in Vatikanom razvile zopet diplo-matične razmere, so zadeli na ovire. Vatikan zahteva, da se odpravijo najprvo v Franciji postave o ločitvi cerkve od države. — Sultan je 25. pr. ni. v Carigradu sprejel novega poslanika sv. Slolicc, ki mu jc izročil lastnoročno papeževo pismo. To je bilo prvo pot, da je bil apostolski poslanec sprejel brez posredovanja francoskega poslanika. — Angleški izredni poslanik je bil sprejet od sv. očeta, kateremu jc izročil poverilno pismo in ga nagovoril. Sv. oče je nato povabil poslanika v svojo zasebno knjižnico, kjer sc jc z njim raz-govarjal. Italija. Povodom rojstva princesinje Marije jc kralj pomilostil več kazncnccv. — Kakor smo že prejšnji teden poročali, jc zasedla Italija Valono v Albaniji. Francoski časopisi pišejo, da je sedaj gotovo, da ostane Italija nevtralna, ker bo imela v Albaniji dovolj opraviti. — Neki italijanski politik je govoril o koncu sedanje svetovne vojske in dejal med drugim: Gotovo je že, da jc Anglija v svoji želji po dolgi vojski popolnoma osamljena. Dolga vojska bi tudi Francijo in Rusijo uničila, in čeprav je uničenje Rusije obseženo v tajnem načrtu Anglije, bi ta ne pripustila uničenja Francije. V Londonu so mnenja, da bo meseca aprila konec vojske. Tudi v Franciji se tolažijo, da bo v aprilu konec. Tudi nevtralne države so site vojske. Ta mož pravi dalje: Nočem prerokovati, vendar mislim, da bodo začelkom marca diplomati prevzeli ulogo orožja. Italija bo imela zadoščenje, da se bo mir sklepal na njenem ozemlju, najbrže v Rimu. — Graški listi poročajo iz Rima, da bo Italija poklicala pod grožje nadomestni letnik 1895. — Prihajajo poročila, da bo Italija tako kot Valono zasedla tudi Drač. Nemčija. Listi poročajo, da so bile do dne 15. decembra v nemški upravi 7 ruskih, 19 belgijskih in 3 francoske železniške proge. — Nemška cesarica je izrazila željo, da sc ji naj. nc pošiljajo voščila za Novo leto in da naj vsi vztrajajo v zvestobi do domovine do častnega miru, ki ga Bog kmalu daj. — Število vseh ujetnikov je znašalo koncem leta v Nemčiji 577.875 mož. — Sin nemškega državnega kanclerja je padel v bojih z Rusi. Anglija. Listi poročajo, da se jc prepeljalo zadnji teden iz Anglije v Francijo 40.000 mož angleške vojske. — Angleški socialisti so bili proli nameravanemu mirovnemu posvetovanju, ki naj bi sc sklicalo meseca januarja v Kodanju. Rekli so, da bi tako posvetovanje za vedno razbilo socijalno demokracijo. — V Angliji se ustanavlja meščanska bramba 150.000 mož, ki naj bi branila domovino, če bi hoteli Nemci udreti v Anglijo. — Anglija rabi za vojsko vsak dan 54 milijonov, pravijo pa, da se bodo ti stroški povišali na 80 milijonov dnevno. Eclgija. Nemci so našli v okraju Ron-haisc v Belgiji surove volne v vrednosti 300 milijonov, ki jo sedaj vozijo v Nemčijo. — Listi poročajo, da je belgijska vlada že ponovno prosila Japonce za pomoč. — V Belgiji sc kaže novo življenje; banke in borze v večjih mestih sc bodo zopet odprle. Francija, Francosko vojno ministrstvo se bo vrnilo 7. t. m. v Pariz, če ne nastopijo nepričakovani dogodki. — Francoski socialisti so izdali oklic, v katerem pravijo, da zato podpirajo vlado, ker se Francija bor:, da ohrani svojo neodvisnost in enotnost. — Francoski časopisi so poročali, da je nemška municija za nič. Sedaj pa pišejo nemški listi, da to ni nemška municija, temveč francoska in belgijska, ki so jo nemški vojaki zaplenili. Ker pa jc te zelo veliko, zalo jim jo polom topov pošiljajo — nazaj. — Listi poročajo, da imajo Nemci sedaj zasedene toliko francoske zemlje, da šteje 3,255.000 prebivalcev in znaša gospodarska vrednost tega ozemlja 14-5 milijard. — Listi zopet poročajo o francoskih izgubah in pravijo, da znaša število ranjencev, ujetnikov in mrtvili 1,2000.000 mož. — V Parizu vlada baje velika pobitost in je prišlo žc do demonstracij proti vladi in poslancem. — V Franciji jemljejo sedaj v vojake vse, kar le količkaj morejo rabili. Povsod primanjkuje delavcev. — I/. Francije so poslali v njih domovine okoli 11.000 civilnih ujetnikov. — Ker z nabori letnika 1916. Francozi niso mnogo pridobili/ nameravajo vpoklicali žc lclnik 1917. — Francoska vlada jc kupila v Ameriki 30.000 konj, katere vkrcu-jejo sedaj na ladje, da jih pošljejo v Francijo. Rusija. Rusija je hotela najeti v Londonu posojila za okroglo 1000 milijonov kron. Kakor poročajo sedaj časopisi, angleški kramar ni videl v tem ugodne kupčije zanj in je posojilo — odklonil. Kam pojde Rusija sedaj po denar? V Franciji jc že zadolžena do vratu. — Poroča sc, da s I ov\_L_____ je v Rusiji prepovedano, da bi sc kak Rus poročil z Nemko. — Listi poročajo, da so prišle v Peterburg vesti, da je v Sibiriji med črnovojniškimi polki izbruhnila vstaja jn da so v Tomsku vojaki umorili guvernerja. -— Listi poročajo, cla bo znašal primanjkljaj ruskega proračuna 4 milijarde. Zavezniki med seboj. Vojaški sotrudnik londonskega lista Tii es« piše na uvodnem mestu: Očividno ima Nemčija namen, vse moško prebivalstvo porabiti v službi armade, med dru-, :n tudi na ta način, cla delajo v tovarnah, kjer se izdeluje vojaška oprema, orožje in municija. Na nemški strani se delajo veli-kar-.ke priprave, cla bi se tekom pomladi ivvojevala odločilna bitka. Potrebno je, da v,' na naii strani ozirajo na lo in da ukreni I i protiodredbe. Na Nemškem sc v tem trenutku nc vežba nič manj nego 4 milijone ; za vojaško službo, in četudi nc bodo te tc prvovrstne, vendar bi bilo dobro z o roin na nemške priprave, čc bi se m ii zastopniki zavezniških držav, cla sc : rokovnjaško razgovore o položaju. Londonska Morningpost niše z ozirom na m ke očitke, cla angleški in francoski za-\ lik premalo storila za zmago: Angleški \ ini delež jc sedaj predvsem sestava nove niadc. Bilo bi neprevidno od francoske-; i poveljnika Joffreja, da bi se spuščal v \'•*'!.o bitko, dokler nc razpolagajo An-■ ' i z močno brambno silo. — Zavezniki s . naročili v nizozemski provinci Friecland 25 000 drsalk, ki naj se takoj dobavijo. — L Hamburga se poroča: Kichener, Joffre, i eneh in neki zastopnik britskega gene-i nega štaba se, kakor poroča neki bru-S' ki list, sestanejo tc dni v Calaisu, kjer v razgovore o sedanjem vojnem položaju ir o vojnem načrtu zaveznikov. Tudi kralj Albert se udeleži posvetovanja. — Rusko S'owo« poroča: \rsi vojni in mornariški n Istri trojnega sporazuma se zbero k posvetovanju v Londonu. Sibija. Kralj Peter sc je vrnil iz Belgrada zopet v Niš, — V Belgradu je zelo žalostno, ker je mnogo hiš v razvalinah. 1' ivijo, da je večina takih, da se nc bo mogla več rabiti. — Listi poročajo, da je prosila Rusija Francijo in Anglijo, da bi P" lali topničarske in konjeniške uniforme SrKiji. — Srbski načelnik generalnega vaba vojvoda Putnik jc zagotovil, da bodo Srbi branili svojo domovino do zadnjega tnoža. Rnmunija. Finančni minister jc predlagal 200 milijonov vojnega kredita. — M cd Rumunijo in Bolgarijo se vrše pogajanja, da,bi se sešla vladarja teh dveh držav. Grška. Zgradbo telefona iz Aten v Solun So morali prekiniti, ker ne dobe iz Avstrije telefonskih žic. — Ta mcscc izpuste v morje novo križarko »Condo- lutius«, Bolgarija. Ministrski predsednik Ra-doslavov je izjavil, da izvaja Bolgarija najstrožjo nevtralnost in mora zato dobiti oni del Macedonije, ki ji jc bil že leta 1911. zagotovljen. — Listi poročajo, da polaga ruski parnik »Besarab« v Donavo med Prahovo in Tekio žc osem dni mine, da se ne more Bolgariji dovažati municija. --Domoljub lntft._ Turčija. Turčija je — po poročilih listov _ dosegla, cla bo začelo njeno poslaništvo že ta teden poslovati pri sveti Molici v Rimu. — Angleška se neprestano prizadeva, da bi spravila Italijo nad Turke. Albanija je bila pred vojsko tista srečna« država, o kateri so pisali vsak dan časopisi, tako kol pišejo sedaj o vojski. Takoj začetkom vojske je moral odriniti iz Albanije knez Wied, ki je bil zelo nespreten parmesečni vladar. Tisti Essad paša, ki jc šel po tega kneza v Nemčijo in mu nesel albansko krono, ga je potem zatajil in moral bežali v Italijo. Ko pa je bilo slave kneza Wieda konec, se je Essad takoj zopet vrnil v Albanijo. Kmalu nato so zasedli Grki Eoir. Nihče jim ni branil. V Sicdnji Albaniji, kjer prebivajo največ Mohamedanci, so se začeli upori proti Fssad paši. Pred Valono so čakali italijanske ladje — da varujejo mir — kakor je pisalo italijansko časopisje. Ko je začelo tudi v Valoni goreti — pojavili so se upori — so prišli gasit tc upore italijanski ognje-gasci. Kdo je zažgal upor, se ne ve. Nekateri pravijo, da ognjegasci sami. Sedaj sede f talijani v Valoni »samo začasno«. Posest Valone pomeni za Italijane oblast čc/. dohod v Adrijo. Kaj bo rekla k temu Grška, se šc ne ve. Francozi pravijo, da bo Italija s tem, da je »začasno« zasedla Valono, imela povoda dovolj, da bo ostala nevtralna. Portugalska. Preko Lizbone poroc ijo iz Madrida, da so Nemci porazili v Nemški vzhodni Afriki portugalski ekspedicij-ski zbor, kateremu je poveljeval polkovnik Rocadas, Portugalci so se hoteli umakniti v utrjeno Naulilo, a Nemci so Portugalce tako podili, da niso mogli Naulile držati in da so jo zavzeli Nemci. To je priznal v portugalski zbornici portugalski kolonialni minister. — Listi poročajo iz Lizbone: Uradno se vojno stanje proglasi 15. januarja. Portugalske čete že odhajajo v Egipt in na evropsko bojišče. Japonska. Po nekem poročilu iz Tokia jc prišlo pred zaključenjem parlamenta do viharnih prizorov. Branitelji otoške politike so se celo spopadli z drugimi politiki. Poslanec Sahibava, prejšnji minister, je bil pri tem tako močno stisnjen med klopi, da jc zadobil notranje poškodbe. — Rimski japonski poslanik je zopet izjavil z vso gotovostjo, da bo Japonska odklonila brez dvoma vsako oboroženo pomoč v Evropi, ak6 bi se od nje kaj takega zahtevalo. — Z ozirom na poročilo iz Amerike, da jc Rusija svojo polovico otoka Sahalina odstopila Japonski kot odškodnino za dobavo težkih topov, je peterbur-ška brzojavna agentura pooblaščena izjaviti, da je to poročilo popolnoma izmiš-jjeno. — V nekem francoskem listu objavlja francoski politik Pichon že svoj sedmi članek, s katerim poziva Japonce, naj priskočijo Franciji na pomoč. Japonski poslanik v Rimu pa izjavlja, da Japonska ne namerava in ne želi poslati čet v Evropo, Japonska zavezniku ne more pomagati, ker japonski parlament ne odobrava sestave novih čet. — Listi poročajo, da so v Tokiu po razpustitvi državnega zbora proglasili izjemno stanje, Vse kaže, da tudi Japoncem ne gre vse prav skupaj. _Stran 3 Amerika. Združene države amerikan-ske so poslale Angliji noto (opomin) glede angleškega postopanja napram amerikan-ski trgovini. — Predsednik Wilson je izjavil glede na noto, odposlano Angliji, ki zahteva, naj se lepše postopa z amerikansko trgovino, da bo morala Anglija plačati visoko odškodnino, ker se nepostavno zadržujejo amenkanski tovori, ki jih prevažajo. O tem se še poroča: Ameriška vlada je poslala angleški noto, v kateri zahteva, da se kmalu zboljša postopanje z ameriško trgovino od strani angleškega bro-dovja in svareč opozarja na to, da je nastala v Ameriki velika občutljivost vsled neupravičenega vmešavanja Angleške v ameriško trgovino. Vlada sc huduje proti zajetju ladij nevtralnih držav le na podlagi sumničenja, priznava pa, da imajo vojskujoče se države preiskovalno pravico, vendar se pa mora dokaz za sovražno na-membo dotičnega tovora doprinesti že med preiskavo. Posebno se dolži Angleško, da drugače postopa s skandinavskimi ladjami, naloženimi z bakrom, kakor z ameriškimi. Nota razpravlja, da so živila konterbanda, ker so tako za civilno prebivalstvo kakor za armado namenjena in izraža nado, da bo Angleška uvidela, kako resnega pomena je nadaljno vmešavanje v nevtralno plovbo. Slovenci v Egiptu. Iz Gorice poroča Slovenec«: Iz Egipta domov se je vrnila Marija Živec iz Oseka, ki je povedala, da so Angleži v Egiptu zaprli vse avstrijske državljane moškega spola in jih spravili na otok Malto. Med ujetniki sta tudi slovenska frančiškana p. Adolf in p. Evgen in en nemški pater. Vseh avstrijskih in nemških ujetnikov je 368. Družine oženjenih ujetnikov so ostale v Egiptu v grozno žalostnem položaju in brez sredstev. P. Adolf je hotel Mariji Živec izročiti pismo za »Slovenca«, a so mu odsvetovali, ker Angleži ravnajo naravnost kruto. In res je bila Živec popolnoma preiskana od angleške oblasti. Pripoveduje, da so Angleži ob njenem odhodu izkrcali v Egiptu 27.000 Indijcev. To pa so večinoma mladi in slabi fantiči. »En Arabec jih pohrusta 20.