WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBCINE LOGATEC - LETNIK L - JANUAR/FEBRUAR 2019 - ŠT. 1 Logaški obcinski svet s 13 novimi clani V Logatcu je kultura doma Cantabile navdušil z Božicnim koncertom Gostilna Turk, podjetniški uspeh leta LJUBLJANSKA URBANA REGIJA Z NOVIM INOVATIVNIM STRATEŠKIM DOKUMENTOM – CELOSTNO PROMETNO STRATEGIJO V Ljubljanski urbani regiji (LUR) smo izdelali prvo ce­lostno prometno strategijo na nivoju celotne razvojne regije, ki je bila 24. oktobra 2018 soglasno potrjena na 10. redni seji Sveta LUR. Gre za inovativen strateški doku­ment, ki izhaja iz dejanskih potreb regije kot celote in odgo­varja njenim konkretnim izzivom na podrocju trajnostne mo­bilnosti. Osrednji cilj ukrepov, vkljucenih v akcijski nacrt, je predvsem dvig kakovosti življenja, kjer je poudarek na zmanj­ševanju uporabe osebnih vozil, spodbujanju uporabe javnega prevoza in nemotoriziranih nacinov potovanja, znižanju visoke stopnje emisij in hrupa v prometu ter prometnih zastojev. Obcine Ljubljanske urbane regije so z zavedanjem, da je treba na izzive mobilnosti gledati dolgorocno in jih je moc rešiti le s skup­nimi mocmi ter sodelovanjem vseh obcin in kljucnih deležnikov, trajnostno mobilnost kot eno izmed prioritetnih razvojnih nalog prepoznale že leta 2007, ko so skupaj pristopile k pripravi stro­kovnih podlag za urejanje javnega prometa v regiji. V zadnjem desetletju so bile številne aktivnosti usmerjene v iskanje rešitev, ki zagotavljajo dostopen, hiter, ucinkovit, varen, cist in ekonom­sko sprejemljiv promet, ki je nujno potreben, da regija še naprej razvija svoje potenciale, obenem pa predstavlja tudi pomembno vlogo pri zagotavljanju udobnega bivanja ter povezovanja ljudi. Zagotovitev integrirane mobilnosti z dobro delujocim javnim po­tniškim prometom ter razvojem kakovostne in varne infrastruk­ture za pešce in kolesarje je že takrat postal skupni cilj, saj ta nudi številne prednosti tako za prebivalce in obiskovalce regije kot podjetja, družbo in okolje. Prostor je vse bolj dragocen, njegova uporaba pa mora biti kar se da preudarna. Številne aktiv­nosti in skupni projekti, kot na primer uvedba novih avtobusnih povezav s primestnimi obcinami, mreža P+R središc, medob­cinske kolesarske povezave ter trajnostni ukrepi Mestne obcine Ljubljana (zaprtje mestnega središca in dela Slovenske ceste za osebni promet, brezplacni prevozi z elektricnimi vozili Kavalir, sistem izposoje koles Bicikelj, uvedba rumenih pasov za avtobu­se, enotna vozovnica Urbana …) so tako že vrsto let usmerjene v varovanje naravnih danosti regije, povecevanje konkurencnosti ter zagotavljanje vse bolj zdravega in kakovostnega okolja. Priprava strateškega dokumenta CPS LUR je bil tako logicen korak, ki je ponovno povezal vseh 26 obcin LUR v skupni zavezi za trajnostni razvoj regije. V dokumentu so definirani konkretni pro­jekti za spodbujanje in omogocanje trajnostne mobilnosti, obenem pa predstavlja tudi eno izmed kljucnih strokovnih podlag za regi­onalni prostorski plan ter temelj iskanja virov za njihovo izvedbo. Celoten dokument, kjer so navedeni konkretni ukrepi za uresniceva­nje prioritetnih ciljev razvoja trajnostne mobilnosti v LUR, je objav­ljen na spletni strani www.rralur.si, na voljo pa je tudi v vseh enotah Mestne knjižnice Ljubljana ter v Narodni univerzitetni knjižnici. Vec informacij: Matej Gojcic, RRA LUR, matej.gojcic@rralur.si, 01 306 19 02 Pripravljavci CPS LUR: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljanski urbanisticni zavod, Prometni inštitut Ljubljana in Inštitut za politike prostora. Foto: arkov PP Logatec. Obvešcamo vas, da bo objekt Policijske postaje Logatec 31. 1. 2019 zaprt zaradi selitve. V primeru interventnega dogodka poklicite na številko Policije, 113. V casu zaprtja Policijske postaje Logatec jo bo nadomešcala Policijska postaja Vrhnika, na naslovu Krpanova ulica 3, ki ima uradne ure med 7. in 17. uro. S 1. 2. 2019 bo Policijska postaja Logatec pricela z rednim delom na novi lokaciji, in sicer na Tržaški cesti 15. v nekdanjem objektu Obcine Logatec. Hvala za razumevanje. Policijska postaja Logatec UVODNIK IZ OBCINSKE HIŠE Logaški obcinski svet s 13 novimi clani ............................... str. 4 Noc ima svojo moc? Cas ima svojo moc ............................ str. 6 Podjetniške priložnosti in mladi .......................................... str. 7 AKTUALNO Pestro adventno in božicno dogajanje v župniji Dolnji Logatec ..................................................... str. 10 Ravniška cerkev tik pred katastrofo ................................... str. 12 Zavarujte se pred vdori preko spleta ................................ str. 13 V SREDIŠCU Od tradicionalne kulture do kulturnega turizma ................. str. 14 V Logatcu je kultura doma ............................................... str. 15 Hasani in Janežic - dva likovnika, dve generaciji ............... str. 16 KULTURA Fed Horses: Glasbi pustimo živeti .................................... str. 17 Razmislek o novi knjigi Pavleta Mihevca ........................... str. 18 PRAZNICNI UTRIP Cantabile: od Ljubljane do Logatca .................................. str. 21 GŠ Logatec: z glasbo med praznike in v novo leto ............. str. 22 Z odbojko v novo leto ..................................................... str. 25 POSLOVNE STRANI Gostilna Turk, podjetniški uspeh leta ................................ str. 26 MED NAMI VII. kulturni maraton na idrijski gimnaziji........................... str. 28 Z grafologijo do samega sebe ........................................... str. 30 ŠPORT Miha Šimenc v ožjem vrhu svetovne tekaške elite................ str. 32 Logatec gostil 2. mednarodni rokometni turnir ....................... str. 33 Prvi mednarodni odbojkarski tabor v Logatcu odlicno uspel ..................................................... str. 34 Spoštovane bralke, spoštovani bralci Logaških novic, decembrski prazniki so za nami, zaceli smo leto 2019. Nabrali smo si sveže energije, naredili analizo doseženega in postavili nove cilje. Lansko leto je bilo leto našega najvecjega pisatelja Ivana Cankarja, minilo je sto let od njegove smrti, 8. januarja letos smo se spomnili 200 let smrti Valentina Vodnika. Bil je franciškan, pesnik, jezikoslo­vec, prevajalec, novinar in buditelj Slovencev. Pred 170 leti pa se je 8. februarja zapisal vecnosti dr. France Prešeren. Ta dan imamo državlja­ni Slovenije kulturni praznik. Prav je, se spominjamo in praznujemo dogodke, velicino naših pomembnih žena in mož, ki so skozi daljno in bližnjo zgodovino tlakovali pot naši mladi državi in malemu narodu na soncni strani Alp. Prazniki, praznovanja so zelo pomembni za posameznika in skupnost. Obeležijo dolocen dogodek, cas. Že misel, priprava na praznik nas ra­dostita, razveseljujeta. Dajeta nam neko notranjo moc, uredimo sebe, stanovanje, pripravimo praznicne jedi, povabimo bližnje in prijatelje. Prav bi bilo, da nas ponudba iz izložb in reklam ne potegne v zunanji komercialni svet. Komercialni oglasi nam praznijo denarnico in nas trenutno osrecujejo. Za osebnostno rast bi bilo dobro, ce bi vsak izmed nas ustvaril svojo »blagovno znamko«, svojo ponudbo in jo stalno nad­grajeval. Kajti vsak clovek je unikum in kot tak bogastvo skupnosti. Z znanjem, izkušnjami, spretnostjo in podedovano tradicijo ustvarja­mo lepoto življenja, ki jo prenašamo med svoje prijatelje in družinske clane. To je velikega pomena pri vzgoji otrok. Z majhnimi, doma nare­jenimi pozornostmi se obdarujemo in na tak nacin svojo notranjo lju­bezen prenašamo na tiste, ki jih imamo radi. Prejeta energija se cuti v zraku, povezuje družino, utrjuje medsebojne odnose in krepi rod. Za praznike si vzamemo cas, vsaj morali bi si ga. S to posebnostjo dajemo praznikom osebni car in globoko, bogato, drugacno vsebino. Lepo zapeta pesem, skupna molitev, prebran verz ali odstavek so pika na i povezanosti, usklajenosti in pozitivnemu ozracju. Ostanejo lepi spomini, uskladišci se notranja moc za cas preizkušenj. Žal je tako, da imamo tudi temne lise življenja, takrat nam pridejo prav spomini lepih trenutkov in pravi prijatelji. Zelo velik cudež za nas, mali narod pod Triglavom, od panonskih ravnic do Jadranskega morja je nam odmerjen prostor, za preživetje pod svobodnim soncem. Nikoli nismo napadali, a branili smo se vedno hrabro, pa ceprav pod tujo zastavo. Nismo gmotno bogati, a našemu narodu sta prirojena pridnost in inovativnost. Brižinski spomeniki, prek Trubarja, Vodnika, Ivane Kobilice, Plecnika do današnjih sodob­nikov so dajali in dajejo moc našemu narodu. Kultura je mocnejša od orožja, to dokazuje narod Slovencev s svojo malo državico, lastnim jezikom v sožitju z velikimi narodi Evrope. Spoštovane, spoštovani ob kulturnem prazniku vam želim veliko raz­mišljanja o sebi, družini in našem narodu. Preberite pesem Valentina Vodnika Dramilo, dobili boste navdih za polno življenje. Imejte se lepo, župan Berto Menard Logaške novice, glasilo Obcine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplacno prejmejo vsa gospodinjstva v obcini Izdajatelj: Obcina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovic Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefancic, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Obcine Logatec za odnose z javnostmi. Graficno oblikovanje in tisk: SCHWARZ PRINT, d.o.o., Graficni koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 30. 1. 2019 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Božicni koncert Simfonicnega orkestra Cantabile Foto: Primož Godina Logaške novice izhajajo enkrat mesecno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani obcine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga najvec eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. IZ OBCINSKE HIŠE LOGAŠKI OBCINSKI SVET S 13 NOVIMI CLANI Na ustanovni seji so se pred bo­žicno-novoletnimi prazniki sešli novoizvoljeni clanice in clani Obcinskega sveta Obcine Logatec. Po­trdili so svetniške in županski mandat, Berto Menard pa je že tretjic zapored zaprisegel kot župan. Logaški obcinski svet ima v mandatu 2018-22 21 clanic in clanov, od tega jih je vec kot polovico, kar 13, novih, število svetnic pa je manjše za štiri. Po besedah Tomaža Smrtnika, predsednika obcinske volilne komisije, ki je porocal o rezulta­tih lokalnih volitev, pritožb na odlocitve volilne komisije ni bilo. Berto Menard je v nagovoru svetnicam in svetnikom med drugim izrazil za­dovoljstvo, da » … nam je na volitvah uspelo – izvoljenim in tistim, ki so volili.« Poudaril je, da med novimi clani obcin­skega sveta prevladujejo mladi, ki prinaša­jo novo energijo in zagon. Župan Menard si je po slavnostni zaprisegi prvic nadel tudi lento, na kateri so zapisani vsi logaški župani v samostojni državi Sloveniji. O koaliciji Menard še ni razmišljal, opo­zicije pa ne izkljucuje, ji ne nasprotuje. Položaj bo po njegovem mnenju jasnej­ši po prvih sejah obcinskega sveta. Pred­vsem si želi dobrega sodelovanja z vsemi 21 svetnicami in svetniki in tudi v prihod­nje ostati kvalitetna in napredna obcina. Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina IZ OBCINSKE HIŠE PISMO ROSNO! VSEGA JE KRIV POŠTAR … Verjeli ali ne, poštar je zelo vsestranski in nadvse odgovoren poklic že od antike! In zaradi vse te raznolikosti so poštarji dalec najod­pornejši primerki cloveške vrste. Pismonoša Slavko Golob vam bo razjasnil obzorja! V osebni izpovedi vas bo z vso strastjo preprical, da je poštar eden najbolj karakternih poklicev – ce vprašate grške bogove, kralje, zdravnike v UKC, pasje instruktorje ali politicne veljake. Multipraktik v rumeni uniformi je pravi tajni agent, odporen na vse ljudske modrosti! Tandem Boris Kobal in Marko Pokorn sta pred desetimi leti zakuhala uspešnico Kdo vam je pa to delu?, ki je imela 260 pono­vitev. Marko Pokorn je napisal besedila za kultno Kliniko Tivoli, Našo malo kliniko in mnoge druge, Boris Kobal pa je Žlahtni režiser in Zlato komedijsko pero, ki nas je nasmejal že v seriji TV Poper ter številnih gledaliških igrah, ki jih je režiral ali v njih tudi zaigral. Vir: https://spasteater.si/predstave/pismo­-rosno-vsega-je-kriv-postar/ Avtor : Marko Pokorn, Boris Kobal Igra: Boris Kobal Nedelja, 17. februarja 2019, ob 19.00, Velika dvorana Narodnega doma Logatec Prodaja vstopnic za izven po ceni 15 eur: www.eventim.si in prodajna mesta sistema Eventim Si. Org. in info.: Obcina Logatec, matjaz.martinsek@logatec.si Matjaž Martinšek Foto: Dejan Nikolic NAPOVED DOGODKOV Torek, 5. 2. 2019, ob 8.30, Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Tržaška c. 11, Racunovodski in davcni obracun za 2018 ter novosti 2019. Org. in info: info@ooz-logatec.si, 051 651 538. Torek, 5. 2., ob 19.00, Knjižnica Logatec, Kamišibaj in Cankarjeve crtice /Nastopa­jo; Kamisidame; Tatjana Hladnik Rupnik, Simona Nagode, Simona Kavcic – pove­zuje program Sergeja Šorli / KULTURNI PRAZNIK Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Torek, 12. 2., ob 10.00 in 16.30, Prešernova dvorana, Predavanje o demenci in sporazumeva­nju – mag. Jože Škrlj / Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Cetrtek, 14. 2., ob 19.30, Knjižnica Logatec, Ivan Cankar: podobe iz življenja / predstavi­tev stripa – Blaž Vurnik & Zoran Smiljanic Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Sreda, 20. 2., ob 18.00, Knjižnica Logatec, Vrtnarimo ekološko, triki in nasveti za 98,93% uspeh – VešcinUcilnica Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Cetrtek, 20. 2., ob 19.00, Krajevna knjižnica Rovte, Slovenska planinska pot – Gorazd Gorišek Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Cetrtek, 21. 2., ob 19.30, Knjižnica Logatec, Od talenta do uspeha / Nenad Vladic / predstavitev knjige Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Torek, 26. 2., ob 9.00, Knjižnica Logatec, Lego zgodbe – Lego delavnica / Urška Bonin Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Sreda, 27. 2., ob 17.00, Knjižnica Logatec, Bobnarska delavnica – Andrej Zobaric Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ Cetrtek, 28. 2., ob 19.30, Knjižnica Logatec, Kolo srece. 67 Babje poljskih iveri – Alenka Veber Org. in info: Knjižnica Logatec, http://www.log.sik.si/ IZ OBCINSKE HIŠE NOC IMA SVOJO MOC? CAS IMA SVOJO MOC … V zimskih dneh, ko je dan najkraj­ši in ima noc svojo moc, je pravi cas za prava vprašanja. Saj se še spomnite vprašanj tipa: »Kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo? Ali pa: kdaj se je zacel cas?