za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moči GLASILO ' SVO&ODOMISELJVIH SLO V’iEJVCE V V AMETUK.! Od boja do zmage I devoted to the interests of the laboring classes Stev. 12. Entered as Second-Class Matter July 8th, lWä, at the Post-Office at Chicago, TIL, under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 2i. marca 1913. ae misli svobodno, se ne i boriti sa svobode! Leto ZH. Razne novice. Preprečena nakana. Washington. — Višje zvezno sodišče je vgodilo prošnji, da se ge- Razgled posvetu. Avstr o-Ogrsko. Budapest. — Deset članov zbornice ogrskega parlamenta, je bilo 13. t. m. po policiji šiloma odvedenih in seja je bila zaradi r alb uk začasno. ustavljena, Julij Justh, bivši predsednik, je protestiral proti nasilju ter nazivljal vsa dejanja .sedanjega parlamenta za nepostav-na, Na to so vsi člani opozicije o-staviii parlament. Nemčija. Berlin. — 1' Drebkau, v Brani-boru, okrožje Kalau, je policija razkrila grozno dejanje. Tamkajšnjo posestnico vrtiljaka (ringel-špila) vdovo Koecke so zaprli, ker je umorila svojega ljubimca-de-lavca Froehlicha. Neznosen smrad, ki je prihajal iz peči v hiši imenovane, je zbudil pozornost. Peč so odprli in našli obžgane dele človeškega telesa. V ječi je vdova zločin pripoznala a izpovedala, da si je ljubi levo roko sam odsekal in potem zahteval, naj ga ona usmrti in sežge. Ona je zahtevi ugodila ter truplo s kuhinjskim nožem razkosala. Drob je v kleti zakopala. Velikabritanija. London. —- “Morning Post” silno napada William J. Bryan-a, ker je na sv. Patricka den v Washington^ v svojem govoru voščil Ir-com k vspehu pri predlogi Home Bule. List trdi. če tudi Bryan ni nameraval žaliti Velikebritanije, vendar se mora njegov govor smatrati kot neopravičeno vmešan j e v notranje zadeve združenih kraljevin. — •, .... ______________ . Švica. Neuchâtel. — Grozno iznemirje-no je prebivalstvo vasi Fleurier ob Neuchateljskim jezeru. Kopa karolinške vlanine se je ločila ter se navzdol premika 8 do 9 palcev na uro. Bati je, da se brzina nenadoma pomnoži ter strmoglavi v globočino in vso vas zasuje. Prebivalstvo beži s svojim imetjem v bližnje vasi. Francija. Paris, 17. marca. :— Danes zjutraj je prišlo do resnih spopadov, ko so hoteli člani vojaške stranke zabraniti socialistom razviti rdečo zastavo v paradi. Več oseb je bilo ranjenih in veliko aretiranih. V raznih delih francoskega glavnega mesta so bila obdržana socialistična zborovanja, na katerih jo bile sprejete protestne resolucije proti vladi, ker uvede triletno vojaško aktivno službo. Protidemonstracije so bile od četrt milijona ljudi obdržane, ki so vojaški paradi prisostovali pri Vincennes, katera se je vršila na čast predsedniku Poincares. Pri tej priliki se je burna propaganda delala v prilog triletne službe. Italija. Rim. — Lugi Luzzats, bivši italijanski ministrski predsednik in ministr za notranje zadeve, katerega je francosko časopisje imenovalo italijanskega politikarja, je baje francoski vladi izdal tajnost dogovora trozveze, po katerem je trozveza sklenila z oktobrom 1913 vojno proti Franciji, da se naredi konec napetosti evropejske politike. Luzzats temu odločno ugovarja in trdi, da je vse to časnikarska izmišljava. Dotični članek pravi, francoska vlada je 13. januarja zaznala, da je Nemčija Italijo vprašala, če je pripravljena Nemčijo in Avstrijo podpirati v takšni vojni. Francoski časnik je takrat za jamčevalen označil “visokega italijanskega politikarja.” Volilna pravica za