« Slovenci v Franciji. »Slovenec« je priobčil sledeče pismo nekega Slovenca, ki se nahaja v ujetništvu v Franciji: Dragi starši! To pismo, ako ga prejmete, pride »kontrabant« po eni ženski, ki je bila odposlana v Avstrijo. Pismo je imela všito v njeno obleko, ker nam je strogo prepovedano pisati. Ne morem se hvaliti, da bi mi dobro šlo, upam na vsak način, da gre Vam boljše in da imate vsaj dosti hrane. O vojski nimamo sploh nič pojma, kako da stoji, pa upanje imam, da bo vendar kmalu konec. Zdrav sem dozdaj — in to je tudi vse, kar imam. Drugo je vse izgubljeno za enkrat. Vse bolj natančno Vam bodem povedal, ko pridem v Avstrijo. Sploh ne vem, kaj bodo z nami naredili, najbrž nas pošljejo na mejo ali pa na Dunaj. Te dni se peljejo otroci in ženske domov, kar nas je mladih fantov in mož, nas obdržijo tukaj, V tem kraju nas je čez 400 mož, Stanujemo na prostem v neki tovarni na slami. Radoveden sem, kako je doma. Jaz bi moral gotovo k vojakom, ko bi bil doma, Kupil sem si pred vojsko karto za domovt toda Francozi so nas poprej zajeli. Tukaj, kjer smo, sc imenuje kraj Villa Franche, 260 km od španske meje. Glavna stvar je, da sem zdrav, in na to tudi najbolj pazim, da si zdravje ohranim, četudi smo ravno danes pošteno mokri, ko zateka skozi streho. Več nc sancin pisati, ker mora biti papir tenak. Slovenci v Ameriki. O nesreči v pre-mogovem rovu v E!y, Minn., smo žc poročali: V izpopolnilo rečenega poročila šc tole: V rovu so našli smrt: Franc Aniončič, star 38 let, doma iz Rovt pri Ložu, ostav-lja ženo s 3 otroci; Janez Homan, star 30 let, samec, doma iz Mekinj pri Kamniku; Ferdinand Aniončič, star 23 let, doma iz Rovt pri Ložu, oženjen žele 8.mesecev, zapušča ženo in več sorodnikov; Jurij Florida, primorski Slovenec, oženjen, zapušča ženo in enega otroka. Rojak Skušek jc edini ostal pri življenju izmed šestih po-nesrečencev. Zdaj je v bolnici. Odrezali so mu nogo pri kolenu. Skušek ja doma iz Bruneka pri Zidanem mosiu na Dolenjskem. Josip Lubc in Franc Urbas sta se s težavo rešila gotove smrti. Rudarji smo zmeraj z eno nogo v grobu. Res, da je v Ameriki dosti kruha, ali žal, da ga večkrat ne dobimo, tudi čc ga prosimo. — Delavske razmere so sploh slabe. Tvornicc so ustavile ali pa omejile obratovanje, po rudnikih se dela le nekaj dni v tednu ali pa celo nič. Rojakom ne svetujemo hodili v te kraje, ker sc delo jako težko dobi. Dobe se ljudje, ki so žc leto in dan brez zaslužka. Človek brez božjega v žepu in brez dela v tujini, ljudje božji, to niso mač-kinc solze. Ko bo v Evropi utihnilo grmenje topov, se bodo tukajšnje delavske razmere vsekakor na boljše izpremenile. Dal Bog, da bi kaj kmalu zavladal zlati mir. — Pred kratkim je začela goreti hiša nekega Italijana v Superior, Pa. Nasproti tej hiši je stanoval neki Slovenec, in nevar nost je bila: da se tudi njegova hiša uname. Vsi tamošnji Slovenci so šli pomagat, da bi oteli, kar se je oteti dalo. Ko se je pri-bližal goreči hiši omenjenega Italijana Slovenec Andrej Ogrinc, je strahovito počilo. Lastnik je imel namreč veliko zalogo dina-mita, ki jc eksplodiral. Posledica jc bila grozna. Pri tej priči je pustil dušo Andrej Ogrinc, dva druga Slovenca in več navzočih ljudi, starih in mladih, je bilo pa poškodovanih. Rajni je bil doma iz savske fare na Gorenjskem. Tukaj zapušča dva brala, ženo in troje otrok v starosti 2—8 let. Andrej Ogrinc je bival v Ameriki osem let. — K večnemu počitku v ameri-kanski zemlji jc lege! le dni Anion Lunko, v najlepši moški dobi, star šele 37 let. Zapustil je ženo, pelero nedorastlih otrok in dva brata, v slari domovini pa sivolasega očeta, brala in sestro. Rajni je bil doma iz Žirovnice pri Cerknici. V Ameriki si je služil kruh 14 let, in sicer 11 lel v zlato-topilnici Globe Smeller & Co., tri leta pa v rudokopih v Lcadvillc. Anton Lunko je bil značajen mož in splošno spoštovan, kar ie pričal jasno in glasno njegov pogreb. Bodi mu žemljica lahka! — Veselo in »rečno novo leto želi vsem Slovencem v stari domovini amerikanski Slovenec. 41 Vojska z Rusi, Rusi niso samo močni po številu, temveč tudi zelo vztrajni vojaki. Mojstri so v obrambi, pa tudi v umikanju. Kakor smo žc poročali, sc je Rusom ponesrečilo prodiranje proti nemški šleski meji in proti Krakovu. Rusi so morali prodiranje ustaviti, naši in nemški vojaki so jih podili nazaj in grozila jim je nevarnost, da bodo celo obkoljeni. Toda Rusom sc je posrečilo obkoliiev preprečili in se umakniti. Treba je upoštevati, da jc obkoliiev na tako dolgi bojni črti (400 km 100 ur) skoraj nemogoča. Mogoče je obkoliti krilo in prodirali proti središču in s tem mnogo vojakov ujeti, prisiliti sovražnika, da sc umakne, ali pa na nekaterih točkah prodreti fronto. Vsemu Icmu pa so se znali Rosi izogniti. Najhujši boji se biiejo sedaj med rekama Bzura in Ravka. Nemci se približujejo bolj in bolj Varšavi. Njih zrakoplovi sc javljajo zelo pogosto nad Varšavo in mečejo bombe v mesto. Nižje doli stoje naši in Nemci pri mestu Tomaševu in ob rekah Visla in Pilica. V Galiciji so pognali naši Ruse do reke Dunajec, kjer so sc Rusi ustavili in začeli zopet napadati. Naši napadi proti Karpatom so bili že toliko napredovali, di so imel naši v rokah mesti Jaslo in Krasno, ki leži le 11 ur od trdnjave Przemvsl. Naše prodiraire ob Karpatih je imelo namen pregnati Ruse izpred Przeniyslo in objeli rusko dcfiio krilo. V la namen so bili iz Ogrske čez prelaze v Karpatih posione močne čete, ki naj bi potisnile Ruse p.oli severu, proii Rusko Poljski. To Pa s? ni posrečilo. Na-sprolno, Jaslo in Krasno smo morali zapustiti in sc umakniti nazaj. Težki boji se bijejo v prelazih Karpatov, ker Rusi z vsemi silami- pritiskajo proti Ogrski. Trdi se, da hočejo Rusi s p;o-diran em proti Budimpešti oslabili nemško armado, ki hoče prodreti proti Varšavi. Budimpešta naj bi bila plačilo za Varšavo. V severni Poljski in vzhodni Pruski so se vršili tudi boji med nemškimi in ruskimi četami. Iz Scldavc in Ncudenburga so Nemci prodrli in pregnali Ruse iz Mla-ve. V vzhodni Pruski so pa hoteli Rusi prodreti v okraju Gumbinen pri Lolzcnu, kjer so bili pa njih napadi odbiti. Težko si je napraviti jasno sliko o vseh teh bojih proti Rusom,, ker je vedno prodiranje in umikanje — valovanje sem-int;e — brez odločitve, Enkrat uspeh, pa zopet umakniiev — na vseh straneh tako. Močno se drži trdnjava Przemysl proti ruskim navalom. Kaže pa se, da osredotoču-jejo Rusi sedaj vso lroč na Karpate, ki so vrata v rodovitno ogrsko zemljo in njenemu središču, Budimpešti. Vojska v Belgiji in Franciji. Še zmerom enako. Boj se brez pre-stanka nadaljuje od skrajne točke v Belgiji od Nieuporta pa do Miihlhauscna v Zgornji Alzaciji, Francozi bi radi prodrli to dolgo črto, ki oklepa njih deželo kol težko železno verigo. Središče teh bojev je še vedno v Bel- giji kos flanderske zemlje krog Kale (Gabiš), kjer sc zoperstavljajo zlasti Angleži. Ti vedo, da če dobe Nemci to točko, po. tem jim je omogočen napad na Anglijo samo. Francoski pisatelj Anatolo France, ki je znan široin svetu in so ga svojčas •tudi nekateri dunajski časopisi imeli zelo v časti, je izdal na vojake sledeči poziv: Prijatelji! Da so ne boste zastonj borili in trpeli, da ne bo tekla zastonj kri otrok in soize mater, je potreba, da se vojaška moč Nemčijo popolnoma uniči in vzame temu surovemu narodu možnost sanjati še naprej o svetovnem gospostvu. Naloga je sicer težka, toda kakšno večno plačilo in blagoslov Vam bo zato dan! Razdejali in zatrli bodeio suženjstvo. Klzacija Franciji, Trient in Trst Italiji, Poljska naj postane svobodna, svoboda in neodvisnost naj zavladati, nova Evropa naj vstane in naj bo mogoče, ž pada pod njegovimi krutimi udarci. Sclze vdov in sirot teko in spremljajo jih revščina, sila, bolezen. Tu pa dvigamo svoje poglede na Srce svojega oclrešitclja, c' ioženega s kiižem in trnjevo krono, Njega, ki ni le gledal v globino trpljenja, ki ga je tudi pretroel. Vse gorje sveta je povezal in vso n:egovo težo položil na Oljski gori na svoje božje Srce in si jo s trnjevo krono ovil okrog glave in jo nosil kot križ na svojih ramenih ter na tem knžu izkrvavel mož bolečin. Da je On e(iini, ki je bil brez krivde vse to trpljenje nosil pred nami, to nam daje moč in pogum. In če kdaj naše srce v bridkosti v trepeta, ob ljubezni trpečega Srca bosega zopet vsplapola in se pripravi na nove žrtve. Brez besede božje ne moremo živeli, še manj pa brez božjega zgleda. Le-Pota in pomen božjega Srca škofje v svo- jem listu pojasne s priliko o dobrem pasli r ju in o izgubljenem sinu, kažejo jo v besedah Gospodovih: »Množice se mi smililo« in »Pridite k meni vsi, ki sc trudite in sle obteženi in jaz vas pokrepčam.« Pri Gospodu združeni se bomo navzeli krščanskega duha skupnosti in krščanske ljubezni. In ako bodo — pravijo škofje — v izvrševanju krščanske ljubezni tekmovali vsi narodi naše obširne domovine, tedaj so že našli temelj svoje edinosti in moči. — Ta posvetitev se izvrši po naših cerkvah na praznik Treh kraljev. Ljubljanski knezoškof za novo leto. Po starem običaju se je zbrala zadnji dan minulega leta ob 10. uri dopoldne duhovščina ljubljanskega mesta v knezoškofij-skem dvorcu, da je izrazila v imenu celo-kuoncga škofijskega duhovništva presvetlemu knezoškofu čuvstva vdanosti in izrekla voščila za novo leto. Milostivi gosp. prošt I. S a j o v i c je, omenjajoč sedanjo krvavo vojsko, ki jo nekateri prolivniki katoliške Cerkve in avstrijske monarhije hočejo izrabijati v svoje namene, poudarjal, da trdno zaupamo v pomoč presv. Srca Jezusovega, ki se mu bo v teh dneh posvetila vsa Avstrija in ki nam bo naklonilo mirnejše in srečnejše leto, kot je bilo preteklo. Presvetli knezoškof dr. A. B. Jeglič sc je v toplih besedah zahvalil za izražena voščila. Poudarjal je, da se je treba v težkih dneh božje poizkušnje za-nesii na božjo previdnost in na Gospoda vojnih trum, saj »On je Gospod naš Bog, po vsi zemlji so njegove sodbe .. .