Gospodarske stvari. J)ruštvo kmetovalec v Gotovljah. Pri XIII občnem zboru, ki se je vršil dne 31. grudna 1893 v gostilni gosp. J. Kopriva v Gotovljah, je bilo zbranih lepo število udov; naj Vam povzamem nekaj iz poročila društvenega tajnika. Namen društva. — V vseh stanovih človeške družbe so nastopilc druge razmere, kakor so bile nekedaj, tako tudi v kmelijstvn, kalero je glavna podlaga celej državi. Le s pravim in unmim kmetijstvom, katero se mora povzdigniti, nain bode mogoče zadostovati zahtevam sedanjega časa. Sedaj pač toroj ne volja več le z motiko in krampom obdelovati zemlje; število prebivalcpv narašea od leta do leta, treba je tako zeinljo z umnim obdolovanjein prisiliti k večji rodovitnosti. Sprevidele so v novejšill časih razne dežele, da jim je skrbeti za kmetijski stan, da ne opeša in ne uboža. Davki vedno naraščajo, delavci zahtevajo večjo plačo od nekdaj, za omiko mladega Ijudstva je treba skrbeti: za vse to pa je treba denarja in vse zahteva dpnarja od kmela. Kjo pa bo vzel, če ne iz zemljp? Ona pa mu daja več le tedaj, ako jo uin-no in pridno obdeluje. Skrbni domoljubi so zato začeli razširjevati dobro kmetijske knjige in časnike. Dežele ustanovile so si kmetijske družbe in razne kmetijske šole. Učenjaki posvetili so veliko svojih močij v to, da so po svojih' lastnih skuSnjah spisali kmetijske knjige in izdavali kmetijske časnike. Nespametne so toraj misli nekaterih kmetov, da je vse prav, kar sami vedo in kar sarai delajo. Trmoglavost ni na pravem mestu. Kmetovalčeva naloga je ta, da si pridobiva iz zemlje, katero obdeluje, več sadii in to ne le eno leto, temveč neprenehoma. Ge pa hoče kmetovalec to doseči, mu je treba, da je v kmetijski stroki vsaj nekaj izurjen in da pozna vsaj najvažnejše prirodne postave, od katerih je kmetijstvo odvisno, poznati mu je zemljo, podnebje, razno kinetijsko orodje, ter vedeti mora, kedaj in kako naj se vršo razna kmetijska dela. Umen gospodar vporabil bi naj na pravem mestu ne le svoje lastne izkušnje, temveč tudi take izkuSnje, katere so napravili drugi zanosljivi in pametni gospodarji. Dober gospodar poznal bi tudi naj vsaj najvažnejSs postave in postavne naredbe, ki se tiče.jo kmetijstva. Pomislimo le, koliko nepotrebnih potov do oblastnij, koliko denarja za nepotrebne pravde si gospodar lahko prihrani, ako le nekoliko pozna postave in druge postavne naredbo. Enak namen ima tudi to naše društvo, nainreč povzdigniti vse preživljajoče kmetijstvo.'_Bes, da še nisino dosegli, Bog ve, kako veliko, pa nekaj vendar-lo in če nam bode usoda mila zanaproj, kakor je bila dosedaj, bodcino sčasoma vendar dosegli svoj veliki in blagi naiiien. Kcr šc to naše druStvo obsloji le par let, pa danes ob priliki XIII. občnega zbora laliko žc z veseljcm poročam o napredku in obstanku društva. Delovanje društva. — Društvo zboruje v teku tega leta danes četrtokrat. Zborovanja pa so se vršila po naslednjem redu. Dne 29. prosinca X. občni zbor v gostilni gospoda Ivan Hausenbichler-ja v Žalci, s prav zanimivim govorom g. dežel. in okraj. živino-zdravnika Martin Jelovšeka o živinoreji sploh. Dne 28. maja XI. občni zbor v gostilni gospoda Ivana Kopriva v Gotovljah. Tukaj naj omenim podueljivi govor znanega strokovnjaka gospoda Antona Petriček o škodljivcih sadnega drevja. Dne 20. avgusta pa se je priredil izlet v Št. Pete , kjer se je vršil ob enem na vrtu g. Ivana Petrak XII. občni zbor, pri katerem nas je strokovnjaški