ženske. Boston, Mass. — Ženskina volilna pravica je vprvič zmagala v legislaturi. Zbornica, ki je od leta 1909 vselej odklonila tozadevne predloge, nadomestila je sedaj z 127 proti 70 glasovom na mesto nasprotnega odsečnega poročila resolucijo, ki predlaga ustavni dodatek, kateri zbriše besedo “namreč” iz sposobnosti volilcev določujočih paragrafov. . Resolucija je bila sprejeta v prvem čitanju. Ni denarja. Washington, D. C. — Preko 3000 dijakov večerne šole je moralo 17. t. m. poset šol prekiniti. Denarja manjka in kongres je bil zamudil dati tozadevno dovoljenje; radi tega se je prišlo do sporazum-ljenja, da poduk prekine, dokler se zamujeno dopolni. Nameravana reforma. Manila. ■—- Emilio Aguinaldo, bivši vodja vstašev na Filippinih, bo to poletje v spremstvu deputacije šel na poset k kanadski vladi, da se tam priuči upravnega sistema. — Stara pesem. Montgomery, Ala. — Proti The-odore Lacey, prvemu pisarju državnih jetnišnic v Alabami, je izdano zaprtijsko povelje, katero je izposloval governer 0'Neil. Pravijo. da so računski revizorji našli primanjkljaj $100.000. Proti oboroževanju. Bern, Švica. — Dne 14. je bila tukaj obdržana konferenca po delegatih raznih mednarodnih mirovnih družb, na kateri je bila sprejeta resolucija, v koji se protestira proti nameravani mobilizaciji evropejskih velesil. M De la Fontaine, član belgijskega senata, je vodil predsedstvo. La Follette v Beli hiši. Washington. — Vprvič od več kot treh let, je bil 14. t. m. senator La Follette v Beli hiši. Predsednik sam g;i, je bil povabil, in z najvišjim uradnikom dežele je bil senator iz Wisconsina celo uro skupaj. Gosp. La Follette se je branil razodeti razgovor, toda je pa odkrita tajnost, da je s predsednikom govoril o predstojeći l^gislativni delavnosti kongresa. Podaljšana pogodba podpisana. Washington. — Pred enim me-secom po senatu odobreno petletno podaljšanje ameriško-francoske razsodiščne pogodbe iz leta 1998 je bila 14. t. m. podpisana od državnega tajnika Rryana in poslanika Jusseranda. Grozno neurje zahteva mnogo človeških življenj. Dne 13. t. m. zvečer je drvila grozna nevihta po velikem delu južnih držav. Iz petih držav so že prišla poročila o izgubah človeških življenj in neštevilnih poškodb. — Veliko stotin je brez strehe; hiše so porušene ali pa od viharja popolnoma odnesene. Škoda znaša milijone. Btevilo mrtvih še ni zanesljivo; a 14. t. m- o poldan je bilo označeno 31 življenskilh zgub. Neurje je divjalo po raznih krajih dežele, toda najhujše na jugu, osobirto pa v državah Alabama, Tennessee in Georgia. Iz Nashville in Memphis so došla poročila o vrtnicu, ki je divjal pol milje v širjavi preko pet o-krožij. Hiše so bile prevrnjene in nektere daleč odnesene. V 12 vaseh je bilo nad 20 oseb podsutih. V Rome, Ga, znaša število žrtev človeških življenj 18. V De Kalb okraju Ga., je vrtinec drvil 190 yardov na široko in usmrtil pet o-seb. — neralnemu poštarju Burleson zabrani izvršiti novi časnikarski zakon, dokler ne bo v višjem sodišču ješeno vprašanje, je li dotični zaT kon dopusten po ustavi, ali ne. Ženski policaji. Albany, N. Y. — Državni zbornici v Albany, N. Y., je vložena predloga, katera policijskemu komisarju v New Yorku daje pravico, da vposli dvajset ali kolikor potrebno ženskih policajev. Dotične ženske morejo biti stare med 30 in 40 let ter so namenjene, da nadzorujejo plesišča, javne parke in ikino-gledališča v varstvo žensk in otrok. Policistinje bodo nosile uniformo, ter opravičene do iste