« (Psal. 105, 7). Prepričani smo, da bodo tudi vojne nadloge in sedanji hudi časi tako potekli, kakor je Bogu ljubo in Njemu na čast ter v zveličanje narodov. Duhovščina ljubljanske škofije je pokazala, da je na svojem mestu tudi v teh težavnih trenutkih; gotovo je, da bo skrb za ljudstvo ter modro previdnost znala ohraniti tudi, če b> nas še kaj hujšega doletelo. Dalje je presvetli omenjal veselo dejstvo, da se bo vsa Avstrija te dni posvetila božjemu Srcu Jezusovemu. Pri tem svečanostnem opravilu nc bo udeleženo samo ljudstvo, empak uradna Avstrija, kajti tudi cesar sam je dal najlepši zgled ter takorekoč velel, naj isto store tudi vsi zastopi in vsa uradništva širne Avstrije. Končno je priporočil molitev za sedanjega papeža, za avstrijskega cesarja ter želel duhovščini in vernikom ljubljanske škofije blagoslovljeno leto 1915. Osebna vest. Podeljena je župnija Begunje pri Cerknici ondotnemu žup-nemu upravitelju č. g. Matiju Ježek. — Za dekana v Tolminu na Goriškem je imenovan vlč. g. Ivan Roječ, dosedaj župnik v Mirnu in dež. poslanec. Redek slučaj. Gosp. Anton Bitenc je pretekli teden sprejel svetinjo za 40 letno zvesto službovanje na realki v Ljubljani. Isti teden je prejel tudi nje-ov siii Josip Bitenc, c. kr. praporščak v rezervi svetinjo za hrabrost pred sovražnikom. Novi grobovi. V Spodnjem Dravogradu je umrl preč. g. prošt Florijan I a o p. - V Ljubljani v vojaški bolnici je umrl Anton Novak po dom. Ma-rinč, veleposestnik v Notranjih Goricah. — V Sarajevu je za legarjem umrl vojak Mihael Ambrož iz Šmartnega pod Šmarno goro. — Na sv. Gori pri Litiji je umrla mati č. g. Hugona Bron, Terezija B r o n. — V Kamniku je umrl Jurij Klemenčič. — Na Rovih pri Kamniku je umrl Anton An dre j ka po dom. Hutlman, brat c. kr. gardnega podpolkovnika Jerneja pl. Andrejka. — V Mengšu je umrl dne 31. decembra splošno znani, ugledni posestnik, rojen Ljubljančan Franc Prešel, vulgo Šel rov. V tuji zemlji so pokopani. Polkovnik 16. domobranskega polka Leo Fluy je podlegel ranem, ki jih je dobil na severnem bojišču. — Na severnem bojišču je padel stotnik pešpolka št. 55 J. O g r i s , rodom Korošec. — Na južnem bojišču je padel Fr. Baho-vec, sin ljubljanskega občinskega svetnika. — Ranam, dobljenim na severnem bojišču, je podlegel v bolnici na Ogrskem Ivan Žgur, predsednik slov. kal. akad. društva »Danica«. — Na severnem bojišču ja padel nadporočnik Ivan K o r d i š , doma iz Loškega potoka. — Na severnem bojišču je padel Alkesandre Del-Linz iz Hruševja pri Postojni. — V bitki pri reki Ropa na severnem bojišču jc padel priljubljeni stotnik 27. domobranskega pešpolka Fran D o b n i k. — Umrla sta junaške smrti vsled ran, dobljenih na južnem bojišču, Mihael D e b c v e c in Vinko K a v š č e k , oba posestnika iz Smoli-nje vasi pri Novem mestu. — Ivan P o -ž e n e 1, vodja boletnega urada, doma iz Dol. Logatca, je umrl za ranami, ki jih je dobil na severnem bojišču. — Na južnem bojišču je padel blizu Valjeva Karol D e k 1 e v a , najstarejši sin znane rodbine iz Sela pri Št. Petru na Krasu. Njegova slutnja, da se nikdar več ne vrne na posestvo, ki ga bode težko pogrešalo, že je žal uresničila. Pokojnik, ki ima še t"i brate na bojnem polju, je bil dobrega, usmiljenega srca in radodarnih rok. Iz ujetništva so se oglasili. Luka Č e b a š e k , doma iz ljubljanske okolice. V uradnem seznamu je bil zaznamovan med padlimi. Sedaj je pisal iz Rusije. — Pri" Srbih se nahaja v ujetništvu Janko P i n t a r iz šišlce. — V Rusiji se nahaja med ujetniki Anton Ž u p e c iz Iške vasi. — Tudi posestnikov sin Franc Petrovčič iz Vzrden-ca pri Horjulu je pisal, da so ga Rusi ujeli. —Ljubljanski .trgovec O lup se nahaja težko ranjen v srbskem ujetništvu. — Vojni kurat č. e;. Rajmund Bratanič s Štajerske se nahaja v ruskem ujetništvu. — Ivan Praznik, tovarniški uslužbenec iz Ljubljane, se nahaja v ruskem ujetništvu. — Četovodja posestnik Medija B a b i č iz Krapja pri Ljutomeru je z dvema svojima bratoma, s katerima je bil pri 87. pcšpolku na severnem bojišču, v ruskem ujetništvu. — Že dalj časa pogrešani Ivan Lovšin, doma iz Ribnice, član akademičnega društva »Danica«, je pisal iz ruskega ujetništva. — Jožef Nograšek, vrli fant, član Orla, Marijine družbe, se je po treh mesecih oglasil iz ruskega ujetništva, dasi jc bil že objokovan od staršev in prijateljev kot mrtev. Veselje njegovih znancev jc zdaj nepopisno. Po več sinov imajo v vojski. P i g - nar Janez, kmet v Zagorcili pri Sv. Lovrencu ima štiri sinove v vojski. Vsi so oženjeni in se nahajajo na bojišču. — Vid J a n ž e k o v i č , posestnik v Mezgovcih pri Ptuju ima šest sinov, ki so vsi na bojišču. — Štiri sinove v vojski ima posestnik Franc Knez iz Breznika št. 21 pod Sveto goro. Ti so: Martin, ki služi v Gradcu, Franc v Pulju, Alojzij v Srbiji in Albin v Galiciji. Dosedaj so še zdravi in želimo, da se zdravi vrnejo. Prošnja. Pogreša se Jakob Stem-berger od 17. pešpolka, 10 stoinija, vojna pošta št. 32. Ako kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti Ivanki Stcmber-ger, Novavas št. 6, pošta Jelšane, Istra. — Že i mesece se ne ve več o Ivanu Križaju, 17. pešpolk, vojna pošta št. 201. Če kdo kaj ve o njem, naj blagovoli sporočiti Ivanu Križaju, posestniku v Zagonu št. 16, pošta Postojna. Izvanderni slučaj \z ruskega ujetništva. Oglasila sta sc brata iz ruskega ujetništva, sina župana občine Brezovica, v kamniškem okraju. Mlajši sin Alojzij Cerar, bivši tesarski učenec pri g. Zakotniku v Ljubljani, je služil pri 17. pešpolku 6 stotnija je bil ranjen in ujet 26. avgusta. Drugi sin Franc Cerar, bivši vrtnar pri gosp. Stedrichu v Ljubljani, ki je služil pri istem polku, 2 stotniji, jc bil ujet 16. oktobra. Oče in mati, ter drugi domači, so bili zelo žalostni, ker se je mislilo in govorilo, da so jih že Rusi pokopali; ker se ni izvedelo od nikoder od njih. Mlajši .sin sin Alojzij, jc pisal iz Galicije zadnjikrat 18. avgusta, potem ne več. Starejši Franc pa 30. septembra. Dne 7. decembra pa pride pismo iz rusko Sibirije, ker pišeta očetu, da sta zdrava in živa, da se jima nič hudega nc godi, in da so Rusi dobri z njima. Oče in mati ter drugi domači so zopet boli veseli, kr vedo, da sina še živita. To je nekaj izvanrednega, ker je bil starejši sin 51 dni pozneje ujet in 15. novembra pa sta prišla v ujetniški vojašnici v Tobol-6« skem v Sibiriji skupaj. Pisala sta, da sta se vozila po železnici v Rusiji li dni in 14 noči; to je velika daljava. Pismo je hodilo 42 dni. Vsi tisti, kt imajo sinove in može v vojski, naj bodo potolaženi, ker je že veliko pogrešanih oglasilo iz ujetništva. Zahvala. Prejeli smo dopis: Lepi, veseli božični prazniki so minili. Marsikateremu vojaku se je oko zrosilo, ko je premišljeval, kako jc lani obhajal vesele božične praznike v krogu svojih domačih, in kje jih letos obhaja. In ta »bol« bila bi nam še večja, ako nam je ne bi ublažilo vrlo naše, z nami čuteče darežljivo ljudstvo s svojimi lepimi božičnimi darovi. Zato si štejemo v dolžnost, da se javno zahvalimo v našem cenjenem listu »Domoljubu« vsem blagim darovalccm božičnih daril od najmanjšega do največjega. Vsem kličemo iz dna duše: Bog Vam vse obilno povrni!-; — To Vaše socuvstvo in Vaša blaga naklonjena darežljivost nam daje tem večji pogum, s katerim bomo tem bolj vihteli naše orožje; s katerim ne jenjamo, dokler sovražnika popolnoma nc pobijemo ter tako izvojujemo trajno zmago naši ljubi domovini Avstriji, kar pomozi Bog! — Vsem voščimo srečno zmago-nosno novo leto! — Več vojakov. Trikrat v 24 urah je avanziral mariborski bogoslovec Stanislav J u r k o, ki se ni odpovedal vojaški službi in je moral vsled tega v vojsko. Pred nekaj tedni sc je vrnil ranjen s severnega bojišča domov. Ko je ozdravel, je bil pred 14 dnevi od torka na sredo povišan za narednika, potem takoj za kadet-aspiranta in precej nato za kadeta. Vrh tega je bil odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. Njegov brat, učitelj Jurko, je bil pa odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Zaprli so nevarnega tatu Lorenca Dermoto iz Stare Loke in nekega njegovega tovariša, ker sta hotela v'Dravljah pri Ljubljani ropati v prodajalni Doroteje Kregar, Kolera. Na Selu pri Ljubljani sta obolela za kolero Somrak Ignac in Zaje Ivana. Somrak je umrl čez par ur, ko so ga prepeljali v Ljubljano; Ivano Zaje pa so oddali v bolnico za silo Nov denar. Ker primanjkuje še vedno drobiža, se bodo izdali v kratkem bankovci po eno krono. Namerava se tudi v,-dati polkronske novce iz nikla. Poštne izpremembe. Poštna in brzojavna urada Jesenice 2 in Kandija na Dolenjskem sta se*hpustila. — Z novim letom sc jc opustila enkratna dnevna peš-pošta med poštnima uradoma Litija in Šmartno pri Litiji in med Sodražico in Ribnico. Pijača in karte. Dne 26. decembra t i pila v gostilni Tomaža Hafnerja v Gode-ščah pri Škofji Loki 581etni posestnik Janez Svoljšak in 601etni zidar Anton Ha Med kvartanjem sta se sprla. Kant je pc -tegnil nož in sunil Svoljšaka v srce, da je takoj mrtev zgrudil. Ranta so takoj prijeli in ga izročili sodišču. — K temu smo prejeli sledeči depis: Vražji alkohol še starim možem zmeša glave. V nedeljo, dne 26. decembra nas jc vse bridko iznenadil: strašna vest, da je v soboto zvečer ob pol 9. uri zabodel 58 let stari Anton Rani svojega soseda, 60 let starega Janeza Svoljšaka iz Godešiča v gostilni Tomaža Hafnerja kar naravnost v srce in da jc isti po par minutah izkrvavel in umrl. To sc jc tako naglo in skrivaj zgodilo, da navzoča samo dva pivca še opazila nista, kaj Rani namerava storiti. V gostilni sta se sosedi samo nekoliko besedovala, dejansko pa se nista napadala. V sovraštvu nista bila nikdar. Kaj je torej potisnilo Tonetu moriino orožje v roko? Kaj drugega kakor alkohol. Torej zopel stara pesem, da jih več pomori alkohol kakor vojska. Ranjki jc bil šc toliko srečen, da je na dan pred Božičem prejel sv. zakramente. Sveiovna vojska. Izšel jc 5. sešitek tega dela, ki ima sledečo vsebino: Anglija pred vojsko. — Anglija in Rusija. — Angleška, francoska in ruska mornarica. — Nemška in avstrijska mornarica. — Nemčija, Avstrija — Anglija, Francija, Rusija, Japonska. — Kako jc rastla tnoč angleške mornarice. — Morski strah. — Podmorski podkopi (mine). — V Vzhodnem morju. — Plenjenje ladij. — V Severnem morju. — V Adriji. — O nalogi nemške mornarice. — Črtice. — Skrb za ranjence v vojski. — Posebno zanimivo so opisani v tem sešilku boji v Adriji, boj naše ladje »Zenle« in nesreča našega parnika »Baron Gautsch«. — Cena sešitku je 60 vin. Četrtletna naročnina (6 sešitkov) 3 krone. Naroča sc v -Katoliški bukvami« v Ljubljani. — Prihodnji sešitek, ki izide dne 15. januarja, bo nadaljeval poročila drugega sešitka: »Avstrija — Rusija«. Delo toplo priporočamo! Zahvala. Vsem darovalcem z Vrhnike in okolicc izreka za mnogobrojna darila v denarju, v jestvinah in cigaretah povodom božičnice, prirejene vojakom, nastanjenim na Vrhniki, svojo iskreno zahvalo za veliko požrtvovalnost »Društvo gospej« na Vrhniki. Romarji na sv. Goro sc opozore, naj tekom 14 dni pridejo po voznino, katero dobe proti dotičnemu voznemu listku ali naj pa naznanijo, kako naj sc z dotično vsoto razpolaga. Pč Mariofil, frančiškan, Ljubljana. Ruski vojaki-ujetniki. Razne novice. Nemški škoije so izdali pastirski list, ki so ga prebrali po vseh cerkvah in tudi katoliškim vojakom na bojišču. Kot glavno nalogo sedanjega časa označuje obsežni pastirski list pokoro in spravo. Vojska jc kazensko sodišče za vse narode, ki so prizadeti od nje. Zato glasni klic po pokori in spravi: Gorje narodu, katerega niti vojska ne pripravi do pokore! Zrel je za propad in tudi morebitna zmaga bi bila zanj poraz. Nočemo se vglobiti v dolžne knjige drugih narodov, ampak v svojo; nočemo izpr-i 'e vati vesti naših sovražnikov, ampak svojo. Mi smo nedolžni nad izbruhom vojske, to lahko pričamo pred Bogom in svetom. Sicer pa nočemo trkati na svojo nedolžnost. Vojska je tudi pri nas odkrila težko krivdo, namreč da izginja versko in nravno življenje. Pameten odgovor. Neki ogrski časopis se jc obrnil do več vplivnih oseb z vprašanjem, koliko časa bo še vojska trajala. Bančni ravnatelj, tajni svetnik Lanczy jc odgovoril, »da ni dovolj moder, da bi mogel na lo vprašanje odgovoriti, a resen da je dovolj, da na tako vprašanje nc odgovori«. — Jc prav povedal, ker vse, kar sc o koncu vojske piše, so samo ugibanja. Konec vojske? Jeseni je od raznih diplomatov in politikov pa do različnih cigank vse prerokovalo, da bo krog Božiču ali Novega leta konec vojske. Najrazličnejši preroki so vstajali in lo po časopisi;' zatrjevali. Sedaj, ko ni nc Božič in ne Novo leto prineslo zaželjenega miru, pa vstajajo zopet politiki in piipovcduiejo, da bo konec vojske koncem marca ali začetkom aprila. Najbrže sc bo kmalu našla kaka ciganka, ki bo vedela povedati islo in marsikaterega potegnila — za april — do aprila. Kaj mu je manjkalo? Iz Zagreba sc poroča: Med naborniki sc je nahajal tudi slabotni, loda visokoraslli fant Jovo Bi-sokvič. Zdravnik ga jc vprašal, najbrže da bi mu olajšal pot od nabora, če mu kaj manjka, če ni popolnoma zdrav. Fant pa je korajžno odgovoril: »Manjka mi samo kraljeva suknja.