« V Zdravstvenem domu Logatec je letos cas, ko pišemo zgo­dovino, ko kar mrgoli novih sodelavcev, ko novi ljudje razlicnih poklicev vsako jutro išcejo svoje garderobne omarice, pa potem stole in mize ter prostorcke, kjer nato delajo. Njihov cas je že tu ... Cas mladih, nove energije in sprememb. Med drugim smo po nekaj letih vnovic do­cakali novega specialista družinske medici­ne zdravnika Primoža Brejca in z njim novo ambulanto družinske medicine. V ekipi nujne medicinske pomoci imamo nove zdravnike, diplomirane medicinske sestre in diplomirane zdravstvenike ter novega reše­valca. Z novimi zaposlitvami smo v urgenci obrnili cas, se statisticno in dejansko pomla­dili. In zgodilo se nam je nekaj zanimivega. Že lep cas nas namrec spremljata tudi znanje in spoštovanje do reševanja. Tako sta znanje in mladostna energija botrovala tudi odlo­citvam ekipe ob nakupu novega reševalnega vozila, reanimobila. Tokrat je »kombi«, ki je od zadnjih decem­brskih dni 2018 ponosno postavljen na cesto z luckami in sireno vred, videti že skoraj kot mini kamion. Notranjost spominja na pravo urgentno ambulanto v malem. Avto je po dimenzijah in po razporeditvi še vecji od prejšnjih dveh. V njem najdemo dovolj pros­tora za poškodovanca in udobno delo urgen­tne ekipe, ki okrog postelje lahko pride z vseh strani. Svoj prostor ima tudi prenosni ultrazvocni aparat in še druga nova ter že znana vsakdanja oprema. V zimskih dneh, ko je dan najkrajši in ima noc svojo moc, je cas za prava vprašanja. Za vprašanja o casu, njegovi hitrosti, omejitvah in seveda o mejah in omejitvah nasploh. Da bi si ljudje vsaj delno odgovorili na tako vecna vprašanja, so si že generacije pred nami v ta skrivnostni cas ob zimskem sol­sticiju postavile mejnike božicno-novoletnih praznikov. To je cas obdarovanja in dobrih želja. Cas, ko si tako v intimnem družin­skem življenju in v poslovnem svetu postavi­mo nove nacrte, obljube in se obdarujemo z darili, ki naj bi prinesla sreco, zdravje in bla­gostanje. V ekipi nujne medicinske pomoci se vsak dan od vseh meja, ki jih poznamo, najveckrat srecujemo ravno s tisto najbolj strašljivo. Z mejo med življenjem in smrtjo. V današnjem casu hitrega življenja podnevi in ponoci bijemo hitro bitko s casom in jo povezujemo z znanjem in s spoštovanjem do oživljanja. Za nekatere se je morda cas res zacel v velikim pokom. V urgenci je zacetni cas cas klica 112… Morda sploh ni nakljucje, da smo v Zdra­vstvenem domu Logatec nas in vas obdarili z novim reševalnim vozilom ravno v zadnjih decembrskih dneh. Tokrat je bil nakup novega reševalnega vozila že tretjic postav­ljen v cas, ko se na koledarju obrne letnica in si ljudje zaželimo srecno in zdravo. Zato mi dovolite, da ob zacetku novega leta 2019 in ob nakupu našega tretjega reševalne­ga vozila zaželim vsem vam in nam, ki se bomo skupaj vozili z našimi reševalnimi vozili, da bi bilo nujnih in malo manj nujnih intervencij cim manj. Ce pa že morajo biti, naj bodo pravocasne, varne in uspešne. S spoštovanjem in lepimi željami … Andrea Turk Šverko SAJ PO NOVEM LETU BOLJŠE BO? Še pomnite staro rimo? Za ZD Logatec to vsekakor drži. Koncno smo ga docakali. Specialista dru­žinske medicine namrec. Mladega zdravnika Primoža Brejca in z njim novo ambulanto družinske medicine z vec kot 1.500 prostimi mesti za odrasle paciente. Zdravnika specialista Primoža Brejca si lahko izberete za svojega osebnega zdrav­nika vsi, ki v Logatcu še nimate zdravni­ka, in celo tisti, ki ste navelicani preveli­ke gnece v vaših sedanjih, pogosto precej preobremenjenih ambulantah. Nova am­bulanta, ki je v decembru 2018 že odprla svoja vrata pod okriljem mladega specia­lista družinske medicine Primoža Brejca, je za Logatec nedvomno velika pridobitev. Pomanjkanje specialistov družinske medi­cine je drugod po Sloveniji še vedno zelo perec problem, Logatcani pa bodo odslej lahko še hitreje in lažje prišli do osebnega zdravnika v domacem kraju. V kratkem bo imela nova ambulanta tudi svoje nove stalne prostore v drugem nadstropju zdra­vstvenega doma. Do novega zdravnika specialista dru­žinske medicine Primoža Brejca lahko pridete tako, da v Zdravstvenem domu enostavno vprašate zanj, poklicete na telefon 01 7508236 in povedali vam bomo, kje in kdaj dela, ali si na spletu ogledate njegov urnik. Koncno ste docakali, da am­bulanta caka vas in ne vi pred ambulanto. Ambulanta Primoža Brejca, dr. med spec. druž. med. in kolektiv ZD Logatec IZ OBCINSKE HIŠE ŠOLA ZDRAVJA: ZDRAVA DRUŽINA Sredi decembra je v okviru Šole zdravja potekalo pre­davanje o zdravi družini. Predavatelj Rušit Salihi, dr. med., spec. ped., je med drugim spregovoril o vlogi družine, dejavnikih tveganja za njeno zdravje in projektu družinske obravnave cezmerne telesne teže. Vloga družine v današnjem casu je v Sloveniji, kot tudi drugod po svetu, zelo kompleksna, saj so tako imenovani moderni starši zaradi služb veliko odsotni od doma in imajo cedalje manj casa zase in za družino, predvsem pa premalo casa za otroke in mlado­stnike. Ti imajo poleg šolskih obveznostih tudi obšolske dejavno­sti, zato jim za telesno dejavnost zmanjkuje casa. Kljub prezase­denosti pa je treba neizkorišceni cas poiskati. Gre za spreminjanje vzorca prehranjevanja, življenjskega sloga, gibalnih navad, za aktivno preživljanje prostega casa … Pri vsem tem morajo biti starši vzor svojim otrokom in mladostnikom, iskanje tega pre­zrtega casa pa skupen cilj, ki pripomore tudi k zdravju v družini. Dokazano je, da vzroke za nastanek kronicnih bolezni, ki so po­vezane z neustrezno prehrano in nezdravim življenjskim slogom, išcemo v družbenih in gospodarskih dejavnikih, kot sta nizek dohodek in nizka stopnja izobrazbe. Starši imajo tu pomembno vlogo, saj s svojim zgledom in pozitivnim pristopom vplivajo in spodbujajo k zdravi prehrani. Že skupni obed, denimo, je po­memben zašcitni dejavnik z vidika zdravja. Ena najpomembnejših in tudi najpogostejših težav, povezanih z zdravjem v družini, je cezmerna telesna teža oziroma debelost. Dejavnike tveganja za nastanek zapletov, povezanih z debelostjo, delimo v dve skupini: družinsko obremenjenost in nosecnost ter zgodnje otroštvo. V prvo skupino sodijo cezmerna prehranjenost, sladkorna bolezen tipa 2, povecan holesterol, bolezni jeter, srca in žil ter nenazadnje rak. Dejavniki tveganja v drugi skupini pa so debelost nosecnice in sladkorna bolezen v nosecnosti, porodna teža in trajanje dojenja. Za zdravje v družini so torej še kako pomembni zdravi vzorci prehranjevanja, zdrav življenjski slog in aktivno preživljanje pro­stega casa. Sami lahko za zdravje svoje družine storimo veliko, še preden potrkamo na vrata zdravnika. Rušit Salihi dr. med., spec. pediater ZAHVALA OB PREJETI DONACIJI V decembru 2018 smo od podjetja PS družba za projektiranje in izdelavo strojev d.o.o. Logatec prejeli donatorska sredstva v višini 2.000,00 EUR. S pomocjo prejetega denarja bomo za v avto urgentnega zdravnika kupili komplet za oskrbo pacienta v dihalni stiski. Za prejeto donacijo se podjetju PS družba za projektiranje in izdelavo strojev d.o.o. Logatec iz srca zahvaljujemo. Zdravstveni dom Logatec PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI IN MLADI Sredi decembra lani je obcina Logatec v sodelovanju z logaško obmocno obrtno–podjetniško zbornico v okviru projekta Formica, Logatec – Idrija – Cerkno, ki ga sofinan­cira Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, organizirala dogodek za mlade podjetnike in tiste, ki bi to želeli postati. Gre za projekt vzpostavitve Coworking centrov. Coworking je prostor in inkubator, namenjen mladim podjetjem in posameznikom na zacetku njihove poslovne poti in jim najem klasicnih poslovnih prostorov ne predstavlja najboljše rešitve. Uvodni dogodek je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej je dr. Mitja Ruzzier s Fakultete za managment Univerze na Primorskem imel interaktivno predavanje, kako od podjetniške ideje do podjetni­ške priložnosti. Idej je ogromno, vprašanje pa je, kako jih imple­mentirati na terenu. Dr. Ruzzier mladim svetuje, naj ideje aktivno predstavljajo, kar je v nasprotju z razširjeno prakso skrivanja idej v strahu pred posnemovalci. Na predstavitvah se ideje izkristalizira­jo, vecja pa je tudi možnost, da zanje izvejo morebitni investitorji. V drugem delu, »Imam dobro poslovno idejo! Kaj naj sedaj z njo?«, so se predstavili mladi logaški podjetniki: Rofdolfob Di Giamberardino – RUDI kava, Rebeka Vegelj – Melon & Lime ter Alenka Štimec – Hiša kozmetike Lišparija. Mladi podjetniki so svoje ideje že uspešno razvili v posel. Od ideje do prvih rezulta­tov so prišli z veliko dela in poguma. Financnih sredstev nikoli ni dovolj, vsi pa so omenili tudi pomanjkanje casa. Torej je znanje upravljanja casa v prostoru zelo pomembno. Coworking prostor pomeni sodobno obliko opravljanja dela, ki naj­veckrat vkljucuje skupno delovno okolje in prostor. Ideja ni samo v delitvi prostora. Bolj kot prostor je pomembno ustvarjalno poslov­no sodelovanje in mreženje. Prostor je namenjen tudi za strokovna predavanja in poslovna srecanja. Clani coworkinga imajo možnost souporabe prostora in IKT opreme. Trenutno je to mogoce v sejni sobi OOZ Logatec. Vsa vprašanja lahko naslovite na elektronska naslova matjaz.martinsek@logatec.si ali info@ooz-logatec.si. Po­skušali vam bomo pomagati poiskati mentorje, organizirati sestan­ke z drugimi podjetniki in organizirati poslovne dogodke. Matjaž Martinšek IZ OBCINSKE HIŠE NEVARNI ODPADKI SO NAŠA ODGOVORNOST V okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov 2018, ki je potekal med 17. in 25. novembrom, smo v KP Logatec pripravili nekaj dogodkov, s katerimi smo želeli našim uporabnikom sporociti, kako pomembno je, da s skupnimi mocmi skrbimo za cisto okolje. Na OŠ 8 talcev smo ucencem v podaljšanem bivanju predsta­vili, kako se pravilno odloži nevarne odpadke, kot so barve, cistila, zdravila, kozmetika, jedilna in motorna olja, kemi­kalije, pesticidi, baterije, akumulatorji, odpadna embalaža, onesnažena z nevarnimi snovmi, fluorescentne cevi, razpr­šila … Nevarne odpadke je prepovedano odlagati med embala­žo, nekoristne in biološke odpadke ali v naravo. Vsak nepravil­no odložen nevaren odpadek lahko ogrozi zdravje komunalnih delavcev, zastrupi zemljo, površinske vode in podtalnico, zato je pomembno, da nevarne odpadke doma zbiramo na varnem mestu in v originalni embalaži, ki naj bo dobro zaprta, da med prevozom na zbirno mesto ne pride do razlitja vsebine. Pomembno je, da se odpadki med seboj ne mešajo, saj to lahko povzroci nepredvideno reakcijo med razlicnimi snovmi. Nevarne odpadke iz gospodinj­stev odpeljemo v Zbirni center Ostri vrh, kjer jih bodo naši sode­lavci brezplacno prevzeli in poskrbeli za njihovo ustrezno predajo pooblašcencem za ravnanje z nevarnimi odpadki. Posebno pozornost smo z ucenci namenili odpadnemu jedilne­mu olju, ki se ga marsikdo znebi na nepravilen nacin, ko ga zlije v stranišce ali posodo z biološkimi odpadki. To je povsem nepri­merno. Odpadno jedilno olje, ki konca na kompostu ali travnatih površinah, zaradi visoke organske obremenitve popolnoma one­mogoci naraven razkroj in življenje mikroorganizmov. Odpadno olje, ki konca v stranišcu, ogroža površinske vode in podtalnico. Ko se podtalnica enkrat onesnaži, traja vec sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša. Znan je podatek, da liter odpadne­ga olja onesnaži milijon litrov pitne vode! Odpadno jedilno olje, ki ostaja od cvrtja razlicnih jedi, moramo najprej ohladiti in nato preliti v steklenico ali plastenko. Doma ga hranimo na varnem mestu, spomladi pa ga pripeljemo v mobilno zbiralnico (lokaci­je bodo objavljene) ali v Zbirni center Ostri vrh. Pomembno je, da takšno olje odložimo na pravilen nacin in s tem omogocimo, da naši odpadki postanejo surovina za nove proizvode. Odpadno jedilno olje se predela v biodizel, bioplin in svece. Z delavnico izdelave naravnih cistil, ki je v novembru v popol­danskem casu potekala na OŠ 8 talcev, smo želeli opozoriti na problematicnost pretirane uporabe cistil z varnostnimi opo­zorili na osnovi oljnih derivatov, fosforja, sinteticnih dišav … Ne smemo pozabiti, da okolju nevarne snovi preko kanalizacije pridejo v potoke in podtalnico ter vplivajo na vodne organizme in kakovost vode. Na delavnici smo predstavili uporabo naravnih sestavin za domaca cistila, kot so jedilna in pralna soda, alkoholni kis, marsejsko milo… Vse uporabnike družbenega omrežja Facebook vabimo, da sprem­ljajo našo stran Komunalno podjetje Logatec. Maja Nagode, zunanja sodelavka KP Logatec AKTUALNO NOVOLETNA TRŽNICA NA OŠ TABOR LOGATEC Zadnji petek pred zacetkom adventa je na OŠ Tabor pote­kala Novoletna tržnica, ki jo je spremljal tudi bogat kulturni program. Tema letošnjega novoletnega bazarja je bilo sonce, ki so ga otroci spretno vpletli v svoj program in izdelke. Prireditev se je zacela z bogatim kulturnim programom, s katerim so nas otroci popeljali na razlic­ne konce Slovenije. Najmlajši so nam pri­pravili odlomke iz pravljic Kdo je napravil Vidku srajcico in Pekarna miš maš, sledili pa so razlicni recitali slovenskih avtorjev ob glasbeno-pevski spremljavi. Prisotne je pozdravila tudi ravnateljica Miša Stržinar in se med drugim zahvalila vsem zaposle­nim in ucencem, ki so pomagali pripravi­ti Novoletno tržnico, in tudi staršem ter ostalim obiskovalcem, ki odprejo svoje de­narnice in podprejo šolski sklad. Na pri­reditvi tokrat ni bilo župana, ki je svojo odsotnost opravicil, nadomešcal pa ga je podžupan Boris Hodnik. Pisana Novoletna tržnica je obiskovalcem ponujala pester izbor darilc in drugih uporab­nih predmetov. Med izdelki so prevladovale cestitke, adventni vencki ter drugi okraski, manjkala pa niso niti domaca zelišca, caji ter naravna kozmetika. Otroci so mi zaupali, da so se na Novoletno tržnico zaceli pripravlja­ti že konec oktobra, veliki finale pa je bil tik pred prireditvijo, ko so urejali svoje stojnice in pripravljali hrano. Celoten izkupicek s pri­reditve bo šel v šolski sklad, s katerim poma­gajo socialno šibkim družinam in financirajo nadstandard izobraževanja na šoli. Besedilo in foto: Nina Jerina KATRINA TRŽNICA VNOVIC ZBRALA MNOŽICO USTVARJALCEV Že peto leto po vrsti smo na OŠ 8 talcev s Katrino tržnico dodali kancek decembrskega veselja. Ponovno smo se zbrali ustvarjalci od blizu in dalec. Vecina jih sodeluje vseh pet let, kar nekaj pa se jih je pridruži­lo prvic. Sprehod med razstavljenimi izdelki je bil prava paša za oci in obisko­valci so lahko izbirali med raznovrstni­mi kvalitetnimi izdelki in priložnostni­mi darili. Med prijetnim druženjem so uciteljice naše šole poskrbele za najmlajše obiskovalce s predstavami kamišibaj in delavnicami. Bilo je lepo. Pa vendar v razmislek. Letoš­nje leto je bilo v našem kraju vec posame­znih sejmov in med pogovori s sodelujo­cimi in obiskovalci je kot rdeca nit tekla želja, da bi v Logatcu novoletni sejmi in tržnice potekali bolj usklajeno, s strani enega organizatorja, morda JSK ali obcine. Marija Urbas, OŠ 8 talcev Foto: arhiv šole AKTUALNO PESTRO ADVENTNO IN BOŽICNO DOGAJANJE V ŽUPNIJI DOLNJI LOGATEC Adventni cas in s tem prihajajo­ce rojstvo Odrešenika Jezusa Kristusa je tudi letos ozna­njal adventni venec na tradicionalnem mlaju na Trgu sv. Nikolaja v Logatcu. Adventni venec je pomemben, saj vernike opominja, naj se pripravijo na prihod Božjega Deteta, po drugi strani pa tudi zaradi krepitve narodne zavesti in ohranjanja bogate lokalne dedišcine. Cetrto in s tem zadnjo adventno nedeljo je bilo v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu zaradi dvojnega pra­znika še posebej slovesno. Bila je zadnja krstna nedelja v koledarskem letu z enaj­stimi kršcenci, župljani pa smo presene­cenje pripravili tudi našemu duhovnemu pomocniku, ki ga poslovenjeno klicemo Rafael (orig. poljsko: Rafal Kedzierski). Naš Rafael je namrec 8. 12. 2018 prazno­val svoj 40. rojstni dan, ker pa je bil takrat na romanju v Sveti deželi, smo presenece­nje prihranili za konec adventa. Slavljen­cu sta se za njegovo služenje in duhovno oskrbo v imenu vseh župljanov zahvalila Marija Klancar in Bojan Doljak, po obeh jutranjih sv. mašah pa je bilo pred cerkvijo druženje s slavljencem ob domacih dobro­tah, kavici in toplem caju. Duhovni pomocnik g. Rafael prihaja iz Varšave, kjer je obiskoval tudi teološko fakulteto – PWTW Sw. Janeza Krstnika. Po duhovniški posvetitvi leta 2008 je kot zelo priljubljen kaplan služboval v župniji sv. Jožefa v domaci Varšavi, v Župniji Dolnji Logatec pa je duhovni pomocnik od leta 2012. V tem casu se je zelo dobro naucil slovenšcine, kar mu olajša njegovo pastoralno delo tudi v drugih župnijah v Ljubljanski nadškofiji, kamor je prišel kot pomoc varšavskega nadškofa slovenski katoliški cerkvi. Njegova topla slovan­ska duša velikokrat zahrepeni po domo­vini Poljski, v teh težkih trenutkih pa se vedno obraca z molitvijo k velikemu polj­skemu svetniku sv. papežu Janezu Pavlu II., cigar relikvije imamo prav po prošnji g. Rafaela tudi v župnijski cerkvi sv. Ni­kolaja v Dolnjem Logatcu. V avli medgeneracijskega centra Doma Marije in Marte v Logatcu je bila tudi letos tradicionalna razstava jaslic, ki jo je organizirala župnijska skupina Nazaret pod vodstvom Katarine Dolenc. Svoje jaslice v razlicnih tehnikah izdelave so poleg družin in župnijskih skupin razstav­ljale tudi druge skupine z obmocja obcine Logatec, za kar smo zelo hvaležni in ponosni, saj tako Župnija Dolnji Logatec znova dokazuje, da je integralni del lokalne skupnosti, ki povezuje obcanke in obcane celotne obcine. V Župniji Dolnji Logatec so se v adventno-božicnem casu odvijale tudi druge prireditve, za vse te aktivnosti pa gre velika zahvala župniku g. Janezu Komparetu – castnemu obcanu Obcine Logatec, ki podpira vse pobude za krepitev pastoralnega in kulturnega doga­janja v Obcini Logatec. dr. Samo Venko, tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Dolnji Logatec Foto: Marjan Verc »SVOBODA IN MIR STA VREDNOTI, KI JU JE TREBA VAROVATI … « … je eno od sporocil udeležencev spo­minske slovesnosti, ki je bila v nedeljo, 13. januarja letos, pred vasico Sv. Ana nad Ložem v spomin na jutro, 13. januar­ja 1945. Sneg se je tedaj obarval rdece s krvjo borcev Notranjskega odreda, ki so prejšnji vecer legli k zasluženem pocitku, ne vedoc, da je bila njihova lokacija izdana domobrancem. Ti so v neenakem boju ubili 15 partizanov in domacina; prežive­le, med njimi tudi dvojcka Bojana in Mitjo Tollazzi, pa odpeljali v zapore. Slovesnosti, ki jo je pripravila ZB NOB Loški potok, so se udeležili tudi clani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec AKTUALNO ROVTE: OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI POCASTILI OBLETNICE 2018 V manj kot tednu dni se ob koncu decembra zvrstijo kar trije pra­zniki: božic, novo leto in od nedavnega tudi dan samostojnosti in enotnosti. Vse tri praznike smo 20. de­cembra v Rovtah strnili v urico pro­grama, kot rdeco nit smo vpletli prav ta praznik, dodatno pa smo se spomni­li tudi 60. obletnice Televizije Slovenija, 140-letnice rojstva pesnika in skladate­lja Miroslava Vilharja ter 100-letnice konca prve svetovne vojne. Osrednje dogajanje na odru je bilo tele­vizijsko porocanje izpred 60 let, ko so na