plače kot moški kolegi in bodo deležne penzije. Novi plazovi, Panama. — Zemljelski plaz na vzihodnjem obrežju Culebra-preko. pa, ki se je pričel 5. februarja pomikati v prekop, je sedaj rapidno premikanje v prekop izvršil. Plaz je zasul daljavo tisoč čevljev in 30 čevljev visočine, razdejal dve železnični progi in prevrnil dve parni lopati. Premikanje plaza se je ustavilo in delo za odstranitev materijala se z vso silo nadaljuje. Kaj nameravajo? Ostende. — Flotile angleških in francoskih torpednih rušilcev in podmorskih čolnov izvajajo skupno celo vrsto ponočnih manevrov v angleškem kanalu. Komandanti flotil' zasledujejo skupni akcijski načrt in brezžični brzojavi se med ladjami menjujejo. Številke ne lažejo. Poročano je, da je samo v državi Pennsylvania nekaj nad 50,000 otrok pod šestnajstim letom vpo-slenih v tovarnah in premogoko-pih. V celi Ameriki pa je 88 odstotkov otrok pod šestnajstim letom vposlenih in obiskuje šole samo 12 odstotkov. Te številke so jako slab kredit za državo, ki se ponaša s svobodo in hvali okolšči-ue pod katerimi žive mase. In ti otroci, ki morajo delati v zadulhlih prostorih ne prihajajo iz bogatih hiš, temveč iz revnih bajt. Kedaj bo delavstvo izvojevalo “pravo svobodo”? Papež je vedno “brok”. Že spet pobirajo “papežev novčič”. Cernu? Naši dušni pastirji pravijo, da darovi, ki jih damo za papeža kažejo našo ljubezen do cerkve in božjega namestnika. — Revni delavec, ki komaj preživlja svojo družino se čudi, kam gredo milijoni, ki jih naberejo vsako leto in zakaj vendar enkrat ne prenehajo s “fehtanjem” in zakaj se vendar duhovščina z malim ne zadovolji in opusti razkošno življenje. Nova palača za rimske reveže. Kedar papež umre, tedaj morajo iti vsi kardinali (okoli 70) v Rim, da izvolijo naslednika. Zgleda, 'da sedanje stanovanje za kardinale ni dosti veliko, zato ho papež pustil sezidati jialačo samo za kardinale. V tej palači bo nič manj kot 350 sob poleg raznih kuhinj, jedilnic in drugih potrebnih sob. Kje bo “reveži' vzel denar za to poslopje in dragoceno opravo, kot razno pohištvo, dragocene preproge itd.? Ali bo razpisal kake odpustke, ali bo zopet globoko posegel v žep revnega ljudstva? Darrow proces. Los Angeles, Cal. — Ker se je tukaj vest raztrosila, da proti Dar-rowu ne bo tretje razprave in da bo državno pravdništvo odstopilo od obtožbe, se je okrožni pravdnik Fredericks izrazil, da bo na vsaki način tretja obravnava in da je določena na 31. marca. Delavske novice. Ne hodite za delom V Severno Colorado, West Virginio in Washington; Vancouver Island, B. C.. Bingham, Utah in naselbine okoli Binghama in Alta. Delavci so tam na štrajku. Žrtve profita. Tekom leta 1912 je bilo več kot 1000 premogarjev ubitih v penn-sylyanskih premogokopih. Proti neodvisnosti. Cardinal Gibbons je nasproten neodvisnosti Filipincev. Če še omenimo, da jo ravno ta rimski dostojanstvenik in podpapež v Ameriki v svojem govoru denunciral odpoklic sodnikov kot insult dostojanstva, neodvisnosti in spoštovanja naših sodišč, tedaj je pač dosti povedanega. Kaj ne, taki spoštovani juristi kot so bili Hanford, Grosseup in Archbald, kateri so bili prisiljeni odstopiti iz svojih visokih uradov bi morali biti nedotakljivi. 