« Ustreglo se mu jc in so ga potrdili v vojake. Koliko škode bo napravila voj-ka? Bivši ogrski ministrski predsednik dr. Aleksander Wekerle je napisal v neki ogrski časopis članek, v katerem nravi, da bo znašala škoda, ki jo jc in jo bo šc nam a vila vojska, sto miljard, to je stotisoč milijonov. Mož pravi, da bo treba nekaj let na vseh straneh varčevati, da se bo mogla ta škoda popraviti. Vojska in umetnost. Neki statistik je izračunal, da se je napravilo tekom sedanje vojske samo v Nemčiji 1,700.000 Pesmi. Je verjetno, ker vojska je prero-dila srca in marsikdo, ki ni prej nik-dfu'» je prijel sedaj za pero, da d& du- srčnim cutilom. Seveda ne more-111(1 vseh takih proizvodov smatrati za »pesmi«, temveč večkrat so le v obliki Pesmi napisane navadne misli z ncka-teriini lepo zvenečimi besedami. Na smrtni postelji je preklical vse hude žalitve, ki jih je kdaj storil ustme-no ali pismeno proti katoliški Cerkvi, profesor narodnega prava na univerzi v Neapeluu, senator p. Fiore. »Družba bele zvezde« je na Irskem zelo razširjena. Namen te družbe je, da sc tudi neizobraženo ljudstvo odvadi klet vino. Družba dela tudi za razširjenje češčonja sv. Iniena Jezusovega in presv. Kvharistije. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva ccsta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katera jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4'V/o brez kakega odbitka. ure od 8. ziutral do 1. popoldne.' Gle; irtserat! Dopisi. Kopvivnik v Bohinju. Vojak Janez Dobravoc iz Gorjuš, ves čas odkar se jo vojska začela, ni pisal domov. Domači so bili v skrbeh, kaj je ž njim. Da ga še vidijo kdaj živega, niso mislili. Minuli mesec pa je po petih mesecih pisal iz Kurgana v Sibiriji, kjer je ujet. Da so se domači pisma razveselili, je umevno. llavnotako niso dobili Novakovi iz Gorjuš nobenega glasu o svojem sinu tukajšnjem organisiu Janezu Dežnik. Nekateri so pripovedovali, da je ujet. Nahaja pa sc šc vedno v Galiciji pri svojem polku zdrav in vesel. Pisal je večkrat domov in domači njemu, pa so se pisma poizgubila. — Le 110 verjeli vsakotnu, kdor kaj pripoveduje o-domačih v vo.iski! — Posestniku in gostilničarju Janezu Korošec iz Kopriv-nika jc poginila krasna, dveletna kobila, vredna do U00 K. Od koHjerejskega odseka kmetijske družbe je dobival letno podporo po 200 K. Letos ima nesrečo pri živini. Med lotom sla mu poginili lolo in krava. Pred tremi leti pa dorasla kobila vredna do tisoč kron. — Umrlo jih jo v župniji minulo leto 8, rojenih je bilo 17 — med njimi desef, deklic kar po vrsti — poročenih pa 6 parov, _ Sneg je zapadel, sanonec jo dober, losa dovolj z a vožnjo, a delavcev in voznikov 'primanjkuje. Zaslužek z vožnjo bo lotos zelo majhen. škocijan firi Mokronogu. Dno 31. decembra ob 2. uri po polnoči je izbruhnil pri posestniku Matiju Jakš v Iludenjnh ogonj. Do tal mu jc pogorelo gospodarsko poslopje, vsa mrva in vse orodje, škode je do 4000 K. Vzrok ognja je neznan. Vrla gomuljska požarna bramba je bila v par minutah na mestu in obvarovala, da se ni vžgala še blizu stoječa hiša in druga poslopja v vasi. —Na severnem bojišču v VVolczadolna je padel 18. oktobra Janez Kralj iz Breznika. -- Iz južnega bojišča je prišla vest, da pogrešajo tukajšnjega gostilničarja Zalokarja. Vače. Smrtna kosa dola letos v našem kraju veliko vrzeli, skoro vedno zvoni mrtvaški zvon. Na bojišču je baje padel Brega rjev visokošo-lec iz Gradca pri Litiji. Za Topola r j a iz Lazov so z vso gotovostjo govorili, da je padel, pa jo prišel le ranjen v rusko ujetništvo, odkoder je nedavno pisal svoji ženi. Sploh jih je od nas veliko v loj vojski, veliko je pa bilo zopet potrjenih. Iz Tržiča. V letu 1914. je bilo v tr-žiški župniji rojenih 19 otrok, mrličev 91, porok 20, oklicev 27, cerkvenih govorov nad 200, obhaiancev 65.000. Z novim letom se je priklopna lepo ležeča vas Bistrica s približno 400 prebivalci tržiški župniji. V Lomu je bil ustreljen na novega leta dan posestnik Andrej Meglič, vul-go Blažun. Vračajoč se od lova s svojim 14 letnim .sinom in Jakobom Slapar se .je najbrže sprožila puška sinu. Kro-la jc tako nesrečno zadela Meglica, da je iakoj izdihnil. Orožniki so aretirali sina in Jakoba Slapar, ki oba trdovratno tajita in trditev, da jc bil oče ustreljen iz zn.sccie. Enevno zavetišče v TsčilSn ima bo-žičinco Pa praznik sv. treh Kraljev popoldne ob 5. uri. Na dnevnem redu je primerna igrica, petje in obdaritev otrok. iz Rrfolč, sodni eVrn.j Urilo. Umrl je v RafoIC&h po kratki bolezni oče, Andrej Pefefc bivši večletni župan, cerkveni ključar in član prosi voljnega gasilnega d rušiva v Lu kovici. Pokojni jc bil blagi mož in dober somišljenik S. L. S. Lahka naj mu bo žemljica. — Tudi iz naše občine .ie 20 mož in fantov, ki služijo cesarja. Kakor poročajo uradna poročila, je mrtev Leon Andrej-ka jz Vrhovolj, rajni je bil ranjen pri Grodeku in potom vsled ran umrl na, ■Dunaju. l'o sedanjem poročilu sta ranjeni Janez Brr.ot in Jožef Polanc iz Hafolč. Ozcbla sta bila Janez Cerar iz Rafolč in Luka Bernot iz Dupeln. V ruskem ujeiništvu po nahajata Jakob Grčar in Jožef Jereiina iz Rafolč. Pogrešata se . Anton lglič in Matevž Breznik. Iz Preganja pri Libiji. Letošnjo božično noč je napravil telovadni odsek Orel s svojim naraščajem po polnočni maši v šolskih prostorih lepo božično igro v dveh prizorih. Pred igro je imel načelnik Orla Jožef Gulo 1 uro trajajoč govor o vzrokih sedanje vojske, o požrtvovalnosti naših fantov in mož posebno organiziranih v društvih, slovo jemal od onih Orlov, ki so padli na bojnem polju, ki počivajo v daljni Galiciji ali neprijazni Srbiji; govor je bil zelo idealen, poetično nadalincn in jc prišel iz ljubečega in čutečega srca. Mladi naraščaj iz vsakdanje in ponavljnlno šole je dobro vprizoril igro. Ljudje so bili jako zadovoljni in čakali prve sv. maše. Vse se jc ponovilo Novega leta dan. Cisti dobiček od te prireditve v znesku 30 K se je poslal za ranjene vojake podružnici Rdečega križa v Litiji. Da sije predstava vršila, se je veliko trudil g. učitelj, hvala mu zato. — Kakor povsod jo tudi pri nas dovolj žalostno radi vojske, dva sin žo padla, eden v Galiciji, drugi na vojni ladji »Zorna«, o šest drugih so pa ničesar no ve. Bog daj kmalu zmago našemu orožju in toliko zažoljoni mir. Idrija. V ponedeljek, dne 28. decembra 1914 ob 7. uri zjutraj je zatisnil oči c. kr. rudniški nad-.dravnik dr. Janez Jurij Štverak v 48. letu svoje starosti. Rojen Čeh iz Prage, jc prišel leta 1895. v Idrijo ter tukaj deloval neprenehoma skoraj 20 let. Ranjki jc bil izvrsten praktičen zdravnik in vsled svojega ljudomilega srca nasproti revnim slojem ter prirojene originalne šegavosti poznan in splošno priljubljen v celem idrijskem okraju. Pogrešal ga "„• ■ V:. nila »Kmetska Zveza, v Škocijanu pn Mokronogu, da prevzame posredovanje pri prodaji vina svojih članov. Sestavlja sc-znamek poštenih in zanesljivih vinogradnikov — svojih članov — in zapisnik množine vina in cene, po kateri bi ga bd pripravljen vsak vinogradnik prodati. Če sc potem kak kupcc oglasi pri podpisani -Kmctski Zvezi -, ona potem naroči kateremu svojih članov, naj mu pošlje vzorec in ceno viria; na željo kupcev je pripravljena poslati tudi naslove zanesljivih vinogradnikov, da sc potem sama pismeno domenita, kupcc in prodajalec, glede cene vina, odpošiljatve in drugega. Da bi pa nc bil kak kupec oškodovan in da bi se mu nc odposlalo slabše vino kot jc bil vzorec, bo >■ Kmetska Zveza« po svojih zaupnikih nadzorovala, kolikor bo v njeni moči, odpošiljatcv vina. »Kmetska Zveza« se posebno priporoča častiti duhovščini, da bi podpirala njeno delovanje in sc obračala do nje z naročili; zbrane ima namreč popolnoma zanesljive može, ki imajo pristno, zanesljivo vino, da se lahko rabi za sv. maše. ■J*. ........Iji/. V strelskih jarkih. Ranjeni tovariš vojak sloni na roki tovariša, ki strelja. bo vsakdo, kdor je imel ž njim opraviti. Pogreb dne 30. decembra ob velikanski udeležbi ljudstva je izpričeval njegovo priljubljenost. Upajmo, da mu je usmiljeni Bog povrnil dobrote, ki jih je v življenju izkazoval revežem, z večnim veseljem v nebesih! Počivaj v miru, blagi pokojnik, v bratski zemlji slovenski do vslajenja! Gospodarske vesti. Dolenjsko vino in njegovi kupci! Zadnje leto je na Dolenjskem trta precej dobro obrodila in vino je ponekod iz-vrslne kakovosti. Ker so bile pa na Dolenjskem že par let prej slabe letine in še tisto vino, kolikor je biio pridelanega, ni bilo dosti prida, so se stari odjemalci tukajšnjih vin obrnili drugam. Marsikateri kunec ne gre sam po vino, ker noče imeti potnih stroškov in se zato obrne na kako zadrugo, da dobi zanesljivo vino. Da pomaga kupcem in vinogradnikom, je skle-8 Odpošiljanjc takega vina šc posebno nadzoruje tukajšnja duhovščina. Cena vinu je 32 do 52 K hI, kakor je kakovost. Svoji k svojim! »Ktnetska Zveza« v Škccijanu pri Mokronogu, Rekrui. -Spi.-al Henrik Conscienco. (Dalje.) Katarina je obstala v globokem premišljevanju; kako vendar more biti pregreha, če pokažeš inostrancu pot? Trudila se je, da bi razumela, a ni mogla — bolest je premagovala njeno dušo. Ona je čutila in vedela, da dela prav, da obišče svojega bolnega prijatelja, a tu jo ustavlja vsakdo, kakor da bi hotela izvesti zločin — ali kolikor jc bila nestrpna in pobita — p0| ure čakanja po tej dolgi poti in težavah tudi ni bila taka stvar. Saj bo vendar videla Jana. Stala bo pred vojašnico in nikdo izmed vojakov ne bo ušel njeni pozornosti, Videla in spo-znala bo Jana ,.. Nakrat se ji jc omračilo lice v tej sladki misli — spomnila se je, da je Jan slep — in slepi vendar nc morejo korakali z drugimi... Vendar — kaj je vedela ona o vsem tem? — Saj je tukaj vse lako čudno. V svojem clvomu se ji je zdelo najbolje, da sledi starčinem nasvetu, počasi se je ravnala napram »Sokolu«, tja prišedši jc poklicala vrček pive in se je vscdlu sramežljivo v kot poleg mize. V krčmi je bilo kakih deset vojakov-, ki so stali ob mizi za točenje in so se pogovarjali glasno o službenih vojaških rečeh. Ko je bila vstopila Katarina, so se obrnili pogledi vseh nanjo, smejali so sc in rogali deklici, ki jih ni razumela, ker so govorili francosko. Dasi so bili Katarini mučni njihovi drzni pogledi, jih je nagovorila smehljaje: Dober dan vsem skupaj, prijatelji! Ti-Ie vojaki so se ji zdeli poštenjaki, razen moža, ki jc bil starejši od drugih in sc jc obnašal nckanl velcvalno napram njim. Ta jc imel nadele debele usnjaie ro-kovice, njegovi gumbi so se sveliii kakor samo zlato, kapo je pomaknil na levo ušeso, mogočne brke so bile namazane / voskom in zavihane navzgor — stal jc izbočenih prs, roko uprto v pas, kakor da izziva. Ni mogoče, da bi bil kaj druzega, ta vojak je mogel biti ali profos ali učitelj borbe. Nc njegova zunanjost, ne njegovo postavljanje ni bilo, kar je vplivalo na Katarino, da je mislila tako slabo od njega, ampak njegovi nesramni pogledi, s katerimi jo je prisilil, da je povesila svoje oči; jezilo jo jc tudi, ker se ji jc zdelo, da se ji posmehuje tako glasno. Deklica ni zakrivala svojih čuvstev in prevzetni lovec jc opazil lahko, da ji jc zoprn. Tačas ko so opazovali gosti drug druzega, je prinesla krčmarica Katarini pivo, mlad vojak prijaznih oči se ji je približal, ji ponudil svojo kupo in rekel prijazno v kempskem narečju: ■Trčnimo, Micka. Vi ste golovo od Antverpna?« Ne, tovariš. Jaz sem od Sv. Antona iz Šilde, ali iz doline suhcev, kakor ho- čcle.c »In jaz sem dečko iz Vehtergod — torej sva soseda.« Veselje je ožarelo dekličino lice, pogledala je vojaka tako ljubeznivo kot da bi bila našla rodnega brata. Med tem pogovorom so se vsedli ali so stopili tudi drugi vojaki k mizi, oni z navihanimi brkami se je pa vsel tako blizu Katarine, da se je je skoraj dotikal. Katarina ni mogla prenašati njegovega porogljivega in predomačega vedenja, tresla se je kakor v strahu, prijela je svojega rojaka za roko in ga prosila prikupljivo: »O dobri moj prijatelj, sedite Vi pri meni in varujte me pred Francozom — kaj pa misli on, da sem jaz?