TV lahko (redki) gledali prva porocila in prenose dogodkov. Mnogo se je spreme­nilo, predvsem pa tedaj televizija ni bila predmet, pred katerim bi presedeli ves dan. Programa je bilo ravno prav, da so ljudje izvedeli pomembne dogodke od doma in iz tujine. Dogajanje je spremljalo petje pevske­ga zbora pod vodstvom Ane C. Lenar­cic. Recitatorji so z Gregorcicevo pesnit­vijo Soci spomnili, da se je pred sto leti koncala 1. svetovna vojna. Po recitalu Vil­harjevih pesmi so plesalci na odru zazna­movali sodobnejšo obletnico, Cukovo, ob 30-letnici delovanja. Lutkarji so z zanimi­vo sencno lutko zaigrali igro Drevo ima srce. Kako je televizija zasužnjila današ­njega cloveka, je bilo prikazano v drugem delu predstave, kjer smo slišali sodobnej­ši besednjak mladih in tudi manj mladih ter njihov odnos do domacih in do novega clana družine, televizije. Ker pa ni vredno gledati le crno-belo, je prav, da uporabimo tudi svoje možgane in jim mi narekujemo, kaj je dobro in kaj ne. Tudi v zvezi s tele­vizijo. Kot se za take praznike spodobi, na odru ni manjkala praznicno utripajoca in okra­šena smrecica, pa jaslice, ki so jih otroci sami izdelali in postavili. Praznicne dobrote so pripravili ucenci pod Urškinim mentorstvom. Napovedovalec se je iz leta 1958 preselil v današnji cas, tako s podobo kot tudi z novicami. Iz njegovih ust je bilo slišati vošcilo Sloveniji in njenim državlja­nom ob prazniku, napovedovalki pa sta z vošcilom zakljucili prireditev, ki so jo gle­dalci nagradili z mocnim aplavzom. Metka Bogataj Foto: arhiv OŠ Rovte SIMBOL SLOVENIJE PLAPOLA TUDI NA ROVTARSKEM GRICKU Praznik Svetega Štefana in dan samostojnosti in enotnosti je bil v Rovtah še posebej slovesen. Praznicni cas pa je bil kot narocen, da ga obogatimo tudi z blagoslovom sloven­ske zastave. Sveto mašo je vodil domaci župnik Janez Petric, slovesnosti pa so se udeležili tudi župan Obcine Logatec Berto Menard, predsednik KS Rovte Viktor Trcek, predsednik SLS Marjan Podobnik, ki je bil slavnostni govor­nik, clan predsedstva VSO in predse­dnik Društva MORIS Kocevska Reka general Tone Krkovic ter poslanci DZ in drugi predstavniki družbenopolitic­nega življenja. Župan Berto Menard je uvodoma dejal, da je se je uresnicil sen prednikov in da je treba tako o veri kot o državi govoriti spoštljivo. Betlehemsko svetlobo in moc plebiscita pa naj prenesemo tudi v leto 2019, kajti le od nas sta odvisni bodocnost in blaginja Slovenije. Ucenec OŠ Rovte Matevž Lukan je prebral zapis, kako mladi razumejo Slovenijo in pomen domovine. Za neuspehe krivimo mladost Slovenije, a neodgovornost je tista, ki jih povzroca. Na obmocju Rovt se je zvrstilo že kar šest držav, a nobena ni bila zares naša. Cisto za vse so morala ugašati življenja, tudi za zdajšnjo. Pogum nekaterih ljudi na odgo­vornih položajih je v kljucnih casih prive­del do tega, da imamo danes svojo državo. Med clani takratne prve demokraticno iz­voljene vlade je bil tudi slavnostni govor­nik Marjan Podobnik, ki je povedal, da se morda zaradi pohlepa in korupcije velika pricakovanja niso uresnicila. Bilo je prevec prevec malodušja, strahu in nezaupanja ter tudi premalo obcutka, da bi znali ceniti ljudi in njihovo delo. Po njegovih besedah ni razloga za pesimizem. Predvsem je enotnost tista, ki nam prinaša boljše case. Na hribckih in vrhovih Slovenije bodo še vihrale slovenske zastave. Pevski zborcek je zapel hvalnico Rovtam, Helena Rupnik se je zahvalila tistim, zaradi katerih zastava plapola na Lešah. Idejo zanjo je dal Jože Arhar, njemu je s svojimi pre­dlogi o prostoru sledil žal prekmalu umrli Franci Založnik, Jože Leskovec iz združe­nja VSO Logatec, Silvo in Renata Logar sta odstopila zemljišce, KS Rovte in predse­dnik Viktor Trcek sta zaslužna za sredstva za nakup zastave in droga, preostalo pa je delo prostovoljcev. Slovesnost so obogatili tudi rovtarski gasilci, ki so zastavo odnesli na prostor, kjer bo odslej plapolala. Da je bila slovesnost še lepša, so poskrbeli organistka Metka Bucek, pevci na koru in vodja Janez Treven ter trobentac Robert Albreht. Metka Bogataj AKTUALNO RAVNIŠKA CERKEV TIK PRED KATASTROFO Cerkev sv. Barbare na Ravniku (RNKD ev. št. 1845 je kulturni spomenik in biser sakralne ar­hitekture in kiparstva na Logaškem. Obcina in župnija je sami ne moreta obvarovati pred propadom, k rešitvi bi pripomogla sredstva iz razpisa Ministr­stva RS za kulturo. Sprva je ta cerkev spadala pod vrhniško župnijo, zdaj je podružnica župnije Hote­dršica, ki je zadnji dve leti oskrbovana iz Gornjega Logatca. Zasnovana je bila že v srednjem veku ter pozneje barokizirana. Vikar v Hotedršici Nikolaj Dinzl je ob vi­zitaciji leta 1777 navedel, da so v p. c. sv. Barbare maše štirinajstkrat v letu, in sicer na god same zavetnice (4. december), na obletnico posvetitve, na god sv. Franci­ška Ksaverja, na binkoštni ponedeljek, ob sv. Florijanu in na god apostola Mateja, na Božic, ob Sv. Treh Kraljih ter ob godovih sv. Ane, Ignacija, Uršule, Andreja, Tomaža in Gertrude. Kasneje se je število maš zmanj­šalo na štiri, potem na tri, zadnji župnik pa je pred nekaj leti vse maše ukinil. Kot je znano, gre za nadregionalno po­memben kulturni spomenik, tako zaradi izjemne arhitekture kot bogate notranje opreme: prva je pripisana v Ljubljano pri­seljenemu tržaškemu arhitektu Candidu Zullianiju (1712–1769), veliki kamniti oltar (na predeli datiran 1725) prihaja iz kamno­seške delavnice Luke Misleja (1658–1727; tast slavnega beneškega kiparja Francesca Robbe), stranska oltarja sta najverjetneje delo Jurija Tavcarja, z letnico 1859 je da­tirana signirana prižnica Štefana Šubica, signirana (J. M.) in datirana stolpna ura je iz leta 1875, zanimiva rariteta so podobi­ce križevega pota, litografije münchenske založbe Klein & Volbert po osnutkih Au­gustina Müller-Wartha. Še pred šestimi leti, ko je nastajala umetno­stnozgodovinska topografija Logaškega, je bil veliki oltar v razmeroma dobrem stanju. Kaj tocno se je dogajalo v zadnjih letih, da je od takrat tako hitro propadel, je na podlagi trenutnega poznavanja situa­cije težko z gotovostjo reci. Glede na pre­vrnjen zavetnicin atribut, stolp (lesen kip svetnice je od kamnite oltarne arhitekture starejši in mocno crviv) in dejstvo, da so bila okna v prezbiteriju še do pred kratkim razbita (provizoricno jih je decembra 2018 zasteklil domacin Cveto Nagode v izogib še hujšim poškodbam), se zdi, da se je v tej cerkvici veckrat razbesnel pravi vihar. Poleg tega je stavba zaradi poškodb na strehi, napušcu in vratih ter ne nazadnje samega podnebja izredno vlažna; in za povrh še brez drenaže. Vse to je v raz­meroma kratkem casu pripeljalo notranjo opremo do kriticne tocke, ko mdr. struk­tura kamnitega velikega oltarja dobese­dno razpada, stranska lesena pa sta tako crviva, da nista vec v stanju nositi obre­menitev pritrjenih delov. Domacini poudarjajo, da cerkev prvotno ni imela take fasade, kot je danes in ki je zacela odpadati že kmalu potem, ko je bila narejena v 90-ih letih minulega sto­letja. Opozarjajo na lego cerkve v hribo­vitem svetu in njeno izpostavljenost ek­stremnim vremenskim razmeram. Na veliko moc vetra ter letno in sezonsko ko­licino padavin na Ravniku in v okolici, ki je precej nad slovenskim povprecjem, je opozorila tudi dr. Lucka Kajfež Bogataj. Nevihte so tu poleti pogoste, sneg leži na tleh povprecno 85 dni v letu. Na fasadi bi bilo zato treba vnovic vzpostaviti avten­ticne materiale in tehnologije. 27. decembra 2018 so se krajani Ravnika, Hotedršice in Novega Sveta v velikem številu zbrali na Kmetiji odprtih vrat Pr' Urbanovc in medse povabili tudi loga­škega župana Berta Menarda in župnika dr. Simona Onušica, ki pa se sestanka ni mogel udeležiti. Namen srecanja je bil najti rešitev, kako prepreciti katastro­fo in cerkev strokovno obnoviti. Ker gre za financno izredno zahteven projekt, je jasno, da zgolj s sredstvi župnije in obcine to ne bo mogoce. K uresnicitvi cilja bi lahko pripomogla prijava na Javni razpis za izbor kulturnih projektov na podrocju nepremicne kulturne dedišcine, ki jih bo v letih 2019–2020 (so)financirala Republika Slovenija iz dela proracuna, namenjenega za kulturo in ki je bil objavljen decembra 2018. Izbrana je bila ožja delovna skupina, ki je delala na pripravi dokumentaci­je za prijavo na razpis, ki ga je bilo treba oddati do 21. januarja 2019 na Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, rezultati izbora bodo znani junija. Simona Kermavnar AKTUALNO POLICIJA OPOZARJA: ZAVARUJTE SE PRED VDORI PREKO SPLETA! V zadnjih mesecih smo na obmocju Policijske postaje Logatec obravnavali tri primere zlorab informacijskega sistema. Na racunal­nike je bila namešcena zlonamerna koda (virus), ki podatke, do katerih ima dostop, šifrira z uporabo zelo mocnih šifrirnih metod. Delovanje zlonamerne kode je za uporab­nika neopazno do trenutka, ko je šifriranje podatkov koncano. Tedaj se v vecini pri­merov izpiše obvestilo, da so vsi podatki šifrirani, za dostop do njih pa je treba placati dolocen znesek odkupnine – naj­veckrat v virtualni valuti bitcoin. Obvesti­lo je lahko zapisano v besedilnih datote­kah, ki so na disku edine nešifrirane. Ko je šifriranje koncano, so podatki popolnoma neberljivi in jih brez ustreznega kljuca (ki ga ima le napadalec) ni mogoce obnoviti.Prav tako opozarjamo na pojav t. i. »di­rektorskih prevar«, ko v racunovodstvo podjetja prihajajo elektronska sporocila z navodili odgovornih oseb o hitrem na­kazilu vecjih zneskov na racune v tujini. Gre za prevaro, ko kriminalci v racunovod­stvo najprej pošljejo sporocilo z obvestilom o nameri oziroma preverijo, ali ima podjetje na racunu dolocen vecji znesek. Sporocilo je poslano s ponarejenega e-naslova direktorja, (npr. president@presidentmail.info ali presi­ dent@ceomailz.info). Ko iz racunovodstva prejmejo odgovor, pošljejo dodatna navodila in podatke o bancnem racunu, kamor je treba nakazati vecji znesek denarnih sredstev. Zašcitni ukrepi: Glede na znane informacije svetujemo, da posamezniki in podjetja zavzamejo do­locene samozašcitne ukrepe, s katerimi lahko preprecijo ali znatno omejijo ucin­kovitost takih napadov. • uporabniki naj redno izdelujejo varno­stne kopije pomembnih podatkov, le-te pa shranjujejo na tak nacin, da do njih ob okužbi zlonamerna koda ne more dostopati (npr. zunanji trdi disk). Po­membno je, da je zlonamerni kodi one­mogocen dostop do arhivskega medija. Le tako se lahko zagotovi, da se ne za­šifrira še varnostna kopija podatkov. • v vecini primerov je za sprožitev zlona­merne kode kriva oseba, ki jo z nepre­mišljenim dejanjem nehote aktivira, ko namesti okužen program ali na primer odpre priponko elektronskega sporocila. Preden dvakrat klikneš, trikrat premisli! Podjetje, ki je žrtev takega napada in nima ustrezno zavarovanih arhivskih datotek, je omejeno na sodelovanje z izsiljeval­ci, kar policija odsvetuje. Po drugi strani pa lahko žrtve le cakajo, da se na spletu morda pojavi kljuc za dešifriranje. Za vec informacij lahko poklicete na Policijsko postajo Logatec in se dogovorite za posvet z vodjo policijskega okoliša ali lokalnim kriminalistom. Policijska postaja Logatec KO BI STENE LAHKO GOVORILE … S temi besedami je kulturni program ob 40-letnici delovanja Centralnega vrtca Kurircek zadnje dni novem­bra odprla ravnateljica Brigita Cesnik. Na ogled smo postavili stare fotografije in bili preseneceni, kako sta se vrtec in pred­vsem življenje v njem od leta 1978 do danes spreminjala. Nato pa so sledili prisrcni nastopi otrok s petjem, plesom, deklama­cijami, za konec se je slišala pesem "Naš vrtec imamo radi … " Vsi skupaj si želimo, da bi bil vrtec kraj, kamor bi vsi otroci in odrasli radi prihajali in ga ohranjali v lepem spominu. Nataša Grginic, Foto: arhiv Vrtca Kurircek Logatec USPEŠNIH 40 LET DRUŠTVA PARAPLEGIKOV LJUBLJANSKE POKRAJINE Svoj jubilej je društvo obeležilo 13. de­cembra 2018 pod castnim pokrovi­teljstvom predsednika RS Boruta Pahorja ter v družbi clanov, sodelavcev in gostov. Na slovesnem dogodku, preple­tenem z glasbo, poezijo, dobrodelno noto in poklonom ljudem, ki so v preteklih de­setletjih pomembno prispevali k razvoju društva, sta o podobi in poslanstvu društva spregovorila predsednica Mirjam Kanalec in clan ter predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic. S projekcijo izvirnih fotografij so se zazrli v preteklost, vse od ustanovitve organizacije slovenskih paraplegikov in tetraplegikov skozi cas burnih politicnih in gospodarskih dogajanj pa do danes ter predstavili izvajanje socialnih programov in številne pomembne mejnike. V obe­ležje visokega jubileja je bila vpeta tudi akcija zbiranja denarja za nakup novega kombija, ki ga društvo nujno potrebuje za varen prevoz clanov. Med prireditvijo je njihov slikar Željko Vertelj, ki slika z usti, ustvarjal sliko »Potok v zimi« in jo namenil licitaciji. Na proslavi so se spom­nili tudi clanov, ki so s svojim delom v preteklosti uspešno krmarili društvo in ga pomagali pripeljati do današnje pre­poznavnosti. Nekdanjim predsednikom so podelili plakete društva, drugim zasluž­nim clanom pa priznanja. Jože Globokar, Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine V SREDIŠCU LOGATEC: OD TRADICIONALNE KULTURE DO KULTURNEGA TURIZMA Kulturni ustvarjalci si zaslužijo sodoben in prostoren hram kulture. Kultura v veliki meri vpliva na kakovost življenja v lokalni skupnosti in širše, njen razvoj pa se še posebej osredotoca na clovekove potrebe ne glede na njegovo starost in socialni položaj. Kultura postaja pomemben ra­zvojni dejavnik in upanje v casu malikovanja zgolj material­nih dobrin. Veseli smo lahko dejstva, da je v Sloveniji ljubiteljska kultura zelo razvita. Imamo vec kot sto tisoc aktivnih ljubiteljskih ustvarjal­cev, vec kot štiri tisoc društev in vsaj dvajset tisoc prireditev. Lju­biteljska kultura znatno vpliva na kakovost življenja v lokalnih skupnostih, viša kakovost vsakdanjega življenja in ima velik soci­alni pomen. Krepi medgeneracijsko sodelovanje in daje možnost vkljucevanja tudi tistim družbenim skupinam in posameznikom, ki so zaradi socialnega položaja, starosti, bolezni ali drugih nes­recnih okolišcin potisnjeni na rob. 500 tisocakov za kulturne dejavnosti V Logatcu je ljubiteljska kultura kvantitativno in še bolj kvalita­tivno na visoki ravni. Godbeniki, pevci, plesalci, slikarji, pesniki in drugi s svojim delom prispevajo k dodani vrednosti družbe, v kateri nam je usojeno sobivanje. Aktivnih je vec kot 30 kultur­no-umetniških društev. Še vec je posameznikov. Obcina Logatec aktivno podpira razvoj kulturnih dejavnosti društev, organiza­cij in posameznikov. Iz obcinskega proracuna je bilo neposred­no za kulturne dejavnosti namenjeno nekaj manj kot 500.000 evrov. V to vsoto je vkljuceno financiranje knjižnice, gledališke­ga abonmaja, obcinskih proslav in drugih slovesnosti, ki jih or­ganizira obcinska uprava s sodelavci in gostujocimi kulturnimi izvajalci, vzdrževanje kulturne infrastrukture, sofinanciranje de­lovanja JSKD ter kulturnih programov in projektov. Financiranja glasbene šole kot pomembne kulturne ustanove ni v tej postavki. V interesu Obcine je financno podpreti delovanje vseh aktivnih društev, ki delujejo na kulturnih podrocjih, kakor tudi kulturne dejavnosti drugih društev, ki imajo v svojem okviru registrirano tudi »kulturno dejavnost«. Obcina zagotavlja sredstva z izvedbo javnega razpisa za sofinanciranje programov društev s podrocja ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki se izvaja v skladu s Pravilni­kom o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v obcini Logatec. Obcina Logatec je v letu 2018 sofinancirala kulturne programe in projekte v višini 95.000 evrov. Na razpis se je prijavilo 25 kultur­no-umetniških društev, tri druga društva, in dva obcana. Razpis za sofinanciranje dejavnosti v kulturi je razdeljen na vec sklopov: sklop Št. projektov Višina sofinanciranja Tradicionalni projekti 10 26.000 EUR založništvo 4 2.000 EUR Projekti 17 8.000 EUR Programi* 16 59.000 EUR *v okviru programov je bilo realiziranih 81 dogodkov Žal statistika povprecnega obiska prireditev ni mogoca. Redni obiskovalci lahko potrdijo, da so le-te dobro obiskane. Seveda ne­katere, predvsem tradicionalne (Kmecki praznik, Božicno-novo­letni koncert, Vecer pri vodnjaku … ), izrazito odstopajo. Bližina Ljubljane predstavlja objektivno konkurenco. Še enkrat pa lahko poudarimo, da je vecina projektov izvedena na visoki kvalitetni ravni in z veliko odgovornostjo, kar zagotavlja stalno in zadovolj­no obcinstvo. Kultura potrebuje infrastrukturo Pridobitev novega kulturnega doma in ureditev preostale kultur­ne infrastrukture je osrednji cilj v naslednjih letih. Vzporedno s tem je smiselno razmišljati o ustanovitvi organizacije, ki bo up­ravljala s kulturno infrastrukturo in usmerjala razvoj kulture v obcini. Prizadevni logaški kulturni ustvarjalci si zaslužijo sodoben in prostoren hram kulture. Ne smemo pozabiti na že uveljavljene umetnike, ki so aktivni cez meje obcine in tudi Slovenije. Obsto­jeci programi in novi projekti s kvalitetnejšo produkcijo bi pri­vabili gledalce tudi iz sosednjih obcin. Ce omenimo še organi­zacijo dramskih in glasbenih delavnic v obliki poletnih taborov, odpremo temo kulturnega turizma, ki je med najhitrejše rastoci­mi sektorji turisticne industrije. Martinšek Matjaž Višji referent za kulturo, turizem in mlade Foto: Blanka Markovic Kocen V SREDIŠCU V LOGATCU JE KULTURA DOMA Kulturna dejavnost v obcini Logatec je bogato razvejana, je prepricana Tanja Pina Škufca, vodja logaške izpostave JSKD. »Na voljo imamo široko in pestro ponudbo najrazlicnejših kulturnih prireditev in dogodkov, ki jih pripravljajo društva, kulturne in vzgojne ustanove,« pravi. »Raznoliki in razgibani programi kažejo, da je kultura živahno vpeta v vse sloje prebivalstva. Vrstijo se številni koncerti, predstave, glasbeni, plesni, re­citatorski nastopi, literarni veceri, pre­davanja, delavnice, itd.