podučeval g. potovalni učitelj J. Bele v večih panogah kmetijstva, posebno v narejanju sadnega mošta. Odbor društva imel .je tudi to leto 5 odborovih sej, po številu 14 do 18, v katerih je prerešetoval o važnosti društvenih zadev. Pri teh imenoval je tudi odbor 10 častnih udov, zavoljo njih nepreeenljivih zaslug in ti so: gosp. Tone Goršek, trgovec in orgljavec v Gotovljah, gosp. Ivan Hausenbichler, veleposestnik v Žalci, č. g. Balant Par, kn. šk. duh. svetnik in župnik, č. g. Blaž Cilinšek, župnik v Zagorji, g. dr. Ivan Dečko, odvetnik in deželni poslanec v Gelji, g. dr. Josip Srnec, odvetnik in deželni poslanec v Celji, gospod Martin Oilenšek, profesor v Ptuji, g. Tomaž Grah, sedaj ueitelj na Spod. Ponikvi, g. Anton Petriček, učitelj v Zalci, g. Martin Jelovšek, dežel. in okraj. živinozdravnik v Braslovčah. (Koncc prih.) 0 plemenjenju krav in telic. Kar se tiče naše živine, pač ni tolike sitnosti za gospodarja nobena druga stvar, kakor če sc le.pa, dobro rejena tplica v svojem času ne lovi ali če šo ne prestara krava ne vzame plemena. Daleč na okrog povprašuje se in iščpjo se zdravila vsake baže, gospodinja kuha kravi ali tolici vso mogočne stvari, jo tako rekoč pila in pazi skrbno n:i njo, a žival le ne postane breja. Pravi vzroki so v mnogih slueajib znotranje bolezni na onih delih ali organib, ki služi.jo in sc rabijo v plemenjenje. Ti so ali premajlhni, nedorasli ali čeznaravno veliki, če pa zblijo, so polni gnoja in sokrovice. Pri nekaterih telicab pa je neplodovitost žo prirojena in tu ne pomaga nobeno zdravilo. Navadno, smemo reči, večidel pa jeto, daje krava ali telica predebela, predobro rejena. Tega morda marsikateri ne verjame, ali vsaj čudno se mu zdi. Pa tcmu je tako. Orguni, ki morajo pred vsem biti krepki, zdravi in čili, odebelijo pri dobrem krmljenju najrajši in poslanejo tako debeli, da so kar v mast zaviti. To pa ravno najveo Skoduje in telice, ki se prpdobro krmijo, se bodo pozno ali pa nikdar lovile. Torej naj gospodar one tolice, katerc hoče imeti za pleme in krave, od katerih hoče dobro in veliko mleka dobivati, ne redi predobro, naj ne poriva prpd nje najboljše in največ krme, ampak koiikor je prav. Ne le da mn potlej krme primanjkuje ali da mora druga živina zavoljo tega stradali, ne samo to, ampak neumestno, predobro krmljenje inolznih krav in telic prinaša mu naravnost veliko škode in povzročuje marsikako zgubo ali vsaj zamudo. Lepih telet np bo imel tako hitro v svojem hlevu! Ribarija. Ribji zarod bode oddajal samostalni ribarski odsek kranjske kmetijske družbe po teh-le cenah: 1.) Oplojene ikre ameriške šarene postrvi, tisoč po 4 gld. 50 kr. Šarenka se drsti meseca marcija, ikre pa se bodo v ceno zaračunjenem zavoju razpošiljale meseca aprila. 2.) Izvaljen zarod od šarene postrvi, in sicer pred popolnim porabljenjem rumenjaka, tisoč ribic po 9. gold. 3.) Enoletne šarenke po 14 kr. 4.) Dveletne šarenke po 30 kr. 6.) Odrastle plemenske šarenke, ki se bodo uže drstile v marciji 1. 1894. kg po 4 gold. Ker se ob konci meseca februvarija in v pričetku mescca marcija najlaže poznajo mlečniki in ikrnice, zato jo takrat najboljži čas za naročitve. 6.) Enoletnn potoške (domaee) poslrvi po 5 kr. 7.) Dveletne pa po 10 kr. Gene veljajo v ribogojnem zavodu na Studenci pod Ljubljano. Sejmovi. Dne 4. februvarija v Mariboru, na Dobrni, v Gornjem Gradu, pri Sv. Petru v Radgoni in v Vojniku. Dne 7. februvarija v Celju in v Radgoni.