« »Ah« — je naredil Flamec, — »to je veternjak. Samo postopi naj se in naj se Vas dotakne, potisnem mu svojo pest v njegove debele brke in če je tudi stokrat učitelj borbe.« Ojunačena se je obrnila Katarina drzno k izzivaču: Gospod vojak — jaz bi Vas prosila, da sc odmaknete od mene. Kaj pa mislite Vi pravzaprav? — Ali imate Vi mene za kako slabo blago?« Učitelj borbe se je zakroholal in sc odmaknil govoreč smešne zbadljivke, katerih ni razumela na srečo Katarina, ki je vpraševala svojega varuha: Recite vendar, prijatelj, kako sc pi-jjete če smem lo vedeli?« Suzan Caersev sem vsak dan.« Suzan Caersev? — Glej vendar! Komaj štirinajst dni jc tega, da smo prodali Vašemu očetu telička, lepega lisastega telička. Še imam od skupila v žepu. In kaj dela moj oče? Je zdrav?« Popolnoma zdrav! — Mož kakor hrast. — Zdaj se domislim, da nam je pravil, da jc tudi njegov sin vojak. — Toda — ali ne poznate Vi našega Jana?« Kako se pa piše?« lan Breme.« Breme?! Moj Bog, kako bi ne poznal Brcmca, saj služita v isti kompaniji, hodila sva vselej skupaj, dokler ni obolel na očeh.« \ endar enkrat človek, ki je poznal Jan ! — Ginjena je prijela Katarina vojaka /.a obe roki in vzdihnila: »Prijatelj moj dragi! — Glejle, zdaj hvalim Boga, da me jc pripeljalo v to krčmo. Vi mi poka-žete pot do Jana, kaj nc? — O vem, vsi fantje iz našega kraja so dobre duše.« Seveda Vam pokažem v bolnišnico. Ali pa veste, da je Jan slep?« Zal, da vem!« — je vzdihnila. »Koliko solza smo že pretočili radi njega.« Nekam nevoščljivo so gledali drugi vojaki, ko sta si postala deklica in njihov tovariš tako hitro domača. Učitelj borbe jc drsal nemirno po stolu in je zmigoval z obra/om in rokami, potem sc je primaknil zopei k deklici in ko ji jc bil najmanj v mislili, jo je prijel za brado. Harnec je skočil na noge in se grozil, Katar ina pa je vstala jeze vsa zarepcla in btla je učitelja borbe s plosko roko tako junaško po licu, da je videl vse zvezde." Ko se je pa zavedel udarjeni mojster, sc je izpremenila mirna krčma v grozen bojni polom — zgrabil je za vrč in hotel je razbiii ž njim Katarinino glavo, ali mladi Flomec je bil močnejši od njega, prijel ga je hitro za grlo in mu izbil vrč iz roke. Urti|ii vojaki so planili hitro med razlju-tena borca, odtrgali so drug od drugega in ju opominjali, da se nc sme boriti vojak s pestjo, zanj je sablja.. Nad tresočo se Katarino se je izlila ploha hudih besedi, vojaki so se podili po sobi, krčmarica je kričala, da gre po stražo, — kar se je oglasilo močno bobnanjc v vojašnici. Juha, juha!« — so zavpili oni, ki se niso mešali v prepir, in so stekli vun. Učitelj borbe je preklinjal in grozil, potem Tako brani vsako pošteno flamsko dekle •v<>|0 čast. ie sledil tovarišem rekoč pri odhodu rlamcu: »Ob petih na mestu! — Pridem po vas!« r »Dobro, dobro, čeljustnik!« — mu je odgovoril Flamec s posmehom. »O ljubi Suzan, koliko strahu sem prestala« — je vzdihnila Katarina, ko je ostala sama s svojim varuhom, — »je zdaj vse v redu?« »V redu? — Sabljat se moram nocoj s tem pretepačem.« »O moj Bog! — in to zaradi mene!« — jc zakričala Katarina in se vsa tresla. Oni jo jc miril velikodušno: »Ni se Vam treba plašiti, dele moje, to je samo za smeh. Konečno se izide stvar tako, da pojdemo vsi skupaj pit, ker je način tega vraga, da pride do brinjevca — namreč če je on na vrhu. Take reči se mu pripetijo samo dvakrat v tednu, kakor je splošno znano. — Le pojdite zdaj hitro z menoj, popeljem Vas do bolnišnice, kjer jc Jan.« Katarina je plačala svoje pivo in zapustila z vojakom krčmo. Govoreč o domu in o razmerah pri vojakih jo je spremil skozi par ulic, potem se je poslovil, rekoč: »Vidite vojaka na klopi pred vratmi one velike hiše? — No, to je lazaret ali vojaška bolnišnica. Vojaka morate nagovoriti, pustil Vas bo noter, če je le mogoče. — Le vrnite sc srečno domov in pozdravite mi o priliki mojega očeta. »Tisočkrat sc Vam zahvaljujem, prijatelj! < — mu jc odgovorila Katarina in šla napram bolnišnici. Ko je bila zopet sama, sc je polastila globoka žalost njene duše in skoraj se ni upala, da bi nagovorila vojaka. Ali ko sc je približala vojašnici, je zažarel njen obraz veselja — vojak se ji jc zdel znan. In res! Ko je bila še nekaj korakov oddaljena od njega, ga je zaklicala po imenu — bil je Kobalov, o katerem jc bil pisal Jan, da je postal korporal. Ko jc zapazil korporal Katarino, je skočil radostno k nji in vprašal veselo začudeno: -Ljubka, Katarina, Vi ste to? — Kako jc vendar to? — O Bog, kako se veselim, da Vas vidim. Kako sc godi našim ljudem v vasi? — Je moja mati ozdravela? — Kako je z Verbakovo Lizo? — Vedo tam, da sem korporal, in kaj je rekla Liza, ko je slišala to?« »Vse gre na dobro,« — je odgovarjala Katarina. — »Vaša mati je bila že nedeljo pri veliki maši, mrzlica jo je zapustila in skoraj da sc ji nc pozna, da je bila bolna. — jaz pa sem Lizi sama povedala, da ste postali poglavar.« »No — ali se ni smejala?« »Ne, zardela je do ušes, vesela pa je bila tako, da ni mogla izpregovoriti ne besedice, jaz pa sem brala v njenih očeh njeno veselje.« Kobalov korporal je povesil glavo in gledal v nič, nakrat se mu je izpremenil obraz, čutil je, da zardeva in da mu razbija srce. Rojstna vas s svojimi njivami in travniki, nedolžen pogled ljubljene, ljubezniv smehljaj materin, veselje nedelje po dolgem tednu dela, krasno petje pod zeleno lipo, žlobudranje udomačene srake, lajanje domačega psa, šumenje smrek... Vse to se mu je prikazalo živo pred oči, vse to ga je mamilo s čarobnim glasom ... Rahlo je vprašala Katarina: »Kobal, kaj sem pa rekla, da sem Vas razžalo-stila?« »O ljubka Katarina — jaz sam ne vem, kaj — prikazala se mi je nakrat naša vas, tako živo, da sem videl, kako se svetlika stolp v solncu. Moj oče je vezal snope na strnišču, moja mati je stala poleg njega, čul sem, kako se razgovarjata o meni. — Bil sem čisto omočen — aii zdaj je minulo.« »Pojte, Kobal — peljite me vendar k Janu, on bo tako vesel, ko me zagleda.« »Vi veste torej za njegovo nesrečo?« »O vem! Prišla sem samo, da ga potolažim. — Ne pustite me več, da postavam tukaj, peljite me takoj k njemu.« Žalosten je vzdihnil korporal: »Kako Vas pomilujem, uboga Katarina ...« »Zakaj?« — je vprašala burno Katarina. — »Govorite, pojte, ne delajte mi strahov.« »Nesrečna Katarina! — Nikdo ne sme do slepih in do drugih, ki so bolni na očeh, to nam je prepovedano pod strogo kaznijo.« Bolesten krik se je izvil deklici, zakrila si je s predpasnikom oči in je vekala: »Gospod, moj Bog! — Bog ti moj! — Štiri dni naj bi bila hodila zastonj, zastonj da bi se bila mučila in Jana ne dobila pred oči? — Živa ne grem od tod, če ga ne ugledam, bodite prepričani o tem.« »Ali Katarina! ... Ne smete tako ve-kati na ulici, če ne, bodo prišli ljudje in bodo zijali in poslušali, molčite vendar raje.« Katarina si je obrisala oči in zavpila z izrazom poguma in obupa: »In če se splazim v hišo kakor tat, če mi prebode sablja srce — (notam ga videti in govoriti — naj me zadržijo, če me morejo.« »Poslušajte, ljuba Katarina« — je govoril korporal na tiho, — »lahko da izgubim jaz pri tej stvari svoje zvezde ali pomagati Vam hočem. Samo mirujte in molčite. Narednik pojde takoj z raportom h komandantu, zdravnik je bil že tukaj, ravnatelj je bolan, ne pride v bolniške prostore. Ko odide narednik, Vas popeljem tihoma k slepim. Ali da ne pozabite, Katarina, če pridem v luknjo, če izgubim svoje zvezde, tedaj povejte moji materi in Lizi, da sem jih izgubil iz prijateljstva iu usmiljenja.« Solznih oči mu je zatrjevala: »Bodite prepričani, da Vam ostanem hvaležna vse dni svojega življenja. Zanašajte se name, Liza Vam piše pismo kakor hitro bom jaz doma.« •, »Saj ne zna pisati!« — je vzdihnil korporal. »Znam pa jaz — in pisala bom namesto nje, in stvari bom napisala, da bodete skakali od veselja.« »Velja, Katarina. Torej poslušajte, jaz ne smem tu govoriti z ljudmi. Sedite na klop in sedite, dokler ne pride narednik, rekel mu bom, da ste moja sestra, sicer nam še pokvari kaj. Govoriva malce o rijateljih tam doma. Sc je že poročila ipovarjeva Nela? ln naše žrebe, ki smo ga prodali v »Krono«, kako se drži?« Vscdla sta se razdaljena drug od drugega na klop. (Dalje.) V novi luči. Napisala Lea Falur. »Al mc boš kaj rada imela?« — je zažvižgal navdušeno in prešerno čevljarski vajcnec — in Polde Komar, v mirnem času bančni uradnik, zdaj korporal pri sedemnajstem, tretja kompanija, četrti voj, se je obrnil naglo k svoji zaročenki lepi Anki Mehlinovi. Vajenčevo žvižganje je sprožilo vprašanje, ki ga je mučilo, kar je zopet oblekel vojaško suknjo, da stopi v nji v bojni grom. »Al me boš pa še rada imela Anka, če pridem brez roke, brez noge?« Smehljajoče jasne oči so premerile vitko visoko postavo, ki je stala tako ravno in kljubo-vaje tu — smehljajoče oči so hitele preko vseh teh krasnih mož in mladeničev, ki so bili pripravljeni na odhod — vse tako čvrsio, junaško, veselo — smehljaje je rekla mlada deklica: Beži, beži Polde, kaj govoriš lako čudno? Bilo :c res čudno to vprašanje v tem hipu ko je plaval ves kolodvor v toku navdušenja. Glava pri glavi je stalo ljudstvo, ki je prišlo, da pozdravi odhajajoče vojake, vsi siano\ i in vsaka starost — dete v naročju matere, starček ob palici, stare mamice, ki niso bile že več let lako daleč — in vse lo je bilo navdušeno, roke polne cvetja in kai drugega, vojakom v spomin in pozdrav. Vojaki so stali že v vagonih, so hodili vanje, so stali med ljudmi. Vsi ovenčani. Kape in prsa, polna cvetja in trakov, trobojnice so mahljale iz vagonov, pesem se je oglasila iz le ali one skupine, smeh. Zrak je bil nasičen vonja cvetja, poletne toplote, železničinega dima, prahu več tisoč nog, ki so razgrebale tla, vonja pive in mera iz nove vojaške kuhinje na kolodvoru in nečesa nepopisnega, ki je lebdelo nad vso to množico, kalere vsakdanje misli in čutenje je razmešala in razburila že dolgo pričakovana in vendar ne-nadano prišla vojska. To nekaj je vezalo zdaj tu vojake in civiliste, znance in neznance v eno samo dušo in misel, v reko nejasno ž.-ljo ili naprej, ili kam, sploh kam, iti z vojaki, delati za domovino. Smehljajoče Ahkhffe oči so sc vrnile k Polde tu in ponovila ie: >Beži, beži ne govori ta I'o strašne reči.« Strašne, res. Ravni, širokopleči, samozavesti. so se kretali vojaki v svoji novi lepi uniformi, sklepali so zveze, se šalili. Pogum in odločnost jim ie sevala iz oči, iz ust so se jim sHale šale. Kdo bi si mogel predstavljati, d? sc vrne kdo njih brez roke ali noge, da bi re vlekel zdaj tako poskočen težko po centi, ves blaten, raztrgan, ali da ga sploh ne bo? — In vendar je brnšila že nad tam živim lepim svetom morilka svoio dolgo keso Pavli Morinovi. Ankini prijateljici; so se zameglile večkrat oči, cluša ji ie plavala in tonila zdaj navdušenja, zdaj tihe groze. Govorila in gledala sta sc zaročenca, a ne več kakor poprej, ona jc poslušala nju m druge z nekim nedoumnim čuvstvom. Gotovo je hudo tem fantom in možem, katere je iztrgala vojska iz družine, odtrgala od mirnega dela, pa se možatijo in smeje — pesem je na ustih v srcu je jok. »Udrite Srbe, dajte jih,« — je naročal lam gruči vojakov slar poštenjak, ki jim je delil svalčicc. — »Nc bojte se,« — je zagotavljal resno mlad obraz — »to se bo že vse naredilo.« — »Rusov ti pošljem nabit sod,« — je obljuboval mož svoji ženi. — »Ruse bomo jedli, če bo tudi petek,« je pristavil drugi, ogorjen bradat mož se je pohvastal: -Na bajonete jih bomo nabadali in vrgli takole nazaj — naj jih le dobimo med naše stare kosti, zmleli jih bomo.« »Hvala Bogu,« — je rekel že plešast vojak, »do smrti bom vesel. Ženo mi je vzel Bog, otroci so do vrha, kdor ;c vzel ženo naj vzame tudi mene.« — Od vojaške kuhinje k vlaku jc hodil velikan belokranjski pesnik Orlovič, o'-rog niega so sc zbirali tovariši in ljudstvo, njemu so se sipalc do-setljivke kar iz ust: »Rusi bodo padali kakor muhe, ko jim pošljemo mi hruške suhe, kajti od take jedi, vsakega rad želodec boli.