« Široka ponudba omogoca vsakomur, ki želi, da najde kaj zase, pravi sogovorni­ca in dodaja: »Imamo odlicne domace zasedbe, pevske zbore in orkestre, ki prina­šajo odlicja tudi z mednarodnih festivalov in tekmovanj. V domacem kraju in drugje pripravljajo odlicne prireditve z vrhunskimi izvajalci in gosti. Skupine pri oblikovanju dogodkov združujejo razlicne zvrsti in pod­rocja, sodelujejo med seboj in tudi s profe­sionalnimi izvajalci. Perspektive razvoja gredo na splošno v smeri vse vecjega pove­zovanja, sodelovanja, vkljucevanja in odpi­ranja v širši, tudi mednarodni prostor.« Katerim dejavnostim v logaški JSKD namenjate najvec pozornosti? Ali obmocne enote JSKD sodelujete med seboj in ce, kako? Po posameznih podrocjih pripravljamo pregledna obmocna srecanja, namenjena predstavitvi vseh delujocih skupin in stro­kovni podpori udeležencem. Sistem prire­ditev je zasnovan tristopenjsko in omogoca spremljanje kvalitete in primerljivost do­sežkov na državni ravni. Izbrane skupine sodelujejo na regijskih in državnih sreca­njih. Poleg tega se posvecamo tudi likov­nim razstavam, delavnicam in tecajem ter mladim in odraslim literatom. Izpostave JSKD smo povezane v koordina­cije, znotraj katerih sodelujemo pri nacrto­vanju in usklajevanju preglednih srecanj ter obravnavi vsebinskih in strokovnih vprašanj. Povezujemo se pri posameznih skupnih projektih, izmenjavi in združeva­nju skupin, izvedbi posameznih obmocnih prireditev itd. Logaška izpostava bo letos v juniju organizirala regijsko srecanje od­raslih literatov in seniorjev osrednje Slove­nije V zavetju besede. Katere so bile vaše najbolj obiskane, naj­odmevnejše prireditve v preteklem letu? Glavni in osrednji lanski dogodek, v katere­ga je bilo vloženega najvec truda in energije, je bila jubilejna 50. obmocna pevska revija, tematsko posvecena 90-letnici rojstva slo­venskega skladatelja Jakoba Ježa, ki smo jo pod pokroviteljstvom župana logaške obcine izpeljali v Jožefovi dvorani. Oba dela revije sta napolnila dvorano s poslušalci, tako koncert otroških in mladinskih zborov kot koncert odraslih pevskih zasedb. Sodelujo­ci zborovodje in soorganizatorji so v imenu nastopajocih pevcev izrazili zadovoljstvo. Tudi obe strokovni spremljevalki sta pohva­lili organizacijo in potek prireditve, posebno mir v dvorani, disciplino in kulturno vedenje obcinstva tudi na koncertu otroških in mla­dinskih zborov. Dogodek smo pospremili z izdajo publikacije, ki poleg koncertnih spo­redov, predstavitev delovanja zasedb, zbo­rovodij in strokovnih spremljevalk, zajema še zgodovinski pregled in razvoj revijskega petja na obmocju, kronološki pregled sode­lovanja in stokovnega spremljanja ter kratek pregled življenja in dela vokalnega skladate­lja Jakoba Ježa. Na regijski ravni smo za osrednjo Slovenijo organizirali dva dogodka. Regijsko otroško likovno razstavo na temo zvocnega in li­kovnega smo v Tednu ljubitejske kulture odprli v Galeriji hiša sonca in jo pospremili z izdajo DVD kataloga. Koordinacija osre­dnje Slovenije v sodelovanju s 3. progra­mom Radia Slovenije že nekaj let pripravlja regijski razpis za osnovnošolske otroke na temo povezovanja zvocnega in likovnega. Ob poslušanju radijskih iger otroci razvi­jajo zmožnosti poslušanja in bogatijo svoj custveno doživljajski svet. Skozi likovno interpretacijo slišanega pa širijo predstav­ne zmožnosti in domišljijo, razvijajo spo­sobnosti izvirnega likovnega izražanja in raziskujejo zakonitosti likovnega jezika. Odzvale so se vse tri logaške osnovne šole in otroška likovna šola, ki so poslale 82 li­kovnih del. Na regijsko razstavo V objemu zvoka in slike so bila izbrana dela štiri­najstih otrok iz vseh štirih skupin (OŠ Rovte, Oš Tabor, OŠ 8 talcev in Otroške likovne šole), preostalih 86 del pa smo dodatno predstavili na obmocni likovni razstavi. Regijska razstava je potovala po Sloveniji s postavitvami v ljubljanjski ga­leriji Družina, v stiškem Muzeju kršcan­stva, v prostorih RTV Slovenija, v letu 2019 pa od 15. januarja do 17. februarja gostuje v Cankarjevem domu na Vrhniki. V Jo­žefovi dvorani smo pod naslovom Pevci nam pojejo, godci pa godejo pripravili re­gijsko srecanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, na katerem so nasto­pile izbrane skupine iz osrednje Slovenije, med njimi tudi domaca Rovtarska dekleta. Nastope najkvalitetnejših skupin, ceprav mednje strokovni spremljevalci niso uvrsti­li godcevskih, je z zanimanjem spremljalo številno domace obcinstvo. Tudi v tem letu smo pripravili srecanja za odrasle in mlade literate, ki smo jih temat­sko posvetili jubilejnemu Cankarjevemu letu. Odrasli literati so se z branjem proze in poezije predstavili na literarnem veceru v Knjižnici Logatec. S kantavtorskimi glas­benimi vložki je nastopil slovenski pesnik Matej Krajnc, ki je uglasbil posamezne pesmi sodelujocih avtorjev. Mladinskemu literarnemu razpisu pa smo tokrat dodali še likovni razpis. Odziv je bil množicen, prav tako kot obisk razstave izbranih del, postavljene v Stekleni galeriji, in zakljuc­ne prireditve, na kateri smo predstavili zbornik izbranih llterarnih prispevkov in sodelujocim podellili priznanja. Kakšen je po vašem mnenju odnos mladih do kulture? O odnosu drugih do necesa je težko govori­ti, glede na udejstvovanje mladine v zborih, orkestrih, in raznih kulturnih skupinah pa lahko sodim, da je kultura tudi del njiho­vega življenja in igra pomembno vlogo pri razvoju in oblikovanju osebnosti. Tisti, ki se že od malega srecujejo s kulturnimi vse­binami, gojijo katero od dejavnosti imajo kvalitetnejše življenje. Med njimi nekate­ri stopijo na profesionalno umetniško pot, mnogi pa se s kulturo ukvarjajo ljubiteljsko. Vsekakor pa je to polje, na katerem lahko vsakdo izrazi svoj pogled in odnos do sveta. Tudi mladi skozi kulturo izražajo svoj, obi­cajno kriticni pogled na družbena dogajanja. Kateri bodo najpomembnejši dogodki, ki jih nacrtujete v letu 2019? Poleg preglednih dogodkov, kot otroško gledališko srecanje, pevske in plesna revija, so tu še regijski dogodki. Logaška izpostava bo gostila regijsko srecanje od­raslih in seniorskih piscev osrednje Slo­venije V zavetju besede, zopet je regijski razpis za mlade na temo radijskih iger V objemu zvoka in slike, razpisana pe je tudi državna tema za odrasle likovnike Oblo – oglato. Blanka Markovic Kocen Foto: Primož Godina Tanja Pina Škufca, vodja OI JSKD Logatec: »Kultura je odnos do sveta«. V SREDIŠCU TAJIP TONE HASANI IN ADRIANO JANEŽIC – DVA LIKOVNIKA, DVE GENERACIJI Prvi je med ustanovnimi clani Društva likovnikov Logatec, ki bo letos staro 18 let, drugi je postal clan društva šele letos; kot je dejal predsednik društva Janez Ovsec: »Moje oko je zapazilo cloveka, ki vedno nekaj riše, potem pa je beseda dala besedo ... « Sicer pa sta oba na likovnem prizorišcu že dolgo vrsto let. Oba pri­znana umetnika, vsak na svojem podro­cju. Tajip T. Hasani je imel prvo samostoj­no razstavo leta 1978 v Tacnu, 1995. pa je svojo prvo knjigo ilustriral Adriano Janežic. Oba menita, da je clanstvo v Društvu logaških likovnikov koristno, ker se tam srecujeta z drugimi ustvarjalci, si z njimi izmenjujeta izkušnje. Društvo skrbi za promocijo, za organizacijo razstav doma, clani sodelujejo na razstavah v drugih krajih, tudi izven meja naše države. Hasani tako pride v stik z ljudmi, s poten­cialnimi kupci, Janežiceve »stranke« pa so sicer doma v literarnih krogih in casni­karstvu, a se mu zdi prav, da pokaže svoje ilustracije tudi domacemu obcinstvu. – Zvrsti in tehnike slikanja: oba upo­rabljata razlicne tehnike, odvisno od motiva, od tega, kaj želita ustvariti. – Strast, temperament: Janežic svoje ilustracije pogosto zacini s tempera­mentom in humorjem, isto velja za Ha­sanijeve slike, pa naj bodo to portreti, akti, podobe iz narave. – Natancnost pri delu: perfekcio­nist, tako eden kot drugi. Prvi z na­tancnostjo figuralike, pri drugem ana­tomija ni v skladu z realnostjo, a je pri njegovih slikah in karikaturah bistven namen, kako dopolniti povedano. – Jutrišnji dan. Hasani: otroška želja je risanje stripov, potem še zadnja vecerja, ki bo mnoge presenetila … Janežic:iz­popolniti se v ilustracijah del za odrasle. – Dan brez slikanja: je mogoce napol­niti z marsicim. Tone se je dokoncno ustalil v Lazah, kjer živi v naravi in z naravo, Adriano se je pred leti iz pre­stolnice preselil v Logatec, poleg sli­kanja se ukvarja z marsicim, tudi s ka­linestiko. »Rišem, kar mi je všec,« je pred leti za Logaške novice povedal Tone. Tudi danes meni tako, Adriano pa dodaja: »Na nacin, ki je všec meni in tudi drugim.« Besedilo in foto: Brane Pevec KULTURA FED HORSES: GLASBI PUSTIMO ŽIVETI Pogovarjali smo se ob caju in cokoladi, po vštekanem koncertu v Navigatorju, na katerem so preverili, kaj njihova glasba pomeni domacemu obcinstvu in pred ekskluzivnima koncertoma Izštekani 25. Jure Longyka je k sodelovanju povabil veterane, skupino Dan D, in štiri zasedbe, ki v Izštekanih še niso nastopile, med njimi tudi logaško skupino Fed Horses. Urša Mihevc, Rok Škrlj in Jure Mihevc (v skupini sodelujejo še Timi Eler, Danijel Bogataj in Mitja Kavcic) so glasbeniki, ki so Logatec ponesli na vrh popular­ne slovenske glasbe. Ponosni so na izid EP plošce z naslovom Sinner, nastop na Izštekanih 25 je bil zanje najvecji uspeh in hkrati izziv. 2014. smo se, ceprav smo proti tekmovanjem, pripoveduje Jure, odlocili za sodelovanje in zmagali v Mariboru na ŠOURocku. Za nagrado smo prejeli špile cez poletje in snemanje skladbe Down, ki je kmalu postala Popevka tedna na Valu 202. Nobenih zvez nismo imeli … Urša ga dopolni: »Pomembno je, da z Juretom nikoli nisva obupala, verjela sva v to, kar delamo, v Juretovo este­tiko. Jure je ustvarjalna sredica, zaradi katere smo prišli do sem.« Ne Fat, Fed je prav Iskal sem ime, o katerem bo treba malo razmišljati, pravi Jure. Težko je razložiti … ime sem nekoc sanjal. Dobro nas opiše, imamo ome­jitve in hkrati izredno željo iti naprej, omejitve presegati in jih izko­ristiti v svoj prid. Smo Slovenci, ki igrajo kantri, neko našo razlici­co, zato se oznacujemo za alternativno kantri skupino. Anglešcina je naravno zvocno povezana z glasbo, ki jo ustvarjamo. Avtor besedil je Nejc Juren. Po izidu plošce v angleškem jeziku pa je velik izziv, kako v našo glasbo vtkati slovenšcino. Delamo na tem. Preden glasbo zaigramo na odru, je treba veliko zbranega dela, vaj, glasbenih usklajevanj …, pravi Rok. Ustvarjamo avtorsko glasbo, Jure od vseh nas pricakuje, da bomo naredili tisto, kar si kot avtor želi, hkrati nam v procesu dela pušca veliko svobode. Naša glasba nastaja pocasi, predelujemo vsako malenkost. Na vajah želimo premisliti vse podrobnosti, pravi Urša, zelo se posvecamo dramaturgiji koncertov. Koncerti Naši koncerti so vsakic drugacni, veliko je improvizacije. Ljudje zato radi pridejo na koncerte veckrat, ker je vsakic drugace. Aranžmaje spreminjamo, v skladbe vnašamo nove elemente. Tako je ena naših prvih skladb dobila za izvedbo na Izštekanih povsem novo zvocno podobo. Taki smo, pravi Jure, ko se koncert konca, si cestitamo, v glavi pa že imam nove zamisli in … zjutraj pri kavi že razlagam nove ideje … Urša je naredila ogromen preskok, njen glas je zdaj prepoznaven znak skupine. »Meni je pri rasti pomagalo šolanje glasu, vse sem podredi­la glasbenemu razvoju,« pravi Urša. » Ure in ure vadim … Visoka pricakovanja imam, do sebe sem zelo zahtevna, samokriticna, poslu­šam, popravljam … Jure ima glasbeno estetiko, ki se ji želim približa­ti z naravnostjo glasu, razmišljam, kako se prilagoditi, kako izpeljati fraze, katere vokalne elemente vkljuciti. Veliko še išcem/o/ v glasbi.« Leta 2018 smo naredili prvo skladbo v slovenskem jeziku, zdaj osmišljam, kako našo glasbo peti v slovenšcini, pravi Urša. Be­sedilo je napisal Jure, skladba pa je bila izziv za celotno skupino. Veseli smo, da je bila pri obcinstvu dobro sprejeta. Skladba z nas­lovom Spremembe, pravi Jure, je zacetek nove poti. Nekoc bi radi od glasbe živeli, a pot do tja je trda in dolga, zakljuci Jure. Branka Novak , foto: Anže Mihevc Ogrlica uspehov skupine se daljša … Fed Horses grejo na EMO 2019! Nastop na Izštekanih 25 (Kino Šiška, 4. in 5. december 2018), s tega koncerta je tudi fotografija, je skupino ponesel do vrhov slovenske popularne glasbe. Prepricljiv odrski nastop, izjemna izvedba avtorskih skladb in nepozabna obdelava skladbe Voda skupine Dan D bodo ostali zapisani v zgodovino slovenske popularne glasbe. »Zgodila se je magija,« pravijo clani skupine! 16. februarja bodo Fed Horses nastopili na izboru za popevko Evrovizije. Njihova skladba Ti ne poznaš konjev se je izmed 103 prijavljenimi uvrstila med 10, ki jih je za tekmovalni vecer izbrala strokovna žirija. Obvezen ogled in seveda – glasujte za Logatcane, morda jih prav vaš glas popelje na evrovizijski oder. KULTURA RAZMISLEK O NOVI KNJIGI PAVLA MIHEVCA VEST IN ZAVEST V logaški knjižnici sta v decem­brskem adventnem veceru stekli predstavitev in razprava ob knjigi Vest in zavest avtorja Pavla Mihevca. Knjigo, ki je ob podpori Obcine Logatec izšla v samozaložbi, so soobliko­vali Alen Širca (spremna beseda), Igor Resnik (oblikovanje) in Marcel Štefancic (uredništvo). V sedmih poglavjih avtor pripoveduje in razmišlja o 66 vsebinskih podrocjih, ki so jih med letoma 2005 in 2017 sprožili dogodki in zapisi, ki se posredno ali neposredno navezujejo na polpreteklo zgodovino Logatca, oziroma so sprožili v avtorju (samo)refleksijo na dogajanja v Cerkvi in družbi. Gre za širok nabor vprašanj, ki se poraja­jo in do katerih avtor zavzema inovativna stališca. Knjiga je izpoved intelektualca, ki je vpet v življenje kraja že dolga desetletja. Zapisi so bodisi kratki literarni utrinki, za­beleženi ob priliki videnega, prebranega, doživetega, pogosto pa so to daljši razmi­sleki, povezani z dogmami Cerkve, pro­storskega razvoja kraja in splošne družbene klime v obcini, Sloveniji in širše. Ce bi po­skušali zapise razdeliti po namenu, bi jim lahko pripisali tri splošne vsebine: izobra­ževalno, duhovno in zgodovinsko. Izobraževalna plat povedanega sloni na podstati obcecloveških navad, obicajev in zgodovinskih dejstev, ki so zaznamovali kraj v 20. stoletju. Posebno izstopajo zapisi o navadah ljudi, tradiciji verskega izraza v kraju ter o (za)želeni urbani prenovi mestnega središca. Obenem avtor razmi­šlja o okoljskih in socialnih vprašanjih, ki se zastavljajo razmišljujocemu domacinu. S citati iz verskega tiska in literature so dopolnjena avtorjeva razmišljanja, ki za­devajo verske/cerkvene vsebine. Njegova razmišljanja gredo v dve smeri: kako pri­bližati vrednote, ki jih zastopa cerkev širši javnosti – tudi taki, ki se (le) deklarativ­no izjasnjuje za katolicane/kristjane in v smeri prevpraševanja pravilnosti korakov, ki jih Cerkev preko krajevnih stebrov vere udejanja in utemeljuje v lokalnem okolju. Pri pregledu dogodkov v 20. stoletju izstopa avtorjevo izjemno zanimanje za pozabljena, izbrisana ali zamolcana doga­janja med in po 2. svetovni vojni, obenem pa ne pozablja tudi na trpljenje ljudi med in po 1. svetovni vojni. Uvodna predstavitev avtorja in knjige je bila v domeni Marcela Stefancica. Njegova misel, da “vest”, kot jo razume avtor, velja prebuditi in ponotranjiti, saj sproža/omogoca podstat za “zavest”, ki naj bi bila hrbtenica družbe. Pavle Mihevc je v enourni predstavitvi izpostavil pred­vsem (stare) obicaje in navade, ki so v sodobni družbi nerazumljene/prezrte, do­taknil pa se je tudi socialne misli, ki bi jo veljalo v Logatcu še posebej gojiti in pro­movirati (med mladimi in priseljenci), saj smo upraviceno lahko ponosni na doma­cega misleca dr. Andreja Gosarja. Ne­mogoce si je zamisliti, da bi na priredi­tvi avtor lahko zajel vso paleto skozi dve desetletji zbranih razmišljanj. Po njegovi predstavitvi vsebine knjige je posebej iz­stopalo njegovo dojemanje sebe.Razglaša se za vernega “katolicana obrobja”, ki sebi in somešcanom oziroma družbi 21. stole­tja postavlja ogledalo in obenem zastav­lja nevsakdanja vprašanja. Razsvetliti želi dolocen pojem, pojav ali dogodek oziroma mu dati svojo noto razmisleka. Pohvala velja posebno razmislekom avtorja, ki usmerjajo bralca v prevpraševanje pra­vilnosti lastnih odlocitev na duhovnem in laicnem podrocju – tako v sedanjosti kot preteklosti. Delo zasluži razmislek, raz­pravo, in pohvalo. Razprava, ki bi sledila predstavitvi avtorja bi lahko bila produk­tivna, ce bi se dotaknila dolocene teme. Žal za to v poznem veceru ni bilo volje. Pohvala naj ne velja le avtorju in soustvar­jalcem knjige, temvec tudi organizatorju prireditve – Knjižnici Logatec, ki ji je k predstavitvi knjige uspelo privabiti okrog trideset duhovne hrane željnega obcin­stva. prof. dr. Anton Gosar, zaslužni profesor Foto: Katarina Mihevc KULTURA ARHITEKT JOŽE PLECNIK NA LOGAŠKEM (8) ZNAMENJE ŽALOSTNE MATERE BOŽJE NA BRODU (»BROJSKA KAPELICA«) Boris Kobe: Znamenje (»Brojska kapelica«), 1928. Vir: Muzej za arhitekturo in oblikovanje. Na nacrtu je narisano tudi prvotno drevo (jesen?) pred regulacijo Logašcice. Že od leta 1730 je ob takratni glavni cesti skozi Logatec pri (današnjem) Mac­konovem mostu (ponekod Mackov most, Oblakov most) na Brodu* stalo znamenje oz. po ljudsko »kapelica«*. O »kapelici« piše Franc Mihevc v Spominih logaške­ga vedeža: »In trokapela na Brodu zraven novega mostu je bila z mostom ob enem sezidana v letu 1929. Bila je na onem pro­storu, kjer stoji sedanji most, že poprej sta­rodavna kapelica prav nizke oblike zidana in je bila v napotju in je morala odpasti. Ta kapelica, pripovedujejo, da je služila nekdaj, ko še ni bilo velike deržavne ceste v Logatcu pri procesiji na dan sv. Rešnje­ga telesa in farne cerkve v Dolenjo vas za Evangelije in Blagoslov.