« Bodo že videli kaj ie kranjska kri, so mislili, da bodo opravili brez nas, pa brez Janeza ni nič. Živela Avsfrra! Naša vojska iz viharja še brez slave nrišla ni. Vsega so mi dali polno torbo, kosilo jc kuhano, miza je na tleli. Pa kdo bi si mislil, da se bom kooal kdaj v morju in da bom pel v Trstu slovenske pesmi! Ej živila slovenska zemlja! — Prvi večer je bil otep slame, drugi večer je bilo dvajset bilk in tretji ravno ena rama bilka moje ležišče — pa to nič ne de, samo da jih bomo.« Zopet je govoril Polde. Z nekim mrakom na licu je rekel zaročenki: »Kaj se Ti zdi tako nemogoče? — Tj ne misliš in ne veš kako je bojno orožje dandanes, kako je bil iznajdliiv človeški razum za po-končevar.je človeka tam se Ti trudijo in uče zdravniki leta in leta, da morejo rešili življenje erega — izumitelji vojnega orodja se trudijo, da izpihrp;n življenje tisočih v enem hipu. Rečem Ti Anka, čudež bo, dasi ne verujem v čudeže, čudež bo, če se ms vrne kaj in če pride kar pride, še celo. Ta premoč sovragov! To pomisli dušica in bodi nripravljena na vse. Povej mi ali naj račurim .. .« .»Kako si silen,« _ Se je namrdnila in obrnila je glavico od njega. Tedaj so se srečale njegove ožaloščene oči z resnimi očmi Pavle, ki so rle po svetu krasnih postav in se vrnile k njemu z vprašanjem: Kaki pridete? Sam Bog ve! Stali sta druga prf drugi, tako različna druga od druge. Anka hči bogatega mesarja, razmazana in razvajena, in Pavla mlada učiteljica, ki je vzrastla sirota brez livbezni, ki je spoznala že otrok življenja resrobo. Anka v lesku ^voje lepote, v ko-ketni obleki, oči vedno pripravljene, da vi o vi jo občudujoč pogled, Pavla oblečena pnprosto, oči polne misli, obrnjene nekam v daljavo. Rahlo mu je rekla Pavla: »Zakaj vprašujete? Kdor ljubi, ne ljubi ne roke ne noge, ne frizuro — ljubi se pač samo dušo _ torej bo Anki vse eno kakšni se vrnelc, da se le vrnete ...« Hvaležno ji je stisnil roko. Ni se brigal navadno dosti za njo, za tovarišico m spremljevalko Ankino. Stanovala jr prj Ankinih starših in je morala žrtvovati ves svoj prosti čas, da spremlja živo in lahkomiselno dekletce, ki ni poznalo skrbi živ-ljenja. Blesteča Ankina prikazen je zatein-nela popolnoma bledo in resno Pavlo, morda jo je ljubila Anka ravno zalo ... — Mladi uradnik se je bil seznani! na nekem plesu z Anko, Pavlo jc videl prvič ko ie prišel v Ankino hišo in je prišla Pavla iz šole, natovorjena zvezkov, knjig jn cvetlic. Njeni nazori mu niso prijali, zdeli so sc mu nazadnjaški. Zakaj je ženska tu nego, cla razveseljuje s svojo lepoto? — Javno življenje in njegove programe naj rešuje mož, ženska jc rešila vse, čc je lepa in občudovana, bogata. — Bil je soliden fant toda plaval jc v svetovnem toku. Ni sc vprašal ali je veren ali neveren, bilo mu je zoprno strastno naglaševanje vere ali nevere in sprijela sta sc dostikrat radi te nejasnosti v njegovih mislih z mlado učiteljico. Danes je čutil nakrat, da je njena zahteva po resnosti v načelih upravičena, čutil je, da mora nastati velika izprememba v značajih in času in želel je, da bi bila Anka bolj podobna Pavli. Zopel jc obrnila zaročenka namrdnje-ni obrazek k zamišljenemu zaročencu: Saj sc Ti ni treba izpostavljati — čuvaj sc. In rekla sem Ti tudi, da se izprosi. Saj Ti ni bilo treba ponujati se trikrat na dan po vseli vojašnicah.« Bog s Teboj, da nc moreš razumeti tega, Moja dolžnost. Izpolnilo jo je vse in jaz, da bi odlašal? Te je motilo tisto neumno govorjenje? — Prazno! — Cesar jc klical in hitclj smo.« »In začudil se je svet« — so se zablis-kale Pavline oči. — »Avstrija je vstala kot cn mož, prvo ponižanje sovražnikov, ki so računili na uspeh svojega rovanja. Ljubljana je bila kakor velika reka v katero hite potoki, hudourniki ob nevihti, rezervisti so brzeli po cesti, da se je naredil tiste dni stalen oblak prahu, v treh dnevih jc bila izvršena mobilizacija; zastave so pozdravljale vojsko.« »Bil o je res čudovito,« — je pritrdil veselo Polde. »Vojska! Kar prenaredila nas je. Kako težko se pripravlja sicer človek od doma. Tu je pustil plug, knjigo, polico — vojska! Kar vzdignilo nas je. Mi v pisarni — rečem Vam, da je prišel nek novi duh v nas. Voiska razprši megle, ki leže nad Avstrijo. Zdaj izvemo: smo ali nismo. Pa moreča nejasnost zadnjih let v vsem. Trgovina je propadala, Avstrija je bila postala zasmeh vsakega poba, delil jo je vsak otrok po svoji pameti — vse gniilo zunaj in znotraj — je vpilo inozemstvo so zabavljali domači t— in ko nam je vzela zlobna roka moža, čigar energična volja je bila porok nove veličine — tedaj je pričakoval svet, da si sme razdeliti roj lačnih hijen zaželjeni plen. — In zdaj gremo, da zakliče-mo: Proč roke od naše zemlje, dajte prostora, da dihamo tudi mi, krepka so naša pljuča, željna čistega zraka.« »Tisoči in stotisoči so vstali, da dovršijo njegovo poslanstvo, sto tisoč in sto ti- sot src jc priseglo, da bo zvesto njegovim načelom. Se spomnite, kako sc je peljal vlak po Pr0£i posuti s cvetjem, nema je stala tisočera množica, ki je prihitela v pozdrav — tudi zdaj jc nastlan kolodvor s cvetjem — odpeljete se branilci našega obstanka Se spomnite kako so se gibale tisti otrožni dan zastave po Ljubljani? — Bile so kakor sikajoči jeziki, željni smrti •— srce mj jc pretresala groza.« Govorita vendar kaj pametnejšega,-. sc jc jezila Anka, »samo smrt, pogreb, odsekane roke in glave, glej, kličejo v vlak..." Mase so se zgenile, zavalovile nazaj, sunilo naprej. Vojaki niso mogli ustaviti vala občinstva. In ko so bili slednjič vsi vojaki v vozovih med smehom, krikom in Šumenjem, jc stalo občinstvo zopet tu častna siraža mož, kj so odhajali na polje časti. Dečki so se splazili na strehe vagonov, deklice so prinašale še cvetia, stiskale so sc roke, obrisalo se je tu in tam solzno oko, na tihem in skrito, da ne oteži vojakom src; . Zagibal se je vlak. Zaoril je donebesni pozdrav. Loke in kane iz vlaka, veje in cvetje, roke in robci zunaj — mahlanje, klicanje. Živeli naši fantje! — »Z Bogom! — »Ž.i\ !;.->! — Bog z Vami! Završelo je jfi;is o Lepa naša domovina . . .« Dokler jc bil viden vlak so klicali in mahljali ljudje, ni>tcm so povesili glave in se vrnili v tc/: ili mislih po razho emh potih domov. i'avla je pobrala cvetko, ki je padla Bog ve iz čegave roke in :e bila pohojena od : očih nog. Cvetka se ji je zdela kakor izgubljeno življenje onih . . . Vzdigni'o sc ji i ■ duši ono nepopisno dušijivo čuvstvo, ki j c bilo pretreslo njo in druge ob večernem slavnostnem obhodu rezervistov, ko sc jc iresla Ljubljana navdušenih klikov in se , sklonilo bandero stolnice vojaški zastav ko je blagoslovil duhoven može, ki so bili prihiteli na cesar'cv klic — in je ud; a v navdušen1? kakor mrzla ploha . ,. Polj. knili so . . . Zvonček je cingljal . . . Vse ie vzdihalo glasno: Jezus usmili se! Usmili se!.. — In zaigrala ie godba — glasni i'1'; /ena je zaihtel po Vodnikovem trgu ' !:o je bilo pri srcu možem. Mrtvaška kor. i >>jca) molitev za mrtve. Niso mislili na lo v veselem vsklikanju, pod vihra o-čirui zastavami — zdaj so vedeli vsi: I i tisoči in tisoči so bili zapisani smrti. Hip žalosti, ki je bil dolg kakor večnost .... »Jc/ s! Jezus! — Potem vesela koračnica, živio! in odnihana je bila žalostna slutnja, mučen občutek, da se vrne pre-mnogokrat . . . Rosi z nebes — zemlja žaluje. Ljudje hodi i) resni, pogovarjajo se samo o draginji, lakoti in — ranjenci. Kar je bila začela vojska, ga ni človeka v Ljubljani, ki bi ne vprašal zjutraj soseda: Ali je kaj novega od naših fantov?" — Vsak je hodil Pred pošto, pred tiskarno, da čita brzo;ave; *?r ie bila začela zima, ga ni človeka v H"b;jani, ki bi ne odprl zjutraj okna, se ozrl v mraz in vzdihnil: ».Fantje, naši fant-— in sram ga je. da leži v mehki po-v topli sobi. ko prezebujejo oni v blatnih jarkih. - Vsaka novica iz bojnega polja pretresa dušo z različnimi čuvstvi — vendar se razvija življenje šc nekako v starem tiru, živci so sc umirili, bi otopeli, da nas ne preskrbijo politiki iz kavarn s kakim novim vznemirjenjem. Kranjc se privadi lega. Črnogledom odgovarja lahkomiselni: »Kaj je hudega? Polne so prodajalne, gos tune, na trgu je vsega.« — Zresni ga pogled na kruh. — In šc nekaj nas pouči, da živimo res v hudem, prehudem času . . . Povsod zastava z rdečim križem na belem polju. Blagoslovljena zastava, ki jamčiš, da čaka naše krvaveče brale počitek in obve-zilo, okrepilo — blagoslovljene roke, ki strežele požrtvovalno našim ranjencem — junaki so oni — vi ste njih angelji. In vendar sc nam stisne srce, ko zagledamo bel o zastavo z rdečim križem, ki je zbrala pod sebe vojsko zlatih src, da celijo rane, katere zadaja druga krvava vojska . . . Pavla je šla iz šole. Bila je bleda in utrujena. Ves nien prosti čas je vzela zdaj vojska in ranjenci. Doma je šivala, v šoli je plella, po šoli jc: tekla v bolnišnico. Vse njeno teženje je bi'o samo pomagati, pomagati in vedno se jc vpraševala samo to, ali stori svojo dolžnost. Anka je bila nevolina na njo. Kupila si je dragoceno krzno, Pavla ga ni niti pogledal, šla je pod Rožnik, Pavla je ni spremljevala. Kaj hočeš vendar,- ji je očitala Anka, »ali nai dam ves zaslužek kakor li za vojsko? Trgovci morajo tudi kaj prodati, sicer ne zaslužijo delavci.- — Pavla ji jc odgovarjala: »To ;e že res. Naj kupi kdor more čudim se samo, da se ti ljubi, ko ,'e tvoj ženin v večni nevarnosti.« Ja veš,- se je smejala Anka, jaz vendar ne morem hoditi kakor kak glas smrti okrog. Je res, da bo zdaj huda za moža, pa premožno in lepo dekle ga bo pa vendar "'e zmiraj lahko dobilo.« Zakaj ie bolelo to Pavlo tolikanj? — Anka je debila dosti taborskih pošt z srčnimi pozdravi — Pavla je zaprla v svojo omaro eno edino, ki ji je javila: Živel, pogum! Še sem cel in zdrav. Korajžni smo vsi, bijemo kar se da. Potem so izostala poročila in Pavla ni morfla vkhub svojemu hudemu delu drugače kakor mislili vedno in vedno na prijateljičinega zaročenca; zanj je izpraševala ranjence, a dobivala je ne;-sn.e odgovore. Šla je pobita iz šole. Zdelo se ii 'e, da leži vse obče gorje na njenih ramah. Vrsta mož. ki so se pomikali nekam avtomatično čudno poč?si. ji je ustavMa korak. Spo nila se ie onega dne na kolodvoru in kriknila je bolesti. Bedni junaki kako prihajajo — kakor vrsta duhov . . . Lepe nove uniforme, ka:;o so zd°'ane. zmečkane, prebodere, prestreljene. bla»ne, visoke postave k&ko so upognjene, obvezane glave in roke, noge šepa'o. Obrazi so topi, omrt-veli so groze — le malo veselja zas':e na njem, veselia, da so zopet na toplem. Fantre naši! . . . Sovražnikova moč vas ni zdelala toliko. ka'-or mraz. ki stisne^ dušo in premre kosti. Tu in tam skoči dobra duša k ranjencu, ga obdaruje. Dajte, ljudie bož i. odtrgajte sebi, postrezite, pomagajte. \ si so naši. bodisi Oger. Lah ali Nemec, vsi so stali na enem polju, za en smoter. P&vla ie stala ukopana in gledala za ranjenci. Energičen lep obraz njene kole- ginje Cirile je bil pred njo, ne da bi zapazila, kdaj je prišla. Oči obeh učiteljic so bile vlažne, ko sla se pogledali. »Pojdi,« je rekla Cirila zamolklo, »povem ti nekaj. Komar je prišel. V liceju jc in težko je ranjen v rebra in ne vem še vse kod, pripeljali so ga malo živega. Le povej njegovi nevesti, naj ga pride obiskat. Od ene do štirih, prvo nadstropje, dvanajsta vrata.« »Ji je pravila še kaj druzega? — Pavla se ni zavedala, prilavala je nekak domov, pred očmi tista krasna slika odhoda . . . »Ranjen je? — No, ga bomo hodili obiskat, bo vsaj bolj kratkočasno. Pojdi vendar z menoj, ti si že vajena okrog lakih ljudi. Kaj mu neseva? — Nakupim vsega in razdam drugim, saj je tako težko prit! noter.« »Dobrega srca je,« si je mislila Pavla, »ali posebne ljubezni nima do Komarja. Bog ve, kako bo užalila reveža, saj ga jc ljubila samo zavoljo njegove lepe postave, kakor se zdi,« Črnovojnik pred licejem je vprašal strogo, koga iščejo. Bile so tri, ki so mu odgovarjale, Anka, njena mati in Pavla. Potem so dobile v liceju listek, ki jim je dal dovoljenje iskali ranjenega desetnika Poldeta Komarja. -Prvo nadstropje, dvanajsta vrata.« . Počasi, je prosila Pavla Anko, »težko je ranjen in ga nc smeš razburili, lepo le prosim, Anka, če je kaj zelo izpreme-njen, ne pokaži mu, da si se prestrašila.« ■ Ne bodi sitna in ne pridiguj mi venomer," se je otresla Anka in njena mati je rekla mirno: »Kaj se bi pretvarjala? Če je hudo ranjen, je res revež, ali zato ni treba, da je še Anke konec.« -Srečni taki ljudje!- je vzdihnila Pavla v srcu in potrkala je rahlo na vrata s številko dvanajst. Mlad bogoslovec je prišel vun. »Gospod Komar? — Da ta je tukaj — sicer jako izmučen.« V svetli sobi, kjer je pripravila no-strežljiva ljubezen lepo bivališče ranjenim revežem, je ležal na prvi postelji človek, ki je bil povezan in pokrit do nosu. Druge postelje so bile sicer razdete, ali njih lastniki so se izprehajali po hodišču. Človek na postelji se ni ganil. Deklici in mati sta obstali na pragu. Na obešalu kape in zdelane, a že očejene monture, steklenica z ma!inovcem na beli omarici — tisti težki duh po zdravilih, lizoformu, ki se je boril z vonjem nekega parfuma — vse to se je utisnilo hitro v Pavlino predstavo. Tačas se je csokoiila mati, stopila je k postelji in vprašala rahlo: -Gospod Komar, ste vi to ali niste?- Človek v postelji je dvignil težko glavo: Kdo je tu?« »Jaz sem. Polde,« je kriknila prestrašena Anka. »Ja kai pa je s teboj? Zahs' imaš zavezane oči?« »Anka,« je vzdihal Komar, »ne vidim te — jaz ne vem — ranjen sem na očeh, na nogi — povsod. Obsule so me one sitne muhe.« ^aj!? — Ti ne vidiš?!« je zakričala obupno Anka in zgrudila se je na stol, lep obrazek je pokrila smrtna senca. Hitro jo je prijela mati: »Pojdi, pojdi, ubožica, to ni z? te . . Izginili sta skozi vrata. Pavla je k!e- čala pri postelji ranjenega, njene solze so tekle na njegovo roko. »Kdo se joče radi mene?« jc vprašal. »Anka? — Ah ne, Anka nima poguma, da bi ostala pri ranjenemu — lo ste vi, Pavla, dobra duša!« »Jaz sem, Polde — ne zameri temu razvajenemu otroku. Nc boj sc, da bi bil zapuščen, ako si izgubil na častnem polju vid in ude — jaz bom delala in skušala, da ti osladim trpljenje.« Tonlo je stisnila vela ranjenčeva roka nieno. Nič ni bilo treba zavijanja, okolstav. Pavla nI vedela samo kako — v tej uri se Ii je razrešila prihodnjost in preteklost, čutila se je močno, odločno. Več dni ni mogla k ranjencem, dobivala oa je peročila, kako mu gre, od dobre duše, ki ne pozabi in ne zamudi, kadar ima priliko, da izvrši dobro delo. > Božičen večer ga pa le obišči. Povedati ti ima marsikaj,« se ie smehljala tista dobra duša. S čudnimi občutki v srcu je šla Pavla. Včeraj jc hilo posnežilo ceste in strehe, kar je hodilo do ulicah, je nosilo svežnje, bodisi otrok, ženska ali vojak. Bilo je celo nenavadno gibanje na ta nenavadni božič, posebno gospe so hodile živahno od prodajalne v slaščičarno. Marsikatera niih je krenila z zavitki v »Ljudski dom'. Treba bo razposlati božičnico ranjencem. Sveti večer praznik miru — svet v orožju te pozdravlja želino ... Po liodi-ščili liceia ie dišalo po smrečju, obrazi ranjencev, ki so se urili v hoji, so bili nekam slovesno mirni, kakor da je prišlo nad nje razodetje nečesa, ki je večje kakor vse njih trpljenje in izgube. Rahlo je potrkala Pavla na dvanajst, da prinese tolažbo ubogemu obvezancu. Zastala je na vratih . . . Komar je sedel na postelii, čelo obvezano, ali oči jasne, na postelii so ležale prve štivilkc slovenskih leposlovnih listov. Ni vedela, ali sanja IjubPene in z.aže-liene sanje, da se je vrnil izgubljeni vid ubogemu ranjencu rdela je pred njegovimi očmi — rada bi zakrila zdaj, kar je odkrilo slepemu. »Gospod Komar — ti — vi vidite?!« »Da, drriga duša. Vidim in vidim vse v novi luči. Vidim tebe, cehe. prihodnjost, 0 Polde!« je vzdihnila Pavla. Veliki sle bili, ko sie odhajali tistega letnega dne v neznane težave— še večji ste zdaj, ko sc vračate zimski čas vanjo. Kaj naj rečem? Čuvaj vse Bog in vam podeli lavor zmage!« Slike in črtice z boifšč. CXIX. Pismo. Na bojišču pri Limanovi je ležalo čez 1800 mrtvih Rusov, štiri dni so jih pokopavali naši, a še vedno so ležali tam celi kupi mrličev, ti jeznega obraza, drugi smehljajoči, ta je liščal v roki molitvenik, drugi je držal o otrplih prstih rožni venec. Vojni poročevalec nekega lista je zapazil v rokah mrtvega Rusa pismo. Zdelo se je, da jc bil mrtvi bral pismo, ko jc zadela smrt. Poročevalec je vzel mrtvemu pismo iz rok. Glasilo se je: »Pišem to pisanje jaz Anikej Enimo-vič Čarupsov 15. oktobra 1914. V prvih vr-stnh našega pisanja Ti javimo rodni in ljubi sin, da smo hvala Bogu še vsi zdravi, kar želimo tudi Tebi. V nadaljnjih vrstah našega pisania sc ti poklnn ata Tvoj rodni oče Anikej Epimovič in Tvoja rodna mati Paraskeva Semenovna, poljubujeta v duhu tisočkrat^ Tvoja suha lica in Tvoja sladka usta in Ti želita od ljubega Boga, da bi živel še mnogo let na lenem božjem svetu. Poklanja se Ti naš rodni in častiti brat Peier Anikijevič, ooklanja se Ti tudi Gre-gorij A. in Gavril A. Vsi se Ti poklanjamo naš rodni brat Peter Anikijevič, ker smo hvala Bogu živi in zdravi, kar želimo tudi Tebi, pole* teta Ti želimo tudi lepega uspeha v si užbenih rečeh in želimo cd ljubega Poga, da bi Ti dal preživeti dolrfo vrsto let nn svetu in da nam bo d^no vesel e, da se zdravi vidimo. Ponižno Te pozdravljajo tudi Tvoie ro«-!ne sestre Ana-slazija Anikijevnn. Olga, Jekaterina, V.ir-vara, Xenia, vse Ti poljnbujejo roke in kolena. Pozdravila Te tudi dr.-rfa tovarišica Ivoiega življenja Avrf,.sijna Pavlovna; no-ljublja J e na rusa lica in na sladka usta in li želi od ljubega Boiia. da bi Ti dal, da bi živel še dolrfo vrsto let na svetu in da bi dosegel, da bi se vrnil srečno k svoji rodbini. Ponižno Te pozdravliajo tudi Tvoji rodni olrooiči Maša, Saša in Pavlovna 1 elrovna. poklonijo se Ti z obrazom do sive žemljice, matere zemlje. Pozdrav Ti pošljeta tudi Tvoj Dimitiij Anik in pjego- * Resnične besede ranjenega vojaka. va tovarišica Maruša Fadejcvna. On Ti stisne v duhu neštetokrat roko in Ti žeii iz vse duše, da bi Ti da' gospod Bog lepe uspehe v rečeh Tvoje službe. Posebnih novic ni pri nas in Dimitrija Anikijcviča so žc vzeli v vojno službo. 26. septembra je moral v mesio Nikolajev v kerzonski gtiberniji. Reči gredo pa pri nas po starem. Pričakuj torej od mene prihodnje pismo, v katerem Ti poročam o vseh malenkostih, ki so se dogodile pri nas. Pisal sem Ti žc več pisem in ne vem, zakaj da jih nisi dobil, jaz sem dobil vsa Tvoja pisma Do svidenja! Pripis: Vsa pisma, katera si nam pisal, smo dobili in ne vemo, zakaj da nisi dobil Ti naših Do svidenja! Stisem v duhu Tvojo desnico. Grigorij Anikijevič pričakuje pisma. Prosim Te, drogi rodni brat Peter A., sporoči vsem znancem pozdrav, Andriju S., Antonu B. Drugi pripis: Naslov Vasilija Epimo-viča jc Mesto Petrograd, rezervni bataljon h. c. Preobraženski regiment, nrva stotni'a, starejši podčastnik Vasilij Epimovič Čornosov. Batjuška Vasilij Epimovič Ti so poslali 11. septembra pismo in niso dobili odgovora, ne vem zakaj . . .« Vojni poročevalec dostavlja: Nikdar ne bo dobil odgovora ne častiti Ani! ej Epimovič, ne batjuška Vasilij Epimovič. Rodni otroc so sirote in drrga tovarišica Avguština Pavlovna čaka zamnn vrnit c moža. On leži v tuji zemlji in ko bi nrišla kdaj, da obišče grob, ji nc bo mogel povedati nikdo v katerem teh velikanskih grobov leži njen mož. CXX. ^ržava brez c'kohola. Skoraj neverjetno, da v listi Rusiji, ki je ravno od alkohola dobivala letno največ dohodkov, sedaj ni tega strupa nič več. Poročnik v rezervi Ludovik Zajjorič-nik od 4. domobranskega nolka sc nahrja v ujetništvu v Rusiji, Urecinišivo celovškega Mira« je poslal pismo, v lc-itcrem ir-a- vi med drugim: Kuhinjo smo ooremili z najpotrebnejšim, kupili smo si le najpotrebnejšo kuhinjsko posodo, krožnike in kunicc, tudi »čajnik« smo si oskrbeli med dolgo vožnjo po železnici; in tako pijemo čaj trikrat na dan, za zaiutrek, po kosilu in po večer'i, pa samo s sladkorjem, kvečjemu tupatim s ritronsko kislino, pa tudi tako diši. V celi F»«:ij; se nsmreč nc dobi alkohola. Spominjal se boš šc menda, da se je v Rusiji v začetku vojne prepovedal vsak alkohol, jaz sem menil, da velja ta prepoved snmo za armado, pa kako sem sc začudil, ko sem videl," da se nikjer ne smejo prodajati ne žgane pi:nče, ne vino, o pivu pa snloh ni govora. Kak podoben ukrep bi bil tudi pri nas dober in v tem oziru bi se lahko od nasprotnika učili. CXXI. Božič v ttdrjavi Przemysl, Vojak, ki se nnhaja v trdnjavi Prze-mysl, katero Rusi oblegajo, poroča, da so v trdnjavi obhajali božične praznike sledeče: Naša junaška zrakoplovca sta se dvignila v zrak v Krakovu na sveti večer. Plavala sta nad sovražnikovo vojsko, ki ni štedila s kroglami, da bi zrakoplov dosegla, toda krogla je vsakokrat zgrešila in zrakoplovca sta po poldrugournem letu dospela v trdnjavo, navdušeno pozdravljena od posadke, kateri sta iz Krakova prinesla srčna voščila za praznike. Prinesla sta naši hrabri posadki morda najdražje darove, pisma in_ časopise, ki jih že dolgo niso videli. Prinesla sta nekoliko številk poljskega časopisa Nove Reforme«, za katero so se v trdnjavi kar trgali. Za eno številko »Nowe Reforme so plačevali 10 kron; denar sla zrakoplovca določila za dobrodelne vojne namene. Rusi so med prazniki mirovali. Dva dni pred prazniki so nabili neko drevo pred trdnjavo v ruskem jeziku pisan list s sledečo vsebino: Želimo Vam vsem hrabrim braniteljem trdnjave iz celega srca mirne in vesele božične praznike. Mir — mir — mir na zemlji ljudem dobre volje. Bog naj Vam izpolni vse Vaše želje. To Vn i rs žele častniki in moštvo x-te baterije x-le artiljerijske brigade.« V resnici Rusi na s\e!i večer in prvi božični praznik niso obstreljevali trdnjave. Naša posadka je sklenila vrniti Rusom na isti način, poslati jim voščilo k njihovim praznikom in jih ne napadati. Tako jc bilo pred przemyslsko trd->r. \o premirje, ki ga ni bilo na celi bojni črti. Življenje v Przemyslu je čisio navadno. Včasih bi se ti celo mog'o zdeli, da ne prebivaš v oblegan, m mestu. V kavarna! je mnogo življenja, po ulicah precej veliko ljudi, v delavnicah delajo rokodelci eno besedo navadno življenje, vse, kakor navadno. Nikdo sc ne vznemirja, kajti vse neomajno veruje v zmago. igrajo veliko vlogo uro in dnevi, Id nam jih ).: w.roi"ajo pri delu bolečine, nastalo vsled zoliobola, nevrnlgije, bolečin v ušesih, glavobolu in vsled prelilujenja. Fellerjev bol JnjSa-fo'"i fluid iz rastlinskih esenc z znamko „Klsa-i l iil" noj bi bil todnj vedno pri roki. Isti l)'i|i'čino takoj odstrani in osveži človeka ter ga stori zopet dolovoljnega. 12 steklenic se i za (! kron poštnino prosto pri lekarnarju E. V. Fe!lcr-ju, Stubira, I;iza trrj 16 (Hrvatsko), pri katerem so zajedno lahko nuroče Fcllerjevo '"ivajnjočo in prebavo pospešujoče rabarimni krogljice z znamko „Klza-krogIjico". (i škutljlc ? > 4 K 40 vin. — Oba izdelka odlično učinkujeta in jih je tedaj najbolje priporočati. kav--- Ia naše gospodinje. Zajčje m kunčeve kože so izvrstne za podlago zapestnikov ali šticelnov, ušesnih kap, životnikov, čevljev. Naj bi dala vsaka gospodinja lake kože v stroj in podšiia z njimi sama kose vojaške obleke ali pa dala društvom, ki pripravljajo in zbirajo vojaško obleko. Nogavice dokolenke so sitne za slačenje, dostikrat so tudi po mečih suhe, na n°gi pa mokre ali ravno obratno. Zato je bo je plestj kratke nogavice in posebej dokolenke, ker se preobilje hitreje. Pri vsak, pošijalvi nogavic bi bilo treba dati tudi malo volne za mašenje; v vojski so kaj hitro luknje narejene. Podplati iz lepenke. Naši vojaki so si izrezovali na bojnem polju podplate iz kosov škatelj, ki so jih dobili od doma in hvalijo zelo take podplate, ker držijo nogo gorko m suho. Dobro bi kilo torej, da se preskrbe vojaki, ki odhajajo, s takimi podplati. Kdor posije kaj v tabor, naj priloži take podplate. Tudi iglo zvijanke (Sicherheitsnadel) pridejo vojakom na bojnem polju zelo prav. V poduk m HSkill cas. Vpoklioanje črnovcjnlkcv letnikov 1837 do lo90. Kakor znano, se je vr.