« O samem nacrto­vanju in gradnji znamenja na Brodu so na­stajale nejasnosti, pa tudi hude napake v po­datkih, ki so se žal prenašale tudi v novejše publikacije. Kipar Stane Dremelj (Kmecki glas, 29. 7. 1987, str. 11): » …Kapelica na Brodu naj bi bila posvecena spominu na veliko poplavo. Plecnik je nacrtoval most in znamenje ob njem…« Jože Plecnik v Logatcu (Slabe, J. 1988, str. 9): »Drugo Plecnikovo delo iz leta 1929 je nacrt za most in kapelico ob njem na Brodu.« Knjiga Logatec (Kompare, T. 1990, str. 299): »…Plecnikova kapelica pri Mackonovem mostu …« Pod oboki sv. Nikolaja (2010, str. 49): »Zraven hiše (pr Mackón, op. p.) stoji ob potoku leta 1929 po Plecniko­vem nacrtu postavljena Brojska kapelica …« Iz družinskega arhiva: Gabrijel Oblak 1895 – 1961 (Blaž Oblak, Anja Vidmar, OŠ 8. talcev, 1995, str. 11-14): »Logašci­ca je pred regulacijo pogosto poplavlja­la. V casu županstva je Gabrijel Oblak na Brodu zgradil most cez Logašcico in tako Brojanom omogocil hitro in varno pot do polj pod Sekirico. (…) Kapelica ob mostu. 1929 jo je zgradil Ciril Oblak, Gabrie­lov brat (…) je bil ucenec Jožeta Plecnika, le-ta mu je tudi pomagal pri zasnovi ka­pelice.« Upravna enota Logatec (2014, str. 176): »…Ciril Oblak pa je gradnjo nadzo­roval.« Plecnikova Slovenija: vodnik po arhitekturi (Hrausky, Koželj, Prelovšek, 1997, str. 62): » LOGATEC – KAPELI­CA. Naslov: Brod (…) nacrt 1929, izvedba 1929, narocnik župan Gabrijel Oblak, so­delavci: risal Boris Kobe, vodja gradnje Ciril Oblak. (…) so v spomin na regula­cijska dela sklenili postaviti novo kapeli­co. Nacrti so nastali kot seminarska naloga Borisa Kobeta v Plecnikovi šoli, cetudi ne­kateri viri navajajo Cirila Oblaka, ki je le nadzoroval gradnjo. Na Plecnikovo željo je kipe Jožefa, Marije in Srca Jezusove­ga izdelal kipar Stane Dremelj. Hkrati z zakljuckom ureditve potoka so kapelico 27. oktobra 1929 posvetili. Nacrt kapelice je arhitekt Kobe pozneje uporabil še za nag­robnik družine Frlan na viškem pokopali­šcu v Ljubljani.* (…) 2. Stara slika kape­lice, ki ima zanimivo rešeno razsvetljavo. Križ na strehi nosi elektricno napeljavo. Z DEBELIM TISKOM OZNACENE TRDITVE NE DRŽIJO! Zaradi omejitve prostora bom resnicna dejstva o regulaciji Logašcice in o gradnji »brojske kapelice« navedel v nadaljevanju. * brod: splav ali coln za prevoz cez vodo; kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti * Kapelica se od znamenja razlikuje po tem, da ima prostor, v katerega lahko clovek vstopi, kljub temu pa prostorske zmožnosti zadošcajo le za nekaj ljudi. * Nagrobnik družine Frlan: https://damjangale.photoshel­ ter.com/gallery-image/Vi-ko-pokopali-e/G0000jF5PBa­ jK0oo/I0000bL_MQapnGEk/C0000YmRbU7jqxeM Gvido Komar (se nadaljuje) KULTURA LITOŽELEZNE SPIRALNE STOPNICE V ŽUPNIJSKI CERKVI SV. NIKOLAJA V DOLNJEM LOGATCU Spiralne stopnice v ilustriranem katalogu Fürst Salm'sches Eisenwerk Blansko – Niederlagen: Wien (Marxergasse Nr. 28) . Brünn (Grosser Platz 21) (© Muzeum Blanenska) Logatec, ž. c. sv. Nikolaja, litoželezne spiralne stopnice (foto: Simona Kermavnar) V južnem kotu vhodnega prostora pod zvonikom in pevskim korom ž. c. sv. Nikolaja v Dolnjem Logatcu vodijo na kor litoželezne spiralne stopni­ce (nem. Spindeltreppe), katerih izvor je bil do pred kratkim neznan. Raziskava je pokazala, da je bil oblikovno in tehnicno dovršen izdelek narejen v Salmovi livarni v Blanskem na Moravskem. V litoželezen steber so vstavljene posame­zne stopnice s palico (nem. Stab) višine 87 cm, ki jih na vrhu povezuje zavito pa­licasto držalo za roke (nem. Handschine). Osemnajst palic izrašca iz tulipanastih cvetov, kar je znacilno za tovrstne izdelke te livarne, enako tudi kaneliran stebric (nem. Säule) ob vznožju. (Palice v zgornji etaži so preproste cevaste, morda name­šcene sekundarno). Stik palice s stopni­co je poudarjen z viseco rozeto, površina vsake stopnice je prekrita z mrežo rombov. Provenienco potrjujejo risbe v katalogih te moravske livarne, saj se ograja v žu­pnijski cerkvi tako po obliki kot v merah ujema z njimi. Risbo celote identicnih spiralnih stopnic najdemo v ilustriranem katalogu iz 2. polovice 19. stoletja (Fürst Salm'sches Eisenwerk Blansko – Nieder­lagen: Wien, Marxergasse Nr. 28 . Brünn, Grosser Platz 21) na listu 31 pod števil­ko 6. Izris oblikovno identicnega stebrica teže 11 kg je v tem katalogu pod rubriko vmesnih stebricev (nem. Zwischensäulen) številka 197, kjer je nad celo serijo nemški opis Jede Säule 1 Meter hoch, ki sporoca višino vseh. Enaki stebrici so ostali v re­pertoarju ponudbe livarne tudi še leta 1925, ko je bila le-ta že dolgo v lasti praške delniške družbe Akciová spolec­nost strojírny, saj jih vidimo v katalogu iz tega leta (Akciová spolecnost strojírny drive Breitfeld, Danek I spol), in sicer pod enako številko (197) v rubriki Prostrední sloupky (vmesni stebrici), tudi teža (11 kg) je ostala enaka. Enaki stebrici, a manjši (višine 87 cm), pa so v starejšem kata­logu Salmove livarne, in sicer prav tako pod to številko; tu je zraven risbe stebri­ca prikazan tudi model enake palice, kot jih vidimo v Logatcu, in sicer pod števil­ko 198. Dolžinske mere palic in stebricev so v mlajših dveh katalogih navedene samo v decimalnem sistemu, v starejšem pa so podane v starih dunajskih oz. avstrij­skih merah s palci (nem. Zoll), vendar je spodaj že pripisana tudi izmera v centi­metrih. Navajanje tako starega kot me­tricnega sistema kaže na to, da je katalog izšel po letu 1872 - tega leta je bil namrec dolocen zakon, ki je uvajal metricni sistem v Avstriji, a so bile stare mere še vedno v veljavi. Glede na višino – 87 centimetrov – palic in stebrica litoželeznih spiralnih stopnic v cerkvi sv. Nikolaja lahko sklepamo, da gre za izdelek iz starejšega kataloga livarne, ki je bil aktualen v sedemdesetih in osem­desetih letih 19. stoletja. Simona Kermavnar PRAZNICNI UTRIP CANTABILE: OD LJUBLJANSKEGA BOŽICA DO TRIKRALJEVSKEGA GLASBENEGA SIJAJA V LOGATCU Na božicni vecer je dvorano lju­bljanskega Cankarjevega doma petic zapored napolnil Simfo­nicni orkester Cantabile z zborom Ado­ramus in drugimi gostujocimi solisti in skupinami. Svojevrsten podvig za nepo­klicni projektni ansambel, ki deluje v omejenih danostih, zato pa s toliko vec volje, prizadevnosti, a tudi znanja in potrjene kakovosti. Zbrane je na zacetku prijazno nagovoril režiser prireditev v Ljubljani, Henrik Neu­bauer. V koncertno doživetje je poslušalce uvedla Ljoba Jence s krstno izvedbo Uver­ture skladatelja Gala Gjurina. Ob sprem­ljavi orkestra, pevcev Adoramusa in zbora Gloria, goslarja Danijela Bogataja in subtil­nih zvokov kamenckov iz dveh slovenskih rek je poustvarila carobno vzdušje, ki je poslušalce poneslo v skrivnostni duhovni svet. Mogocno je zatem orkester pod tak­tirko Marjana Grdadolnika, s koncertnim mojstrom Matejem Avšicem zazvenel v Haendlovem delu oratorija Salomon Prihod kraljice iz Sabe. Sledili sta dve pevski tocki, Ave Maria s prepletom muzike Ch. Gounoda in J. S. Bacha – odlicna solistka Nataša Trcek in Valentinova molitev iz Go­unodove opere Faust, v katerem je razkoš­je svojega baritonskega glasu razvil Anton Habjan. Velik aplavz je zatem požela dese­tletna violinistka Patricija Avšic s Pagani­nijevo Cantabile. Kaj bo še iz te nadebud­ne glasbenice, ce ji bo dano nadgrajevati znanje, kot ga je do zdaj! Prvi del koncerta so simfoniki sklenili z izborom Slik z raz­stave M. P. Musorgskega v orkestraciji M. Ravela, najtehtnejšim in najzahtevnejšim delom tega vecera. Drugi del koncerta je bil bolj vedro, zbo­rovsko – pevsko naravnan. Najprej sta zbora odpela Ešenvaldsovo Only in sleep (Samo v snu), kot solistka še enkrat Nataša Trcek. Sledila je a capella skladba Moja pesem, ki jo je dirigentsko vodil avtor Tomaž Pirnat. Izmenjaje so si sledile skladbe, ki so jih izvajali pevci skupine Gloria, pa dvakrat solistka Eva Hren, kot solist tudi Marjan Bunic, ki je ves vecer duhovno bogato povezal z izbranimi be­sedili. Tik pred koncem še zbor Gloria, Za konec pa vsi: Sveta noc – lani je obeležila dvestoletnico. Na vecer svetih Treh kraljev je Športna dvorana do skrajne zasedenosti pricaka­la Gala novoletni koncert orkestra Canta­bile z umetniškim vodjem in dirigentom Marjanom Grdadolnikom, ki ne privošci nikakršnih nakljucij ne sebi ne glasbe­nim gostom. Skupaj so tako rekoc pono­vili Božic v Ljubljani, ki je na sam božicni vecer odmeval v polnosti umetniške izraz­nosti v ljubljanskem Cankarjevem domu. Ponovitveni repertoar je zaradi obolelosti preskocil le Paganinijev Cantabile, ki bi ga sicer izvedla izjemno nadobudna komaj desetletna violinistka Patricija Avšic. Navdušenja je bilo brez konca. Županov pozdrav nastopajocim in poslušalcem se je ubesedoval s sporocilom veselja, srece in nujno zmagujocega dobrega nad zlim v letu, ki se je bilo ravnokar nacelo. Jago in Marcel Štefancic Foto: Primož Godina PRAZNICNI UTRIP GLASBENA ŠOLA LOGATEC: Z GLASBO MED PRAZNIKE IN V NOVO LETO Godalni orkester Glasbene šole Logatec Kadar gre za glasbo in povrhu še za domace izvajalce, je dvorana polna. Resda ima vsaka glasbe­na zvrst 'svoje' obcinstvo, ucenci logaške glasbene šole pa imajo ves kraj in obcino za svojo. Tako je bila tisti petek, 21. de­cembra 2018, logaška Športna dvorana razumljivo polna in kljub temu, da je bil koncert daljši od dveh ur, je bilo prijet­no in predvsem obcudovanja vredno. Seveda ne morem v tem zapisu omeniti vseh nastopajocih, tock je bilo kar dvajset, izmenjavali so se dirigenti in spremljevalci – profesorji glasbene šole in tisti ucenci, ki so v tekocem letu pokazali najvec. Vendar je po mojem mnenju nekaj tock vrednih posebne pozornosti. Morda najprej povezovalec Jure Sešek, ki je vešc tovrstnih nastopov. Bil je poln domis­lic in prijetnega komentiranja, v resnici pa je celoten koncert celo skrajšal. Kljub vsemu se mi zdi, da bi tudi v Logatcu našli koga, ki zna tako ali pa podobno zanimivo voditi koncerte. Med tistimi, ki naj jih omenim najprej, sta oba šolska orkestra: godalni in pihalni. Skupinsko muziciranje je posebna oblika glasbenega podajanja in Logatec ima imeniten pihalni orkester, ki je zrasel iz vrst doma izobraženih glasbenikov. Godalni in pihalni orkester sta nam pripravila spored, ki zadovolji tudi 'razvajenega' poslušalca poklicnih ansamblov. Seveda gre pri tem za zaslugo obeh dirigentov. Prijetno se je že zacelo. Tanja Žagar je na oder pripeljala 'orkester' mladih in bodocih pevcev, ki so razposajeno in z užitkom na­stopili. Dobrih skupin je bilo še nekaj, npr. sekstet saksofonov ali citrarke, pa morda še baletke ali trio harmonik. Zastopani so bili skoraj vsi inštrumenti, posebej je iz­stopal Urban Fir na klarinetu ali sopra­nistka Alenka Hvalica. Imamo tudi pozav­nistke, ne le pozavniste, ali pa fagotistko, ce omenim simpaticno 'enakopravnost' med ucenci. Tudi skupina tolkalcev je bila prepricljiva. Kot receno, posebno vred­nost temu veceru so dali profesorji glasbe­ne šole, ki so nastopili s svojimi ucenci, od ravnatelja do kitaristov. Pa saj je to vendar nekaj obicajnega, boste rekli. Da, res je, na­vadili smo se že, da so pedagogi in ucenci skupni poustvarjalci glasbenih lepot. Zato se veselimo že naslednjih nastopov in kajpak letnega, kot je bil pricujoci. Besedilo in foto: KRAS PREDPRAZNICNI PEVSKI POZDRAV Oktet Pa kol'k'r tol'k' za predpraznicno razpoloženje Z zacetkom božicne devetdnevni­ce, 18. grudna, je sovpadal tudi vecerni koncert vokalnega okteta Pa kol'k'r tol'k' pod umetniškim vodenjem Primoža Sarka. To pot so fantje pred­praznicno prepevanje intonirali v dvorani Glasbene šole, namesto pod doslej usta­ljenimi oboki cerkve sv. Jožefa na Cevici. Programska zasnova je dišala po bližajo­cih se božicnih in novoletnih praznikih in po oktetovem 20-letnem jubileju, ki ga pevci nameravajo pocastiti svecana letos. Oktetu je uspelo prebroditi prenekatere ceri, ki so se ponujale zlasti v prvem delu sporeda od Leskovarjeve uglasbitve Gos­podove molitve Oce naš prek Gallusove Ecce quomodo moritur iustus, Mokranj­ceve Tebe pojem pa prek Tomceve Hitite kristjani, Beethovnove Svete noci do Hafnerjeve Samo en cvet. Pa tudi drugi del koncerta, ki ga je skoz priredbe ljud­skih viž z zanimivo improvizacijo napo­vedoval umetniški vodja sam, je terjal kar nekaj zaprisežene koncentracije. Vmes so se oglašali Cankarjevi in Prešerno­vi verzi v interpretaciji Janeza Podjeda. In za dodatek, seveda, Vinska, h kateri je sledila caša kuhanega kot pravšnja ponudba po prešernem razpoloženju de­cembrskega predpraznicnega pevskega pozdrava. Marcel Štefancic, foto: Ljubo Mihelic PRAZNICNI UTRIP S TRADICIONALNO RAZSTAVO LOGAŠKI LIKOVNIKI SKLENILI IZJEMNO USTVARJALNO LETO V Stekleni galeriji Športne dvorane Logatec je Društvo likovnikov Logatec, eno najvidnejših in tudi najaktivnejših likovnih društev v Sloveni­ji, v praznicnem decembru odprlo tradici­onalno Božicno-novoletno razstavo. Po besedah predsednika logaških likovnikov Janeza Ovsca je vsak izmed clanic in clanov za razstavo prispeval svojo, v nekem smislu referencno sliko, tisto, ki ga je v letu 2018 najbolj nagovorila. Preteklo leto je Ovsec oznacil v presežnikih, saj je imelo društvo prav vsak mesec eno ali celo dve razstavi, tako v Logatcu kot tudi drugod po Sloveni­ji, vrhunec leta pa je predstavljala posthumna razstava v spomin logaškemu slikarju Francu Muscu ob 70-letnici njegovega rojstva. O razstavi je v nadaljevanju spregovorila nenadomestljiva likovna kriticarka Ana­marija Stibilj Šajn, ki je med drugim pove­dala, da so logaški likovniki  z letošnjimi razstavami dokazali, da niso živi samo v Logatcu, temvec so odprti za nove clane in nova prizorišca. »Zavedati se morate, da je vsako likovno delo za vas svetloba, ki vam morda odpira nove poti in posveti v vsak koticek vaše likovne stvaritve,« je dejala Stibilj Šajnova. Božicno-novoletno skupinsko razstavo je oznacila kot popoto­vanje skozi razlicne likovne sfere. Obenem je že napovedala nekaj pomembnih dogod­kov v letošnjem letu, kot, denimo, skupin­ska razstava na gradu Snežnik in gostova­nji likovnikov iz Mengša in Goriških Brd. Clani Društva likovnikov Logatec so se ob robu razstave po tradiciji medsebojno ob­darili – bodisi s svojimi slikami ali s kakim drugim uporabnim predmetom. Odprtje je z igranjem flavte glasbeno obogatila mag. Jurka Zoroja, uciteljica in lastnica zasebne glasbene šole, logaški likovniki pa so pri­jazno pozornost izkazali tudi nekaterim posameznikom, ki smo tako ali drugace skozi vse leto spremljali in beležili njihove razstave. Besedilo in foto: Blanka Markovic Kocen KO GRE PESEM V POZDRAV IZBRANIM OBLETNICAM Zbora sta družno sklenila koncertni vecer. Na prvo adventno nedeljo zvecer je združeni Mešani pevski zbor pevskih prijateljev iz Logatca in z Vrhnike pod vodstvom dolgoletnega zbo­rovodje Lovra Groma privabil v Narodni dom na svoj 34. Letni koncert kar dobršno število poslušalcev. V gosteh sta nastopila Moški pevski zbor Savinjski zvon iz Žalca z zborovodjo Metko Jagodic Pogacar in recitatorka Anda Ovsec. Spored