šil od 10. novembra do 31. decembra 1914 ! nabor v 1, 1878. do vštetega leta 1890. rojenih črnovojnih obvezancev. Sedaj sc bo pritegnil del teh črnovojniških obvezancev v službovanje, v kolikor so biii spoznani za zmožne za službovanje z orožjem, in sicer sc razteza ta vpoklic na letnike 1887, 1888, 1889 in 1890. V omenjenih letih rojeni bodo morah nastopiti dne 16. januarja 1915 nri c. kr. nadomestnih okrajnih poveljniških, oziroma domobranskih nadomestnih okrajnih poveljništvih, označenih v njih č-'lovojniških legitimacijah. Za one črnovojniške obvezan-c omenjenih letnikov, ki morajo nastopiti šele v poznejšem času, velja čr.s, ki ga ie razvideti iz te legitimacije. Pri naknadnem naboru po 16. januarju za sposobne spoznani črnovojniki teli letnikov morajo nastopiti tekom 48 ur po naboru. V korist vsakega teh črnovojniških obvezancev jc, da prineso s seboj: par močnih čevljev, gorko perilo, odeje, vsekakor pa žlico, vilice, nož in posodo za jedila. Čc so ti predmeti uporabni, dobe črnovojtiiški obvezanci zanje povrnjeno njih vrednost. Naknadno prebiranje črnovojnikov, ki so zamudili prebiranje in so rojeni v letih 1878. do 1890., se vrši dne 20. in 21. januarja v Ljubljani, in siccr dne 20. januarja za politične okraje: Ljubljana (mesto), Ljubljana (okolica), Lilija, Kamnik, Kranj; dne 21. januarja za politične okraje: Radovljica, Kočevje, Črnomelj, RudoKovo, Krško. Za politične okraje Logaiec in Postojna sc vrši pregledovanje dne 15. in 30. januarja na Opčinah. Črnovojnikom, ki so zamudili prebiranje, se je takoj zglasiti pri svojih županstvih, v Ljubljani bivajočim črnovojnikom v mestnem vojaškem uradu v Mestnem Domu z izkazili o domovinstvu. Kako sc piše vojnim ujetnikom. Tisti, ki hočejo dati svojcem, ki so v vojnem ujetništvu, poročila, naj se ozirajo na sledeče, deloma nove določbe, ki veljajo samo za vojne ujetnike v Rusiji in Srbiji. — 1. Pisma sc naj oddajajo odprta in brez znamk (nefrankirana), in sicer v poljuben poštni nabiralnik. Za naslov velja ta-le oblika: (Ime in naslov Janez Novak sta seveda le za primer.) Prisonnier de Guerre Janez Novak i7. pešpolk Moskva Kuverta se razdeli s črto v dva dela, ker izpolni Rdeči križ, ki mu pošilja pošta vsa pisma, prazno desno stran z naslovom v ruskem ali srbskem jeziku. Brezpogojno potreben je francoski napis »Prisonnier de Guerre«, to se pravi »volni ujetnik«. Sicer pa zadostuje ime, polk in ime kraja, kjer se nahaja dotični po došlem poročilu. Torej je mogoče stopiti z ujetnikom z zvezo šele potem, čc _?e je oglasil. 2. Zavoji (paketi) za vojne njelnike v Rusiji (v Srbiji nc) so do 5 kg teže dovoljeni in tudi poštnine prosti. Oddati se pa morajo na glavni, pošli na Dunaju I. Drugi poštni uradi jih ne sprejemajo. 3. D c n ar se na vojne ujetnike lahko po.iiija po poštni nakaznic: pri vsakem poštnem uradu. Dobro pa je. čc sc tam prej povpraša, na kakšen način da se sme poslati in ravnolako se more zaračunati v »frankih«. Opomba: Te dni smo prejeli od poštnega in brzojavnega urada v Trstu poročilo, da je začasno ustavljen promet s poštnimi zavitki za vojne ujetnike v Azijski Rusiji. Vprašanfa m odgovori. J, G-, .Telova. V seznamu ga ni. Obrnite se na poizvedovalni rrad na Dunaju potom dopisnice, ki jo dobite v to svrho pri poštnem uraau. <1. D. Pa.:io:i v. Orcfno <' 1» Cl'. . I'/S, f' <1 O. , Jrnp,in n o vi . nove. in, za-iluisk l a inail.i-n Al.' l u-fHV II . l in i rtiHoMi i otevo 10 K nft dan za.lužltl, i.u- Ulito 111 pojasnilo » planin nuni I " .n ni vin in avoj Mtam • i nnhlo\ na : tok« um 30, liranishi Naročajte 'are baker, medenino, cink, clnkovo pločevino, je-kleno pločevino, cinnstc krožnike, svinec, Štanjel terglnvo silonsluh sleklenie. itd., kupuje po ik ■ v'fjili cenah tvrdka FH. STUPICA v Ljubljani, 'rgevina z železnino in poljedelskimi stroji. ObleCe se lahko cela rodbina ! "3T-- ifam za obleke, &uknfe, bluze, srnice itd. Novih lepili vzorcev 5 ko zavoj R13'-, lepša vrsta znvoi Ii 14'—, jatfepsa vrsfa mul kron Ii"-. Franko po povzetju pošilja: A. JELINEK, '•češka tkalnica v Jinaramove (Morava). 'e|0 toplo pr.porcCeno 1 Kdor poskusi, kupi »r.ovICI OB* Wif!%5 fVlL1''; ?! RtiVinufizeiii in i 1'ieli.nj v vojs!;i - zdi .1 vite 11 ii domu pri svojih diagili s i-tnro preizkušeno naravno zdravHno močvirsko prst a Ti«o<-i zahvaljujejo svoje zdravje snni" temu sredstvu. Pišite po pošili.itev 5 kg zn K L! ■ ."<>■ Navodilo se priloži. 1'e.šiljn se fninko pn eeli tvttr« ogrski monarhiji, i ksptdicija I. moivirn. kopni.:,« JOSiP ZELEKV, Ucskn Čem (i pri hr-choclti, češko. - Zft poznejšo pornl o izrezi te tu oglas, ker sc ne ponovi večkrat. : i!C0 takoj nato prejmete od nas brezplačno navodilo, knko .'. nlognete dobiti .•. 2. jjannarist BO.OO® Enron in «3. ismhm 6GO.QOO fs-assfeoB vrhu tega pa tudi .šo 4 cjoo fraiilmu " m.m e Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana S;: eceršjska tvrdka Kranju, spisime v nouk FEED. HLEBŠ V Lican©SL r ; - • - - 1* [ .^.tto- li ; , k U "...........r.1^3/ l l.on-.ad zimsko »spalno n k 01.. a- 1 zimskih tpaln: U l.uiitv zimskih spr:" S a niOJiT" M. SwoI>ocln, Dunaj za ./.voz 1111 1'Riknn določene. si rudi nastalo vojsko pridržano, i,- 1'ristiu* brnske Hinialaja-volne. a o gorice, zoio pripr. za zimo, oboli fin n. pfi-i nolno nizkih conah samo dokler jokaj zaloge, odejo mrno io .... K 290 ii otlei slitno 10 .... K 026 ,n!.?i odej stane lo . . . K 10 — tla a po povzetju 3105 III 2, Hfcssgasce 13—404. Zaradi ustavljenega Izvoza v inozemstvo cenah prodamo po globoko znižanih našo celo blagovno zalogo da zamoremo naše tkalce šo zanaprej z noviin delom preskrbeti. Hlago ]e zajamčeno pristno-bartno brez napak in sicer: kunalnsi za posteljne prevleke, cefiri za sraice, bluze itd., bela tkanina, okstordl, platno, flanele, bar-lionti, modrotlsk in veliko drugih, 35-40 ssseSs-o« ia hresa ia*- ra/pošiljajo: Združeni domači tkalci v Češki Čermi št. 106: pri Niichodu, odd. 54. Dolgost oHtnnkov si lahko vuahilo poljubno izbere. Pri naroČilu 2 zavojev poštnine prosto. .1037 BaEnzssaseznfifaaci [Le bojazni Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani iira i»8je prostore v llši Jet-ružne zveze", Dunajska cesta 38 nasproti »Bavarskemu dvoru"»bližini mitnice sprejema in oLresInje hrauilue vloge po O o Kenini «'aV"n j i;-"t 'o h svojega, Vložr.o knjižico drugih donarnih zavodov sprejema kot (jotov denar ler so obii ; i.vann n<' prekine...........^ dennrja na razpolago z vsem svojim preinozei.; • ■ i s i 111 /. vso ujivcuu uujeju. ju.iiuum.i ivuicujnu uouiu v jujuuijuui ju pupuniuo varen zavod, v kateri a i al.i« " 'i' i <•• kr. sodišča denai mladoletnih. !: i ainli i kmečkih obein jo rogulativna hranilnica in jo njo poslovanje pod nadzorstvom cesarskega komisarja !-<• zastopnika <•. kr deželne vlade v Ljubljani. I »a,o posojila na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo ua vsak poljuben način, daljo na menice in vre lnostno papirje. 472 obie. ;<.vanie i"' r-rekino. (• - \ i l-i .-.m a «.<•vinkularije in vinkulflcijo. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja lir. x;!;*<"-1:o j-clužnito |":'ue hranilnico. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin 2 ..(•»■iiio/t 1 n. iu .. vso davčno močjo. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilnrno varen i Edini »loverakl zavod brez tujega kapitala Jot 1440 VZAJEPN^ ZAVA^OVAIirllCA proti požarnim škodam in poškodbi eefkvenili zvonov Ltiubljana, Dunajska eesta 17, lijubljana. Zavarovanja prejema proti požarnim škodam : 1. raznovrstno izdelano stavbe, kakor tudi stavbo mod časom zoradbe 2. vso premično blago, mbbilije. poliske orodje, stroje, živino zvonovo in enako, 3. vse poljsko pri-delke žita in krmo 4. zve novo proti prelomu, 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživct.jo jn di tgc kombinacijo in proti nezgodam, vsakovrstna podjotja, obrti kakor tudi posamezno osebo za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katero ima tudi deželni odbor kranjski podružnico. Varnostni zaklad in udnine, ki so znašalo 1. 1912 K 073.36C-17, so poskočilo koncem 1. 1013 na K 735.147*17. R j oda j, čimvočjo zanimanjo za ta edini slovonski zavod, tembolj bo rastol zaklad. Ponudbe in pojaonila dajo ravnateljstvo, glavno poverjenifitvo v Celju In na Frosoku, kakor tudi vseli fr.rab nastavljeni poverjeniki. Cono primerno, hitra cenitov in takojšnjo izplačilo. po prod azijsko leolero, ker so lahko to kugo zanesljivo obvarujete, ako si uredite način življenja. Držite žolodoo v rodu in imojto skrb za največjo snago. Umijto si večkrat na dan obraz in roke in vlijto v vodo ve.ino nekoliko r az k u ž o v a 1 n e ga sredstva LY{30£"051M. Kakor so pokazali poskusi v slovitem ri živlsenski zavarov že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem l!H.'i K 170,217 I4!I'(X. btanje pai. toiniov koncem 1913 K 43;4_'4 496'17 V letu 11(13 se je izplačalo zavarovancem na ilividendali čisletru dobička . . . . K 432.232-60 Kdor iiamprava življenjsko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovnnepodrir/iiice. Prospekti zas onj in pošin>ne prosto, j^j j Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugod- j-" nejšimi pogoji, L Ustanovljeno leta 1B93. reg strovnna zadruga z omejenim jamstvom ejema in obrestuje hranilne vloge po Rcntni davek plačuje Zunanjim vlagateljem iz svojega, so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnico poštno hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izveu odsekov proii poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžij<;ka posojila 1 roti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje zi asa tez 6C0.00C K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 1741G deleži, ki icpiezeidujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Nacelstvo: Predsednik Andrej Kalan, |iljani. dpredecdnik: li. podpredaodnlk J. r Ivan Sušnih, Molni kanonik v I.:.iM. Karol Pollak ml., tovarnar v l.r,;bljani. ("'Jani- Fran Borštnik, r kr • rot.--or v 1 v l.iul! u i Dr. Ferdo Čok al. *toliu kanonik v l/Jlnn; Ivan Dolenc. <• kr j.rbtooi \ Ljubljani: dr. Jožot Gruden, t-toiiu l.a t . Ljubljani • Anton Koblar, - • kun v Kran a. dr. Jakob Mohorič, o.U otnišUt I..- 1 vi . lat-:; dr. Fran Papež, 00 vet m k v l.|tibl|am D.Remec, ravnatelj trg soU> v I.uMiai.i Anton Sušnik. «• kr |To'csor \ 1. ul.liani: dr. Viljem Soliweitzer, od- vetnik v Ljubljani; dr Alea Usonifcnik, prot. l o-.oslovia v L ul-1 aru: Fran Vcrbio, <" kr. gimn, j.rul. v Ljubi un:. Nadzorstvo: Prodsednik: Anton KržlČ, c. kr ] rofo.sor in kanonik v Ljubi ani. <"'lanir Anton Čadež, kat<-het v Ljubljani; Ivan Mlakar, protpsor v Ljubljani: K.Gruber, <• kr lin ra< nffrijal ▼ Ljubljani: Avjpiatln Zajo, c. kr rač revident in 1 oseHtnik v Liubijani Stanje vlog čez 22 milijonov kron. POSOJILNIC registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 LlubljEca, ffifklošlfcva cesta stev. 6. pritličje, v las H hiši rasprctl hotela ,,1'nloti" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč ===== tudi cela dežela Kranjska obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 475 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago. M*'pSKSfe. TS3M5T^feaSS^ SB,I«5»P Si«", stolni kanonik, podpredsednik. O sestnlk in trgovec, Breg p. B. Karol Kausdiegg,- veleposestnik v «■!»■ Defmaslia- Anton Kobi. deželni poslanec, f posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hiSni posestnik in ravnatelj »L|udske Dos^Mn rP d"'."L dckan v Liub|lani' ,van " ^_ui posestnik v Ljubljani, tiregor SnC.žuMk „aTudn?ki ' Karo1 Po,,ak' t