je žarecih oci in z odzvanjajoco sliko­vitostjo pospremila napovedovalka Marinka Dodic (ki jo je, žal, koncertni list prezrl!?). Gostujoci Savinjski zvon, ki uspešno prepeva polnih 25 let, je v prvem delu kon­certa odpel osmero skladb od Ipavcevega Slovenca prek Pregljeve priredbe Štajerske­ga fantica in Pestnerjeve popevke Ljubim te, Slovenija (s harmonikarjem Juretom in kita­ristom Nacetom) pa Lo Nigrove Canzone, dalje narodne Snockaj sem 'no pošto zvedev v priredbi Katarine Pustinek, nato pivske Bratje ter Volariceve skladbe Nos do nastopa Tadeje Vulc (z navihanimi besedoval­ci Mirkom, Juretom, Nejcem, Nacetom in Markom). Bilo je lepo: narodno spodbudno, custvujoce in z mnogo pevske zabave. Zbor in dirigentka sta uživala v nastopu in pos­lušalci z njimi. V intermezzu je presenetila recitatorka Anda Ovsec domiselno interpre­tacijo Aškerceve Balade o lepi Urški. Gosti­teljski zbor je ponudil poslušalcem prav tako osem skladb, zacenši z Vilharjevo Po jezeru prek dveh skladb na besedilo Ivana Cankar­ja: Njena pisma v uglasbitvi Ivana Florjanca in Oj, ta noc milobe polna, kakor jo je skom­poniral Egidij Gašperšic, nadalje z Maistro­vim Rožmarinom v Gobcevi priredbi pa z Zardinijevimi Planikami (s solistom Andra­žem Mihelcicem), Devovo Soci, z Dolenj­skimi furmani v Mocnikovi priredbi ter z Bizjakino V Tamaár. Bilo je lepo: umirjeno, zadržano, poduhovljeno. Zbor in dirigent sta pritajeno segla v duše poslušalcev. Oba zbora pa sta družno privošcila navdu­šenemu poslušalstvu Foersterjevo zborovsko stalnico Pevcu – sklepno pesem koncertu, ki je pocastil 100-letnico Cankarjevega rojstva in konca 1. svetovne vojne, 120-letnico rojstva Leona Štuklja, 150-letnico rojstva Oskarja Deva, 200-letnico rojstva Miroslava Vilharja, 218-obletnico Prešernovega rojstva in 240-letnico prvega vzpona na Triglav. Marcel Štefancic, foto: Primož Sark PRAZNICNI UTRIP VELICASTJE KONCERTNEGA VECERA TUDI KOT ŠEPET SRCA Navdušenja nic koliko nad domacim Pihalnim orke­strom najvišjih prestižnih priznanj in nad Fanti z vseh vetrov – narodnozabavnim ansamblom odlicnih uspešnic, med katerimi so bile Te domace viže nominirane za vižo stoletja. Na drugo adventno soboto je bila Športna dvorana sprico Božicno­-novoletnega koncerta spet v nagneteni polnosti, da clovek pomisli: ce bo Narodni dom še tako prenovljen, ne bo zmogel tolikega avdito­rija, kolikor ga premore ta dvorana; novim naložbam navkljub bosta morala vsaj Pihalni orkester ali pa Cantabile gostovati še vedno v športni dvorani, sicer pa bosta morala koncertirati s ponovitvami. Še preden je napovedovalka Monika Tavcar pozdravila številno poslušalstvo, zbrano z vseh vetrov – kot so že štiri desetletja zbrani tudi Fantje z vseh vetrov, gostje koncertnega vecera – ter visoke goste: župana Berta Menarda, poslanko Jerco Korce in glasbe­ne prijatelje iz Francije, je izzvenela uvodna Reedova Festivalna predigra v velicastno prevzemajoci dinamiki velikega Pihalne­ga orkestra z mladostno in ustvarjalno navdihnjenim dirigentom Vidom Pupisom ter koncertnim mojstrom Rokom Škrljem. Tako se je napovedoval živ, vznemirljiv in v marsicem presežen koncer­tni vecer pred radostnim božicem in pred novoletno penino. Kar osupljivo so doneli akordi japonskega skladatelja Mashima v 1. stavku skladbe Tri note z Japonskega. Presenetljivi inštrumen­talno-zvocni efekti so naravnost pritrkavali v duši s silno glasbe­no sporocilnostjo. Skozi bogato vzhodnjaško motiviko se je kdaj pa kdaj ponudilo kako tonsko zaporedje, ki je spominjalo na Pu­ccinija. Goricarjeva Hyades je zablestela skoz ozvezdje Taurusa v domišljijski svet vesolja; glasbene linije harfe in klarineta so poplesavale v skrivnost vecnostnega, kamor so jim sledila pihala in vse bolj poudarjajoca trobila s timpani in drugimi tolkali v si­lovitostost orkestralne zmogljivosti. PRAZNICNI UTRIP LOGAŠKI PEVCI GOSTOVALI V KOBJEGLAVI V želji povezovanja pevcev z drugimi pevskimi zbor so pevci Pevskega društva Logatec konec decembra gostovali na Koncertu božic­nih pesmi MePZ Cominum Komen v Kulturnem domu v Kobjeglavi. Gostu­joci zbor je predstavil Anton Jerina, predsednik Pevskega društva Logatec. MePZ Pevskega društva Logatec je pod vodstvom zborovodje Lovra Groma zapel šest božicnih pesmi, za zakljucek koncerta pa sta zbora pod vodstvom Mateja Pinka skupaj zapela pesem Franca Gruberja Sveta noc. MePZ Cominum je nastal pred dvema de­setletjema iz cerkvenega zbora, ki ima 40 pevcev iz Komna in okolice. Poime­novali so se Cominum, kar je staro ime za Komen. Predsednik društva Matija Šcuka je povedal, da so pevci in pevke v dveh desetletjih nanizali kar nekaj lepih uspehov. Pevski zbor je ob dvajsetletnici pokazal bogat repertoar, ki sega od ljud­skih pesmi do sodobnih popevk. V teh krajih je pesem doma, saj je od nekdaj tkala mocno vez med ljudmi lajšala delo na trdi kraški zemlji in tolažila v najtežjih trenutkih. Polna dvorana poslušalcev je nagradila nastopajoce z mocnim aplavzom. Marinka Petkovšek Foto: Ivana Žigon Z ODBOJKO V NOVO LETO Clani Odbojkarskega kluba Logatec in Lovci na daljave so nam tokrat pod Sekirico pri­pravili športno obarvan novoletni vecer. V snežni areni pod skakalnicami se je odvijala odbojka na snegu, zasnežena in romanticno osvetljena Sekirica pa je pritegnila marsikaterega obiskovalca. Ideja o novoletni odbojki na snegu je nastala na pobudo Odbojkarskega kluba Logatec, kot zakljucek Mednarodnega odbojkarskega kampa Vladimirja Vanje Grbica, ki je v casu božicno-novole­tnih praznikov potekal v Logatcu. K so­delovanju so povabili še domac skakal­ni klub Lovci na daljave, ki so bili takoj pripravljeni na sodelovanje in poskrbe­li za celotno snežno infrastrukturo. »Z umetnim zasneževanjem smo zaceli že sredi decembra, da nam je uspelo pripra­viti prizorišce. Okrog božica se je vreme sicer malce otoplilo, kmalu nato pa je zopet pritisnil mraz in imeli smo dovolj snega, da smo lahko izpeljali prireditev. Tudi na novoletni vecer nam je bilo vreme naklonjeno, saj ni bilo premrzlo za silve­strovanje na prostem,« pove Luka Knaus, ki je vodil pripravo. Z baklami okrašena Sekirica je vabila obiskovalce, ki so se pocasi zaceli nabi­rati pod skakalnicam. Uro pred polnocjo so na prizorišcu zbrali še odbojkarji, ki so nam postregli z zanimivim odbojkarskim spektaklom na snegu. Tik pred prehodom v novo leto pa so organizatorji vsem obi­skovalcem postregli s šampanjcem, tako da smo lahko skupaj veselo nazdravili novemu letu. Kot se priložnosti spodobi, so kmalu po polnoci sledile cestitke ter nagovor obiskovalcev s strani organizator­jev. Navdušenje nad Logatcem pa je izrazil tudi odbojkarska legenda Grbic, ki pravi, da se bo v Logatec rad vrnil in da upa, da se prihodnje leto vse skupaj ponovi. Organizatorji bi se ob tej priložnosti želeli zahvaliti Obcini Logatec in Mercatorju Embi, dolgoletnemu sponzorju Odbojkar­skega kluba Logatec, za podporo pri orga­nizaciji prireditve. Besedilo in foto: Nina Jerina POSLOVNE STRANI GOSTILNA TURK, PODJETNIŠKI USPEH LETA: KLJUCNI SO LJUDJE Leto se zanje ne bi moglo boljše zaceti. Radio 94 jim je na slavnostni prireditvi Ona ali on prvo januarsko soboto v Jamskem dvorcu v Postojni podelil prestižno regijsko priznanje – podjetniški uspeh leta. Predlagatelj je bila Obmocna obrtno-podjetniška zbornica Logatec. Gostil­na Turk iz Hotedršice, kjer stavijo na domacnost in tradicijo. Ob krušni peci smo se pogovarjali s prvim clovekom gostil­ne – Izidorjem Zelencem. Domaca in okusna hrana. 90 let tradicije, kjer se recepti prenašajo iz roda v rod. Po odzivih na družbenih omrežjih vidimo, da je lovorika prišla v prave roke in ob pravem casu. Dober teden po prireditvi lahko že "trezno" strnete nekaj misli o prejetem priznanju? Od zdajšnjih do bivših zaposlenih. Od prababic in pradedov do mame in oceta. Ožjih družinskih clanov. Vsi ti so zaslužni za 92 let tradicije, ki je bila prežeta z vzponi in padci. Preživeli smo eno svetovno vojno. Med drugo smo bili na meji, zato so k nam hodili cariniki z obeh strani. Takrat je bil omenjen prvi znani catering v Sloveniji, ko je babica s sankami in psom opoldne vozila kosilo ca­rinikom. Priznanje je potrditev, da smo delali dobro, in obveza za prihodnje. Opažamo, da se v kulinariki trendi vracajo k preprostosti, kljucno je, da so sestavine domace ali vsaj lokalne. To je opaziti tudi pri vas. Kateri so trenutni trendi v gostinstvu? V zadnjih 25 letih, odkar sem vpet v delo, se je marsikaj spreme­nilo. Kolicina hrane na krožniku se je zmanjšala, ljudje namrec ne opravljamo vec toliko težjih fizicnih del. Povecala pa se je pe­strost jedi. Kljucna je sveža, lokalna in zdrava hrana. Kaj vse pridelate sami? Ves krompir (17 ton letno), sezonska zelenjava oz. vse, kar zrase na domaci njivi, izven sezone pa v rastlinjaku. Naše so tudi dišavnice in zacimbe ter žita – pšenica in pira, ki ju zmeljemo v Tomažino­vem mlinu in iz moke pripravljamo domac kruh, priloge in sladice. Tržniki poudarjajo, kako zelo pomembno je danes poznati svojega kupca. Kako ste vi pozorni na okuse in navade svojih gostov, pa tudi na njihove želje. Kaj pricakujejo na krožniku? Gosti so lahko na eni strani naši najvecji prijatelji in potencialni sovražniki hkrati. Mnenju gostov moraš znati prisluhniti in nato dobra prepoznati. Gost te uci. Na krožniku pricakuje lep videz, pri­merno temperaturo in kolicino … predvsem pa mora obcutiti, da se je v kuhinji zanj nekdo potrudil. Recept za uspeh niso le dobre sestavine, ampak jih je treba z dušo tudi pripraviti. Kaj bi zase rekli, da ste bolj gostinec, manager (upravljavec gostilne) ali vas kdaj z veseljem odnese tudi v kuhinjo? Moja kljucna naloga je dobro vodenje podjetja. Skozi leta pa sem do potankosti spoznal vse procese in podrocja dela. Domacini vas dobro poznajo, ste ena od tradicionalnih loga­ških gostiln. Poleg hrane ponujate tudi prenocišca. Koliko ljudi – od domacih družinskih clanov do zaposlenih – šteje vaša ekipa, ki je vpeta v delo? Do 15 ljudi.  Na prakticno vsakem malo vecjem dogodku, kjer je catering postrežba, lahko vidimo tudi vas. Pred 15 leti smo priceli z razvozom malic, malo zatem pa še s cateringom. Treba se je prilagajati potrebam oz povpraševanju. Med tednom prevladujejo malice in poslovna kosila, med viken­dom pa turisti in izletniki ter zakljucene skupine. Kakšni trendi nas cakajo v gostinstvu?  Bistvena je promocija. Tu so družbena omrežja, treba se je poslu­ževati novih trženjskih prejemov. Razvoj kulinarike pa vodi k sa­mooskrbi. Vedno manj bo raznovrstnih jedi in številnega nabora le-teh, vedno vec pa sezonskih jedi, pripravljenih iz ekološke hrane. Vaša hišna specialiteta? Domaci sirovi polmeseci in jabolcni zavitek. In vaši nacrti za prihodnost? Ostati družinska gostilna. Dejan Šraml, foto: Valter Leban POSLOVNE STRANI NOVO: ZOBNI RENTGEN V LOGATCU Zobni rentgen je nepogrešljiv del sodobnega zobozdra­vstva in omogoca natancen vpogled v stanje ustne votline. Z letom 2019 smo v Logatcu dobili zobni rentgen, zato se Logatcanom za te storitve ne bo treba vec voziti v sosednje kraje. Župan Obcine Logatec Berto Menard je ob odprtju zobnega ren­tgena med drugim povedal, da je le-ta postal sestavni del sodob­nega zobozdravstva ter s tem pomemben servis za obcanke in obcane. Ljudje potrebujejo te storitve, zato pozdravlja novo pri­dobitev, ker dopolnjuje celosten splet raznovrstnih storitev za obcane, ki jih lahko opravijo v domacem kraju. Odprtja so se udeležili še Andrea Turk Šverko, dr. med., iz Zdravstve­nega doma Logatec, Bogdan Oblak in mag. Dejan Šraml - predse­dnik in direktor Obmocne obrtno-podjetniške zbornice Logatec, ter številni drugi gostje in prijatelji lastnika zobnega rentgena - družine Groznik iz podjetja Edukas, d.o.o. Ustanovitelj mag. Ignac Groznik, dr. dent. med, je ob odprtju izpostavil, da imajo ogromno izkušenj na podrocju rentgenskega slikanja zob z najnovejšimi napravami ter pohvalil domacine in poslovne partnerje ter lokalno skupnost, da so jih odprtih rok in gostoljubno sprejeli. Zobni rentgen Logatec pod okriljem Špele Žuvic Groznik, dipl. ing. radiol., izvaja kvalitetno, strokovno in hitro RTG slikanje zob, tudi z napotnico izbranega zdravnika. Narocanje ni potreb­no. Rent­genske slike so narejene v nekaj minutah. Slike v digitalni obliki lahko na željo pacientov pošljejo tudi v elektronski obliki. Zobni rentgen Logatec najdete na Tržaški cesti 80A (v poslovni zgradbi ob krožišcu, v kateri je nova Pekarna Pecjak). Kontakt: 040 559 278, info@zobni-rtg-logatec.si. Besedilo in foto: Dejan Šraml POLICIJA: KAKO SE IZOGNITI SPLETNIM PREVARAM? Nevarnosti na spletu je tudi v Sloveniji cedalje vec. Na podrocju informacijskih tehnologij slovenska policija že vrsto let beleži zelo hiter razvoj, skoraj dnevno na trg prihajajo nove tehnologije in naprave, s tem pa se pojavljajo tudi novi nacini storitve kaznivih dejanj v kibernetskem prostoru – napadi na racunalniško opremo in sredstva, pametne telefone, tablicne racunalnike in druge elektron­ske naprave. Tudi Policijska postaja Logatec v zadnjem obdobju zaznava porast prijav najrazlicnejših spletnih prevar, ki so izvršene na škodo gospodarskih subjektov iz obmocja obcine. Zato na Obmocni obrtno-podjetniški zbornici Logatec v okviru SPOT Svetovanje organizirajo seminar o spletnih prevarah, ki ga bo vodil kriminalist z Oddelka za racunalniško kriminalite­to pri Sektorju kriminalisticne policije Policijske uprave Ljublja­na. Ta bo problematiko podrobno predstavil. Iz dosedanje prakse izhaja, da se je delu spletnih prevar mogoce izogniti z minimal­nimi ukrepi, ce te poznamo in jih vgradimo v sistem delovanja. Datum in ura: sreda, 13. februar 2019, ob 10.00 | Kraj izvedbe: OOZ Logatec, Tržaška c. 11 | Dodatne informacije: 051 417 778, info@ooz-logatec.si | Udeležba: brezplacna, obvezna pa je pred­hodna prijava do 11. 2. na info@ooz-logatec.si. Dejan Šraml PRIHAJAJO ENOSTAVNE SPODBUDE MALIH VREDNOSTI ZA MSP Prihajajo enostavne spodbude malih vrednosti za mikro, mala in srednja podjetja (MSP). Posebnost spodbud: enostavnost, hitra obravnava, na voljo skozi vse leto. Slovenski podjetniški sklad (SPS) v letu 2019 uvaja nov program spodbud malih vrednosti za MSP – t.i. vavcerje. MSP-jem bo omogocil bistveno poenostavljen dostop do sofinanciranja po­sameznih storitev, s pomocjo katerih bodo krepila svojo konku­rencnost in kompetence. Prvi vavcerji bodo objavljeni konec januarja. Podjetjem bodo na voljo vavcerji z razlicnimi vsebinami: Za vsako skupino vavcerjev bo SPS objavil javni poziv, na osnovi katerega bo podjetje oddalo vlogo, ki smo se jo potrudili kar najbolj poenostaviti. SPS bo preveril, ali MSP izpolnjujejo pogoje javnega poziva in na podlagi preveritve podjetjem sporo­cil odlocitev o odobritvi ali zavrnitvi vloge. Podjetja bodo lahko na podlagi dokazil o placanih upravicenih stroških iz posame­znega odobrenega vavcerja pridobila sofinanciranje v višini 60%. Najvišja vrednost, ki jo lahko pridobijo za posamezni vavcer, bo manjša od 10.000 EUR. Skupna višina vavcerjev, ki jih MSP lahko koristi, znaša najvec 30.000 EUR na leto. Vec informacij dobite na OOZ Logatec: 051 651 538, info@ooz-logatec.si. Dejan Šraml MED NAMI VII. KULTURNI MARATON IN DAN ODPRTIH VRAT NA GJV Že pred izvedbo lanskega Kul­turnega maratona nas je vzne­mirila misel, da bi naslednjega posvetili razsvetljenskemu raziskoval­cu, botaniku in zdravniku A. Scopoli­ju. Na to idejo nas je navedla predsta­vitev romana Aleša Štegra Neverend, ki se je lani januarja zgodila v Topilnici. Roman se namrec deloma odvija v Idriji in v njem se s sodobno zgodbo prepleta tudi Scopolijeva. VII. Kulturni maraton s svojo imenitno rdeco nitjo je 25. januarja ponudil široko dogajanje. Osrednji dogodek – predstavi­tev romana Aleša Štegra se nam je raz­širil v okroglo mizo z naslovom Razsve­tljenska misel danes. K pogovoru smo poleg pisatelja Štegra povabili še botani­ka dr. Jožeta Bavcona, poznavalko idrij­ske zgodovine Ivico Kavcic, zdravnika dr. Alfreda Kobala, geologa dr. Jožeta Carja in filozofa dr. Janeza Markeša. Ustvarjalne delavnice na Scopolijevo temo so se zacele 5. januarja, ko so dijaki pod mentorstvom Maje Šubic slikali prave freske na kose lehnjaka, ki smo jih na odprtju Kulturnega maratona razstavili. Na dan osrednjega dogodka so se zvrsti­le številne delavnice in predavanja. Ciril Horjak je vodil likovno delavnico, s Katjo Preša smo pripovedovali zgodbice, delav­nico ustvarjalnega giba je vodila plesal­ka Tina Valentan, chef Klavdij Pirih je prevzel kulinaricno delavnico. Ob našte­tem so se dogajale še delavnice japonšci­ne Blažke Rupnik, joge Nene Hribar, gle­dališke Irene Kovacevic, retoricnih vešcin Sanje Rejc, o mitih v filmu in Idriji Drejca Kokošarja, jam sessiona Roka Kovacica – Fisha, filmske maske Nine Dizdarevic, spodnjeidrijskih šajbelckov, robotike Jana Pivka, kovaška z Binetom Rovtarjem … Pred okroglo mizo smo prisluhnili še pre­davanjem Pavla Medvešcka o starover­cih, dr. Miodraga Kneževica o maticnih celicah, dr. Bavcona o botaniku Scopoliju in dr. Roberta Kroflica o osmišljanju sebe skozi umetnost. Po pokušini kulinaricne delavnice pa smo se pogovarjali z Matja­žem Mrakom in Dušanom Moravcem o njunem projektu Ohranjeni spomini. Kulturni maraton na idrijski gimnaziji je obiskal tudi predsednik RS Borut Pahor, ki si je z zanimanjem ogledal delavnice in pokramljal z dijaki. Maja Justin Jerman Foto: Robert Zabukovec Medgeneracijski center Hiša Sadeži družbe Logatec poleg rednih vsakotedenskih aktiv­nosti v februarju napoveduje novosti: Cetrtek, 14. februar: Dan odprtih vrat ob 2. obletnici Hiše Sadeži družbe Logatec • Kuharska delavnica ob 14.00 • Plesno-gibalna terapija pod vodstvom mentorice Sare Idzig ob 16.30 Torek, 19. februar, 18.00: Ustvarjalna delavnica clanov literarnega društva Zeleni oblaki. Novi clani vljudno vabljeni Sreda, 20. februar, 17.00: Delavnica popravljanja knjig pod vod­stvom Urške Orešnik v sodelovanju s Knjižnico Logatec Torek, 26. februar, 17.00: Predavanje o osteoporozi v sodelovanju s Centrom za krepitev zdravja ZD Logatec Vse aktivnosti so brezplacne, prostovolj­ni prispevki so dobrodošli. Prijave so pot­rebne tam, kjer je posebej navedeno. Za vec informacij in prijave na aktivno­sti, kjer je to potrebno, se obrnite na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. MED NAMI ZLATO IN BISERI V DRUŠTVU UPOKOJENCEV Jesen življenja prinaša mnoge skrivnosti, radosti in žalosti, oven­cane s toplino trenutkov, ki jih umirja pocasnejši utrip. Minljivost in ranljivost je blizu z jesensko naravo, ki nas obdaja in klice po druženju. Tako smo pri Društvu upokojencev Logatec na Martinovo nedeljo pripravili sreca­nje biserno – in zlatoporocencev za leto 2018 in naših starostnikov nad 79 let v društvenem prostoru. S posebno prijaznim obcutjem smo se srecali z dvema paroma, ki sta porocena že polnih 60 let. To sta Milan in Angela Šibelja ter Anton in Anica Gladek. Zlatoporocenci pa so Janez in Zofija Rupnik, Bruno in Ivanka Šen ter Milan in Pavla Markic. Radostno smo vsem prisot­nim slavljencem zaploskali in jim cestitali še na mnoga leta. Posebej smo ta dogodek obeležili s kratkim kulturnim programom. Pevke pevskega društva DI in DU pod vodstvom Matije Logarja so za dobro razpoloženje zapele nekaj izbranih pesmi, Peter in Kostja sta pricarala melodije, Francka je recitirala svojo pesem, predsednik Društva upoko­jencev Vlado je spregovoril nekaj spod­budnih besed. Ob koncu smo se zavrteli ob zvokih har­monike in kitare, nazdravljali in se veselili ter uživali ob druženju pri kosilu. Besedilo: Francka Cuk Foto: Vida Krajnc OTROCI STANOVALCEM DOMA STAREJŠIH LOGATEC POLEPŠALI PRAZNIKE Prvo decembrsko sredo smo dve skupini otrok iz enote Pod Košem (VVZ Kurircek Logatec), Gose­nice in Mravljice, obiskali starejše in tako pripomogli k medgeneracijskemu sodelovanju. Imeli smo pravo predstavo. Za zacetek nas je prijazno pozdravila direktorica doma Helena Primc Kalan. Vzgojitelji­ce in otroci pa smo zaigrali praznicno igrico z naslovom »Vilibald«, med katero smo zapeli tudi nekaj pesmi. Zgodba govori o smrecici – majhnem dreves­cu, ki ni navdušeno nad svojo majhno­stjo, še posebej zato, ker se druga, vecja drevesa, norcujejo iz njega, živali pa ga izkorišcajo. Na koncu prideta do njega deklica in njen ocka, saj išceta drevo, ki bi ga lahko okrasila za praznike. Ker pa jima je Vilibald tako všec, se odloci­ta, da ga ne posekata in ga raje okrasita kar v njegovem domacem okolju. Sode­lovali so vsi otroci, ce ne pri igranju, pa pri petju. Po predstavi smo vsem zaželeli lepe, mirne in predvsem zdrave praznike; naredili smo »vlakec« in pozdravili prav vsakega od starejših posebej. Lepo je bilo videti nasmehe na njihovih obrazih in lesk v oceh – zelo se razveselijo obiska otrok, še posebej, ce jim ti toplo stisnejo roko. Z nami pa je bil ves cas tudi župan Logatca Berto Menard, ki je prav tako vse navzoce ogovoril in jim zaželel lepe praznike. Za konec smo z otroki okrasili tudi dve vecji smrecici, ki ju imajo v domu. Vecino okraskov smo naredili cisto sami, nekaj pa smo jih dobili še tam. Smrecici sta cudo­viti; »Vilibald« je bil na koncu zgodbe, ko so ga okrasili, presrecen in zagotovo sta sedaj srecni tudi naši smrecici. Mateja Rucigaj Foto: Leonida Žagar Petrovcic MED NAMI Z GRAFOLOGIJO DO SAMEGA SEBE Logatcanka Ana Tršar, ekonomistka, je pred osmimi leti zacela razmišljati, da bi v življenju poleg racuno­vodstva pocela še kaj drugega. Srecala se je z grafolo­gijo in se navdušila nad testiranjem, kjer so ji povedali, da bi morala prodajati kozmetiko, kar je bila njena velika želja že iz mladosti, in plesati, kar jo prav tako veseli. »Študij grafologije je potekal pri podjetju Global Elite, ki ga zdaj ni vec. Traja dve leti, sama sem študirala štiri leta, ker sem morala poleg službe in družinskih obveznosti ter predavanj opraviti še 70 analiz, vsaka pa zahteva pet do šest ur dela,« pojasnjuje so­govornica. Z grafologijo si po njenih besedah lahko izdatno po­magamo v vsakdanjem življenju. »V prvi vrsti najbolj spoznava­mo sebe – svoje skrite talente, temperament, sposobnosti, tudi poklicne. Ugotovimo lahko, kakšna je naša custvena odzivnost, ali smo custveno odprti ali nadzirani oziroma v izražanju custev bolj zadržani. Ugotavljamo tudi obrambne mehanizme, straho­ve, osebno zrelost, odnos do sebe, odnos do soljudi. Zanimiva so lahko odkritja na produktivnem podrocju – ali smo bolj miselno naravnani ali bolj za fizicne aktivnosti, podjetniško usmerjeni ali bolj za delo z ljudmi …« Kot pojasnjuje sogovornica, skozi gra­fologijo spoznavamo sebe, svoje lastnosti, ki se jih morda niti ne zavedamo, in pri tem pridobimo na samozavesti. O vzorcih pisave, potrebnih za analizo, pove: »Tisti, ki se odloci za grafološko analizo, mora na list papirja in pol napisati besedi­lo, prosti spis. Lahko sicer tudi prepisuje, vendar je prosto pisanje primernejše, ker svoje pocutje »izpišemo« na papir. Pisati je treba s kemicnim ali navadnim svincnikom, nujno na trdo podlago, treba se je podpisati. V pisavi mora biti tudi crka f, ker iz te mar­sikaj ugotavljamo. Npr. organizacijske sposobnosti pisca, ugoto­vimo, kakšno ima fluidnost – gibkost mišljenja. Tisti, ki imajo visoko fluidnost, se dobro znajdejo v vsaki situaciji.« Ljudje vse vec tipkamo in vse manj pišemo z roko, usmerjamo se v racunalnike, toda pisava, naj bo lepa ali grda, razkriva naše skrite lastnosti, podzavest. Marsikaj razkrije že sam podpis, pravi sogovornica. »Podpis nam pove, kakšen odnos imamo do sebe in kakšnega do družine. »Ime pomeni jaz, oseba, priimek pa družina. Ce najprej napišemo ime, pomeni, da sebe postav­ljamo na prvo mesto, šele potem je družina. Ugotavljamo, kako skupaj ali narazen sta ime in priimek. Ce sta zelo skupaj, pomeni, da je oseba navezana na družino, da ji je v oporo, vendar znotraj tega želi biti samostojna. Ce pa je priimek zelo dalec od imena, pomeni, da ta oseba želi imeti distanco do družine. Ce je priimek na prvem mestu, pa pomeni, da nam je družina prva, da smo nanjo custveno navezani.« Zanimanje ljudi za grafologijo je zelo razlicno – tistim, ki išcejo svoje lastnosti, pomeni veliko, drugi pa pravijo, da gre za neko jasnovidnost, kar ne drži, poudarja Tršarjeva. »Ko oseba ugotovi, katere so njene lastnosti, sposobnosti, lahko svojo osebnost in prihodnost gradi naprej skozi druga orodja.« V Sloveniji se gra­fologi povezujejo v društvu Pišem z roko, vendar grafologija v primerjavi s svetom ni dovolj cenjena. »V tujini jo veliko upora­bljajo na poklicnem podrocju, denimo, za iskanje kadrov in sesta­vljanje delovnih timov,« pravi Ana Tršar, ki upa, da se bo grafolo­gija na poklicnem in drugih podrocjih v prihodnosti tudi pri nas mocneje uveljavila. Blanka Markovic Kocen Foto: osebni arhiv A. T. MED NAMI ZLATA MATURANTKA VERONIKA CVELBAR NA SPREJEMU PRI ŽUPANU V zacetku decembra 2018 je župan Obcine Logatec Berto Menard v svojih prostorih sprejel lanskoletno zlato maturantko v obcini Logatec Veroniko Cvelbar. Nekdanjo dijakinjo Gimnazije Vic so na slavnostnem spre­jemu spremljali njeni družinski clani, ki so z županom tudi prijetno poklepetali. Zdaj uspešna študentka fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je vrtec in osnovno šolo obiskova­la na Vrhniki. V casu osnovnošolskega izobraževanja je koncala osem let nižje glasbene šole, vseh devet let pa je pela v šolskem pevskem zboru. Že med osnovnošolskim izobraževanjem se je udeleževala razlicnih tekmovanj iz znanja in se preizkusila v razlicnih športih. Najdlje jo je spremljal rokomet, trenirala je na Vrhniki, in sicer kar deset let. Zdaj svojo športno pot nadaljuje kot rokometna sodnica. Srednješolsko izobraževanje je na Gim­naziji Vic vsako leto zakljucila kot odlicna dijakinja, šolo pa je uspešno zastopala tudi na razlicnih tekmovanjih iz znanja. Za­kljucek svojega srednjega šolanja je kronala z izjemnim uspehom ter pridobila naziv zlata maturantka, za kar ji iskreno cestitamo. Besedilo in foto: Romana Hribar, Obcina Logatec BOŽICEK ZA EN DAN Mesec december, cas za družino, prijatelje, cas, ko si medseboj­no izmenjujemo darila. Nekaterim je to samoumevno, drugim niti ne. Veliko staršev svojemu otroku težko privošci že osnovne potrebšcine, kaj šele darila, ki si jih otroci po tihem želijo. Da bi bili prazniki carobni tudi za te otroke, smo se v Vrtcu Kurircek Logatec, enota Centralnega vrtca in enota Rovte, odlocili sodelo­vati v projektu Božicek za en dan. V akciji smo si izbrali in obda­rili 33 otrok iz Slovenije. Zbiranje daril je potekalo v novembru, zanimanje staršev in otrok pa je bilo tako veliko, da smo darila sprejemali tudi nekaj dni v zacetku decembra. Starši in otroci so se pri izvirni dekoraciji škatel vnovic izkazali, naredili so tudi veliko unikatnih daril, ki so jih bili mali nadobudneži še posebej veseli. Izpostaviti moramo, da so starši prinesli veliko vec daril, kot smo jih potrebovali. Hvala vsem, ki ste na kakršenkoli nacin prispevali k izpeljavi. S skupnimi mocmi nam je uspelo, da smo že drugo leto zapored vec kot uspešno izpeljali projekt. Kolektiv Vrtca Kurircek Logatec, enota Centralni vrtec in enota Rovte ŠPORT MIHA ŠIMENC V OŽJEM VRHU SVETOVNE TEKAŠKE ELITE »Moj prvi cilj na Tour de Ski je bil dosežen z dvema uvr­stitvama med trideset. S tem sem potrdil, da zmorem konstantne rezultate,« je Miha Šimenc ocenjeval svoje dosežke po koncu novoletne tekaške turneje, ki so že tri­najst let eden od vrhuncev sezone za vse najboljše smucarske tekace. Med ožji vrh svetovne tekaške elite vse bolj sodi tudi 23-letni Logatcan. To zimo je clan tekaškega smucarskega kluba Logatec v sprintu, svoji paradni disciplini, že štirikrat pritekel med naj­boljših petindvajset na tekmah svetovnega pokala. Kaj pomenijo Mihovi dosežki za slovenski smucarski tek, je dovolj zgovoren podatek, da ga po številu uvrstitev med trideset v vsej zgodovi­ni svetovnega pokala presega le še Matej Soklic. »Pocasi gradim svojo kariero, všec mi je viden napredek in mislim, da lahko grem še veliko višje,« je motiviran Šimenc. Po Tour de Ski bo drugi vrhunec sezone svetovno prvenstvo v tirolskem Seefel­du, ki bo med 19. februarjem in 3. marcem na avstrijskem Tiro­lskem.« V veliko veselje mi je, da so mojo vlogo prepoznali tudi v podjetju DS Smith, saj smo pred kratkim podpisali pogodbo o štipendiranju. Sem namrec še študent in mi podpora lokalne skupnosti zelo veliko pomeni.« Miha Šimenc je ob prostem casu oblekel tudi klubski dres in pomagal TSK Logatec na mednarodni tekmi pokala No border cup/Pokal brez meja v Planici. Na najbolj množicnem tekmova­nju v Sloveniji je dosegel absolutno zmago med clani. Med 450 tekaci iz štirih sosednjih držav je imel TSK Logatec kar triintri­deset tekacev in tekacic in pobral tudi najvec visokih uvrstitev med štiridesetimi sodelujocimi klubi. Po zaslugi Roka Tršana in Anje Žavbi Kunaver je TSK Logatec uspešen tudi v biatlonu. Kljub zdravstvenim težavam je Tršan decembra kar dvakrat osvojil naslov državnega prvaka v clanski konkurenci. Anja Žavbi Kunaver je šele prvo leto resno v biatlo­nu, na tekmi IBU Pokala v Obertilliachu je bila že na dobri poti, da izpolni normo za nastop v svetovnem pokalu. Žal je novoletni zalet zavrla poškodba. Metod Mocnik, foto: arhiv kluba LOGAŠKI SMUCARJI TEKACI NA POKLJUKI IN V ITALIJI S SIJAJNIMI PREDSTAVAMI Devet štafet TSK Logatec je na državnem prvenstvu v šprintu dvojic ob dnevu samostojnosti in enotnosti na Pokljuki osvojilo naslov državnih prvakov med mlaj­šimi mladinci, bronasto kolajno med starejšimi mladinkami, zmagovalne stopnicke med starejšimi deklicami … Še vec pa štejejo trud, srcnost, borbenost, veselje, navdušenje. Med 19 štafetami v absolutni ženski clansko-mladinski konku­renci sta tekli dve štafeti Logatca. Mlajši mladinki Ana Smole in Jana Beguš sta pritekli na osmo mesto, a v konkurenci mlajših mladink je bilo to dovolj le za nehvaležno cetrto mesto. Kolajna je bila v ciljnem šprintu oddaljena za piclo sekundo. Karin Knaus in Eva Mocnik, 12. absolutno, sta v disciplini, ki velja za eno naj­težjih, pritekli na tretje mesto med starejšimi mladinkami. Med mlajšimi mladinci sta Andor Pecek in Martin Mocnik, prvo leto clan kluba, upravicila sloves štartne številke ena in zmagala s prednostjo 33 sekund, ceprav je Andor del prete­kel z zlomljeno palico. Šesto mesto absolutno sta pritekla Atila Pecek in Dejan Hladnik, oba še starejša mladinca oziroma mlajša clana. Za bronasto kolajno jima je zmanjkalo 45 sekund.  V mlajših kategorijah so se pomerili za tocke Pokala Alpina. Eva Smole in Sara Pavlin sta pritekli na zmagovalni oder na tretjo sto­pnicko, Matic Žibert in Andraž Menard sta na slavnostni razgla­sitvi stala tik spodaj ob odru, cetrta med starejšimi decki. Cetrto mesto ekipno v Sappadi, Italija Osemnajst tekacev in tekacic je nastopilo na medna­rodnem tekmovanju 'Ski for fun' v Sappadi v Karnij­skih Alpah. Med 40 klubi in 500 tekmovalci iz Italije, Av­strije in Slovenije je TSK Logatec osvojil cetrto mesto.  Se posebej so blesteli Martin Mocnik in Dejan Hladnik ter Ana in Eva Smole, vsi z 2. mestom. Sicer je Miha Šimenc postal državni prvak v šprintu Planici. Sonja Vidonja, foto: arhiv kluba ŠPORT LOGATEC GOSTIL 2. MEDNARODNI ROKOMETNI TURNIR Medtem ko se je leto 2018 koncalo zelo športno z odbojko, se je s športom, ro­kometom, tudi pricelo. 5. januarja 2019 se je približno 250 mladih rokometašev iz Slovenije, s Hrvaške in iz BIH srecalo in pomerilo v Logatcu na 2. mednaro­dnem turnirju. Nastopilo je 14 ekip le­tnikov 2004/05 in 2006/07. Turnir je v celoti zasluga Nedeljka Ribica: od ideje, termina, nastopajocih klubov, sodnikov, skrbi za hrano in pijaco do nagrad in obiska generalnega sekretar­ja. To terja ogromno casa, dogovarja­nja in usklajevanja. Nedeljko pravi, da je vesel, ker so mu na pomoc priskocili tudi njegovi nekoliko starejši igralci. Turnir naj bi postal tradicionalen in predvsem prepo­znaven. Niso pa pomembni le rezultati, pomembno je predvsem druženje, spozna­vanje med ekipami ter spletanje prijatelj­stev tudi na mednarodni ravni. Kakega dobicka klub seveda nima in ga niti ne pricakuje, lahko bi celo rekli, da imajo stroške, kajti poskrbeti je bilo treba za nagrade, pokale in placilo sodnikov. Organizacija je potekala brezhibno. Iz­kazali so se tudi starši, ki so poskrbe­li za pecivo. Najpomembneje je, da je turnir potekal v izjemnem vzdušju in »fair playju«. Gostujoce ekipe so nastopi­le brezplacno, kotizacije ni bilo. Nedeljko in njegovi sodelavci si želijo, da bi turnir razširili, tako po številu sodelujocih – vsaj 24 ekip – kakor tudi casovno, na dva do tri dni. Nekaj težav vidi le v možnosti preno­cevanja, kajti kapacitet je malo, ne bi pa želeli ekip pošiljati prenocevati drugam. Izpostaviti je treba obisk generalnega sekre­tarja Rokometne zveze Slovenije Gorana Cvijica, ki je najboljšim podelil pokale. V celoti je turnir požel velik uspeh, kar do­kazujejo pohvale vseh udeleženih. Tribune so bile polne, navijaci pa glasni, vzdušje izjemno. Tudi mnogim vecjim klubom kaj takega ne uspe. Rokometni klub Logatec je v kategoriji letnik 2004 zasedel tretje, letnik 2006 pa sedmo mesto. Metka Bogataj Foto: Primož Godina ŠPORT PRVI MEDNARODNI ODBOJKARSKI TABOR V LOGATCU IMENITNO USPEL V organizaciji Odbojkarskega Kluba Logatec in pod okri­ljem svetovno znane odbojka­rske legende Vladimirja Vanje Grbica je v Logatcu v casu božicno-novoletnih pocitnic potekal mednarodni odboj­karski tabor. Pod Sekirico so skupaj z domacim smucarsko skakalnim klubom priredili tudi silvestrovanje z odbojko na snegu. Vladimir Grbic je na pobudo domace­ga trenerja Saše Đurica Logatec prvic obiskal lansko pomlad in prisostvoval na nekaj treningih domacega kluba. »Pove­zalo nas je enako videnje športa, želja po kvalitetnem delu z otroki. Tako smo skozi pogovor sklenili organizirati odbojkarski tabor za otroke,« pove Danijela Jekic Bor­kovic, predsednica OK Logatec. Tabora se je udeležilo 80 otrok iz devetih evropskih držav – Srbije, Rusije, Luksem­burga, Italije, Bolgarije, Crne Gore, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške in, seveda, iz Slovenije – ki so osem dni pridno trenirali pod vodstvom najboljših trenerjev v regiji. Poleg trenerjev sta bila prisotna še fiziote­rapevt in ortoped, treningi pa so vkljuce­vali tudi regeneracijo v bazenu ter tehnic­no-takticne priprave. Novost tega kampa je bila, da so vsakemu udeležencu najprej opravili teste splošnega telesnega stanja ter motorike, v naslednjih nekaj tednih pa bo vsak po elektronski pošti dobil diagno­stiko ter priporocila za nadaljnji trening. Udeleženci odbojkarskega tabora, ki so bili nastanjeni v GRC Zapolje in Gostišcu Jeršin, so Logatec zapustili z najboljši­mi vtisi ter spomini na nepozabno odboj­karsko novoletno noc. »Kot organizatorji tabora lahko recemo, da smo ponosni, ker smo kvalitetno in uspešno brez težav iz­peljali zastavljeni program. Vloženega je bilo veliko truda in energije, a je bilo z za­dovoljstvom otrok na koncu vse poplaca­no. Ce je bil najvecji problem to, da sta se dve dekleti zagledali v istega fanta, potem lahko zakljucim, da je tabor potekal brez­hibno. Upam, da bo odbojkarski tabor v Logatcu tudi prihodnje leto. Zahvala Obcini Logatec in županu Bertu Menardu za podporo pri izvedbi projekta in SSK Lovci na daljave, ki so bili izjemni par­tnerji, Mercatorju Embi kot dolgoletnemu sponzorju OK Logatec in vsem, ki so po­magali pri izvedbi tabora,« pove predsedni­ca OK Logatec Danijela Jekic Borkovic. Besedilo in foto: Nina Jerina ŠPORT TEKAC BOM Dobro ste se odlocili. Tek je zelo prirocna, koristna in poceni vadba. V upanju, da vam bo res koristil in boste v njem uživali, se boste lotili vadbe zmerno in delali tudi vaje za splošno telesno pripravljenost (STP), to je moc in gibljivost. Ce ste z vajami svoje telo spravili v pogon, ustvarili potreben mišicni tonus in vam je potenje prijet­no, potem lahko zacnete teci. Vendar pa bodo vaje STP še vedno pomemben del vaše vadbe! Tudi pregled pri zdravni­ku špor­tne medicine je smiseln. Res ne tecete zato, da bi do­segali rekorde, morate pa imeti cilje, h katerim stremite. To je motivacija in mehanizem za ucinkovitost vadbe in zato so obcasne rekreativne tekme odlicna popestritev le-te. Opti­malna sta en cilj spomladi in en jeseni. Da ne bo pomote: to je vadba za zdravje in dobro pocutje, ker je samo to pravi smisel vadbe odrasle populacije! Vaša vadba mora imeti neko logiko in se mora razvijati tako, kot se bodo razvijale vaše sposobnosti, zato ne zacnite prevec zagnano. Zelo dobro je zaceti s hitro hojo v hrib ali smucarskim tekom v kombinaciji s STP. Z vadbo morate telesu povzrocati pravšnji stres, da se bo le-to prilagodilo in potem boste dodali nov stres. To je mehanizem na­predka in ce temu ne sledite, kmalu zacnete stopicati na mestu in tudi volja posledicno zacne padati. Prav tako je enolicna vadba bližnjica do poškodb. Da se boste izognili bolecinam v kolenih in kolkih, pazite na tehniko teka. Zato se trudite teci lahkotno, da ne sedite na petah. Vaše lahkotne teke tecite zares lahkotno in se trudite postavljati nogo pod sebe, na sprednji del stopala. Biti morate ''visoki''. Mogoce boste potrebovali pomoc strokovnjaka in primerne copate. Hoja v hrib je odlicna, saj hitro dosežete višji pulz in manj obre­menjujete noge in križ. Tecite po razlicnih terenih in z razlicno hitrostjo. Vsaka tretja vadba naj bodo hitri kratki teki (8-12x20-30'') v položen hrib. Zacnite tako, da boste pošteno zadihani a z malo rezerve zato, da boste lahko hitrost tekov naslednjic stopnje­vali. Zelo koristen pripomocek je dnevnik vadbe, zato ga pišite, saj je dober motivator samega sebe. Pa še zanimivo branje bo, ko ga boste našli cez nekaj let. Vsebuje naj informacije o pocutju pred in po treningu, pogojih, vremenu, sredstvih vadbe, rezultatu. Ceprav se vam po treningu zdi vse jasno, boste pomembne podrobnosti verjetno pozabili že do naslednjega treninga. Lahko uporabite tudi sodobne elektronske igracke. Poskušajte pri svoji vadbi slediti tem navodilom in ne postanite zbiratelj pretecenih kilometrov. Mogoce boste res poželi odobra­vanje tekaških navdušencev, vecje koristi pa zanesljivo ne boste imeli, lahko pa si boste nakopali razne poškodbe. Miro Petrovec, atletski trener v ŠD Tek je lek. HOTENJSKI TEKACI POKAZALI ODLICNO PRIPRAVLJENOST Zakljucna prireditev Primorskih tekov za vse generaci­je za sezono 2018 je bila tokrat v Štanjelu, kjer je pote­kala podelitev medalj najprej po kategorijah in ekipno za mladino, nato pa še za clane in clanice. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki Športnega društva Hotedršica, ki so se vso sezono aktivno udeleževali tekem pod okriljem tega pokala in dosegli izvrstne koncne rezulta­ te. Še posebej velja izpostaviti dosežke mlajše sekcije društva, ki je med štiridesetimi ekipami zasedla odlicno drugo mesto.  Po posameznih kategorijah so se na sam vrh ali tik pod njega oz. med prvo deseterico uvrstili Leskovec Hana, Zelenc Vid, Dolinar Luka, Cuk Ludvik, Pivk Zala, Leskovec Lara, Cuk Jakob, Lev Požarnik Vavken, Celarc Lea Tiara, Rupnik Ajda, Eržen Karin, Leskovec Sara, Celarc Evita, Mlinar Gaj, Nagode Klara, Zelenc Katja, Dolinar Adam in Koblar Jerca. Med clani je drugo mesto absolutno ter prvo mesto v kategoriji na Primorskem pokalnem teku dosegel Robi Mikuž, predsednik ŠD Hotedršica. Clanica Nada Merlak pa je v letu 2018 zasedla tretje mesto v kategoriji na Primorskih gorskih tekih ter drugo v kate­goriji na Notranjskem tekaškem pokalu. Ljubitelji rekreativnega teka bodo imeli novo priložnost preveriti svojo pripravljenost 25. maja 2019 na Teku prijateljstva.  Besedilo in foto: Mateja Nagode ŠPORT MARTIN PODLIPEC JE POSTAL MOJSTER KARATEJA 19. decembra 2018 je v Športni dvorani Logatec potekal izpit za mojstre karate­ja. Naš ucenec oziroma kandidat Martin Podlipec je po prikazanih elementih za crni pas, šolskih in mojstrskih katah ter prostem boju trikrat po eno minuto z odlicno demonstracijo opravil izpit ter si tako pridobil naziv SHO-DAN (1. DAN) oziroma mojster karateja! Za omenjeno uspešno opravljanje izpita bi mu rad v svojem imenu in v imenu Karate kluba Logatec cestital! Karate klub Logatec Boris Pecek, Mojster karateja 5. dan PRAZNIK PIKADA V LOGATCU Prvi decembrski dan so clani pikado sekcije upokojenskega športne­ga društva Baron Logatec orga­nizirali 1. Miklavžev turnir v pikadu za prehodni pokal Baron. Udeležilo se ga je 22 moških in ženskih ekip iz širše Notranjske in Severnoprimorske regije s skupaj prek 110 tekmovalci. Med števil­nimi športno-rekreativnimi in tekmoval­nimi dejavnostmi društva je poudarek na pikadu, prstometu, šahu, kegljanju na vrvici in balinanju. Omenjeni turnir je le eden od uspešno organiziranih in odmev­nih turnirjev v letu 2018. Poleg tekmovalnih užitkov so udeležen­cem Miklavževega turnirja pripravili pri­jetno druženje – pravi praznik pikada! Turnir se je koncal zmagovito za DU Kanal, ki je doseglo v skupnem seštevku najboljši rezultat in s tem prejelo prehodni pokal Baron za leto 2018. Odlicno uvrsti­tev je v moški konkurenci ekipno s tretjim mestom dosegel Baron Logatec (Verbic, Blaško, Slabe, Repenšek in Korenc) z 2.595 tockami. Želja vseh udeležencev je bila, da postane Miklavžev turnir vsako­letni tradicionalni praznik pikada. Besedilo in foto: Janko Repenšek PRSTOMET NA SNEGU Snežni stadion pod Sekirico vabi staro in mlado, da se predajo zimskemu veselju. Prav svojevrstno športno popoldne so si omislili clani Športnega društva Baron, ki so pripravili domaci turnir v prstometu na snegu. Malce jim je ponagajal le veter, ki je obcasno odlocil zmagovalca. Nina Jerina ZAHVALE/ IN MEMORIAM IN MEMORIAM PLEMENITEMU KARLU ŠINKOVCU *1928 – †2018 V zacetku adventa – v dobršnem preddverju božicnih praznikov – se je zganila zemeljska koncnost moža, pokoncnega moža, gospodarstvenika, dobrotnika in vsega spoštovanja in obcudovanja vrednega iskalca poštenih življenjskih rešitev Karla Šinkovca, ki mu je življenje odmerilo polnih in castitljivih 90 let. Na castivrednega pokojnika nas povezujejo hvaležnost, spoštljivost in žlahten spomin. Skozi življenjske preizkušnje se je Karel prebijal z vso zavzetostjo, treznostjo, z vso predanostjo clovecnosti, vedno zvest sebi, svoji predani življenjski družici Marjanci, svoji rodbini, posebej necaku Ladotu; pozornosti pa ni nikoli odrekal ne prijateljem ne znancem. Ko se je srecal z zadružništvom, je ostal z njim življenjsko povezan. Postal je nepozabno uspešen direktor Kmetijske zadruge; ta je bila njegova in on njen. V poslovnem svetu je kot gospodarstvenik veljal za cvrstega, a razumevajocega pogajalca z izjemno mehko dušo. Kot direktor je vešce skrbel, da je zadruga delovala in se vse bolj krepila ter postajala vse izrazitejše zatocišce zadružnikom in mocan gospodarski dejavnik. Zadruga je za njegovega vodenja razživela uspešnost, ki je ni premogla ne prej ne kasneje. Iskreno je bil vesel slehernega njenega napredka in vsakogar, ki je pripadal zadružnemu življenju. Karel je nepozabne sledi vtisnil tudi v obce življenje, tudi v obcinsko politiko, kjer je vselej veljal za izvrstnega in treznega opazovalca in sooblikovalca javnega življenja. Kot velik clovekoljub je zacutil primerno, ucinkovito in uspešno mesto tudi v gasilskem društvenem življenju in gasilski zvezi. Za svoja odmevno uveljavljena prizadevanja je prejel vec priznanj, med njimi državno odlikovanje za zasluge za narod s srebrnim vencem, medaljo dela s srebrnim vencem in vec castnih priznanj za zasluge v gasilstvu. Z izostreno socialno cutecnostjo je bil Karel pripravljen za nesebicno pomoc vsakomur, ki je bil le-te potreben. Pomoc bližnjemu je bila Karlova iskrena življenjska stalnica, ki ji je sledil, dokler so mu življenjske sile to dopušcale. Zato vsi, ki smo ga poznali, ostajamo Karlu dolžniki za vse dobro in plemenito, ostajamo s spoštljivim in hvaležnim spominom, saj smo imeli privilegij, da smo smeli deliti prenekatere trenutke z resnicno plemenitim clovekom. Marcel Štefancic ZAHVALA Ni smrt tisto, kar nas loci, in življenje ni, kar druži nas. So vezi mocnejše. Brez pomena so razdalje, kraj in cas. (Mila Kacic) JOŽE KOBAL 8. 2. 1932 - 16. 12. 2018 Po njegovem tihem odhodu v vecnost se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vso pomoc, izreceno sožalje, podarjene svece in molitve. Hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi duhovniku Rafaelu za opravljen pogrebni obred, pogrebcem in pevcem. Vsi njegovi ZAHVALA Ob slovesu naše mame Veronike Malavašic se zahvaljujemo g. župniku Janezu Petricu za darovanje pogrebne sv. maše in za besede tolažbe ter kaplanu iz Logatca Rafaelu Kiedzerskemu za somaševanje. Zahvala organistu Primožu Malavašicu in vsem pevcem za ubrano petje. Bog povrni vsem in vsakemu posebej za vse izraze sožalja, tople besede, velikodušne darove za sv. maše, svece, cvetje in vse iskrene molitve. Prisrcna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se od nje prišli poslovit in jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pogrebni službi Cvetlicarne Anja za lepo pripravljen pogreb. Zahvaljujemo pa se tudi Onkološkemu Inštitutu Ljubljana za vso skrb in nego, ki ste jo pokojni nudili v casu njene bolezni. Otroci z družinami ZAHVALE ZAHVALA Iz teme se mu je zasvetil dan; potlej hiteli dnevi so na plan. Odprt na vse plati razdajal se je med ljudmi vse do poslednjih dni. Naprej vodila bo od tod – prijatelja – le božja pot. (m.š.) KAREL ŠINKOVEC 4. 10. 1928 – 6. 12. 2018 Slovo od Karla Šinkovca, dragega moža, brata, strica, izvrstnega soseda, prijatelja in dobrotnika je bilo bridko in bolece. Vsem, ki ste nam bili v uteho ob bridki žalosti, in množici vseh, ki ste našega pokojnika pospremili k vecnemu pocitku, se iskreno zahvaljujemo, še posebej pozornim sosedom; posebna zahvala pa gre še g. župniku Janezu Komparetu ter g. kaplanu Rafalu Kedzierskemu za redne obiske na domu, osebju Doma Marije in Marte in zdravstvenega doma za vso pomoc, g. Jožetu Cuku za pogrebni obred, g. Gorazdu Bošnjaku s komunalnega podjetja za organizacijo pogreba, pevcem zbora Adoramus, govornikoma Karlu Žejnu in Marcelu Štefancicu, trobentacu, gasilskim društvom obcine Logatec ter darovalcem svec, cvetja, za sv. maše za pokojnika in za dober namen. Žalujoci žena Marjanca, necak Ladislav z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Težko je in boli, ko te mama zapusti. A v srcu naj spomin, nikoli ne zbledi. V 74. letu se je od nas nenadoma poslovila MARIJA TRKMAN (23. marec 1944 – 24. november 2018) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece in maše. Posebno se zahvaljujemo KZA Logatec, gospodu Miru Mezetu in Boži Klavžar pa za poslovila govora. Hvala tudi Komunalnemu podjetju Logatec za vso pomoc pri izvedbi pogreba in g. župniku Macku za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem ter Cvetlicarni Karmen. Hvala vsem, ki ste imeli našo mamo radi in ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ni te vec na vrtu in v hiši, nic vec se glas tvoj ne sliši. Ce lucko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar; ne bomo te nikdar zapustili, v svojih srcih vedno te bomo nosili. VERONIKA VERBIC (1936 – 2018) Ob nenadni izgubi naše drage Veronike Verbic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreceno sožalje, darovano cvetje in svece. Zahvaljujemo se osebju ZD Logatec za nudeno nujno medicinsko pomoc, g. kaplanu Rafaelu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, Cvetlicarni Anja za cvetje, Komunalnemu podjetju Logatec – posebej g. Bošnjaku – za organizacijo pogreba in pevcem za odpete pesmi. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoci vsi njeni ZAHVALA Dovolj je trpljenja, dovolj je skrbi, je cas za pocitek onkraj osi. Naj lahka bo zemlja, presrecno srce, saj odšla si k njemu, ki klical te je. V 83. letu nas je za vedno zapustila naša predraga mama, babica in prababica ŠTEFANIJA MACEK (9. 12. 1936 – 18. 12. 2018) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izreceno sožalje, darovano cvetje, svece, svete maše in za darove v druge namene. Iskrena hvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Zahvaljujemo se tudi Karitasu Rovte, dr. Špeli Albreht in patronažni sestri Sonji za vso skrb in pomoc ter AN-Jan, d.o.o., in Komunalnemu podjetju Logatec za organizacijo pogreba. Vsi njeni LOGATEC V 2018 USPEHI ŠPORTNIKOV, PRIZNANJA UMETNIKOM, NOVA DELOVNA MESTA Vreme: ce v prvi polovici leta mnogim ni bilo ravno pogodu, se je odkupilo s toplo jesenjo, sadežev je bilo obilo. Morda je vreme vplivalo tudi na rezultate spomla­danskih volitev, na lokalne v Logatcu za­gotovo ni, saj je Berto Menard prepricljivo zmagal. Prebudilo se je »obmocje KLI-a«, tudi drugod so se nova delovna mesta odpi­rala, ko bo presekan železniški gordijski vozel, pa bo še bolje za vse. Za prebivalce Naklega že letos, saj se je ob 100-letnici konca I. svetovne vojne pokazala luc na koncu tunela, ki bo kmalu odprt za pešce in kolesarje. Ob 140-letnici šolstva na Logaškem novih šol nismo odpirali, bodo pa letos vsaj pri- in nadzidki, saj šole komaj sprejmejo vse ukaželjne, pa še generacija malo manj mladih v vse vecjem številu obiskuje šolo, pravzaprav kar univerzo – Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Logatec so spoznavali tudi turisti – po­hodniki in kolesarji so našli zavetja na turisticnih kmetijah. Planinsko polje in njegova okolica sta raj za ribice in jamarje; dobro je bilo obiskano Razgle­dišce pod Srnjakom. Množice so privabili Gregorjev sejem, Kresna nedelja, Kmecki praznik, Logaško poletje in druge prire­ditve, ki jih v obcini ni manjkalo. Na njih so se predstavili glasbeniki, pevci, literati, igralci, likovnikom je bila všec Skodelica kave … Logatcani so se lani ukvarjali z najra­zlicnejšimi športi, pri cemer so bili zelo uspešni. Ce bi hotel našteti vse, še ena stran nebi bila dovolj, zato cestitke vsem, tudi mladim mažoretkam, ki so popestrile marsikatero prireditev. Upanje, da bi naslednji dve akciji obrodili sadove, pa obstaja samo v »deželi Niga«: »Še zadnjic ocistimo Slovenijo« in »Dan brez avtomobila«. Onesnaževalcev okolja ne prežene nobena akcija; brezplacni logaški avtobus je dobrodošel, a avtomo­bil je ostal prva izbira pri premagovanju razdalj. Ob raznih priložnostih je bila podelje­na vrsta priznanj – vsekakor moram omeniti vsaj gasilca Anžeta Albrehta, ki je postal osebnost leta 2017 in novega ca­stnega obcana župnika Janeza Kompa­reta. Cestitke! Lani so jih prejemali tudi clani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec ob 70-letnici, clani ZŠAM ob 60-letnici, kmalu pa bodo abrahama obeležile tudi Logaške novice. Besedilo in foto: Brane Pevec