8 urna zakonska predloga sprejeta (Postavodaja države Colorado je Sprejela zakonsko predlogo za o-semurn delavnik za delavce v državnih delavnicah. Izdajalec delavstva. Krajevna unija št. 2174 U. M. W. v Rock Springs, Wyo. je izključila Petra Punkoviča za dobo 99 let, ker je izdajal poročila unije superintendentu U. P. Coal kompanije v Rook Springs, Wyo. Malo dela. Iz Kemmerer, Wyo., poročajo, da je v ondotni okolici jako težko delo dobiti. V Gebo, nameravajo odsloviti veliko število delavcev. Lepa podpora. Organizacija United Mine Workers v državi Illinois je na svoji letni konvenciji v Peoria dovolila $100,000 za pomoč premogarskim štrajkarjem v West Virginiji. — Glavni urad te organizacije pa se je izrazil, da bo spraznil zadnjo blagajno če bo treba, da se odpo-more štrajkujočim premogarjem in da se zada brutalnosti in despotizmu ,ki sedaj vlada pod obsednim stanjem v W. Virginiji smrten udarec. Premogarski baroni, bodo z občutki računili, koliko jih je stal ta boj, ko bo enkrat končan. Iz Mohawk, Mich. se nam poroča, da ondotni rudniki ne poslujejo že več kot dve leti. Skoro vsi Slovenci razen ene družine so se podali s trebuhom za kruhom. Nezgode na železnicah. Omaha, Nebr., 14. marca. — O- sobni vlak št. 12 Union Pacific železnice, znan kot “Colorado Special”, je danes jutro ob 3 uri pri postaji Gothenberg s polno hitrostjo zavozil v “Atlantic Express” št. 4. Štiri osebe so usmrčene in preko- 30 ranjenih, deloma nevarno. — Omaha, Nebr., 14. marca. — Blizo postaje Ilerdon, sta danes vju-tro dva tovorna vlaka skupaj trčila. Več voz je zdrobljenih. Trije železnični vslužbenci se pogrešajo ter je mnenje, da so konec storili. O povodu nesreče ni še zanesljivih poročil. La Crosse, Wis., 14. marca. — 0-sobni vlak št. 3 Chicago, Milwaukee in St. Paul železnice tiči 12 milj od tukaj v Root River. Kurjač je usmrčen, strojnik opresno ranjen, in drugi vslužbenci poškodovani, tako se glasi kratko poročilo o železnični nesreči, ki si je pripetila blizo postaje Hoka, Minn. Sneg je kopnel, vsled česar je reka izstopila in v nered pripravila most, To je bilo prepozno o-paiženo in vlak, vozeč s silno brzino, je strmoglavil v'reko. Štrajk železničnih prožnjih delavcev. Philadelphia. — Preko 500 prožnih delavcev Pennsylvania žer lezniee je dne 15. t. m. delo odložilo. Delavci zahtevajo krajši delavni čas in povišek plače; kar je bilo od železnice zavrnjeno. Proti trgovini z dekleti. Springfield, 111. — Podgoverner O ’Hara, predsednik senatnega odseka, ki preiskuje trgovstvo z dekleti v državi Illinois, je prijel dopise od governerjev dvanajstih držav, v katerih mu zagotavljajo vso možno podporo, da se prepreči nesramno početje. Iz dotičnih dopisov je razvidna namera, da bodo pisci sledili vzgledu države Illinois. Državi nevarn “krof” (golša). New York. — Vzlic vsim visoko-politienim brzojavkam, ki so se menjavale med avstrijskim trgovinskim ministrstvom in c. k. generalnim konzulom Hudsonske metropole, se vendar ni posrečilo zali Mariji Voetter, katera je več tednov sedela na Ellis Islandu, da bi smela stopiti v deželo neomejene možnosti. Mlada dama, hčer računskega svetnika v trgovinskem ministrstvu na Dunaju, ki je nameravala Ameriko samo za malo časa poseliti, je bila vzlic temu, da je z denarjem dovolj preskrbljena, izključena in to zaradi tega ker jej raste — golša (krof). Dasi-ravno je gospodična trdila, da dotična “spaka” ni krof, marveč debel vrat od napornega petja, in dasiravno so avstrijska družba in avstrijski konzul vse storili, da bi dekle smelo v deželo, bile' so iz Washingtona odbite vse prošnje. Sedaj je dama z “Zealand” nastopila prisiljeno, popotovanje v domovino in Aimerika je rešena preteče nevarnosti. Ogromni poštni prijemki. Dnevni prijemki poštnega oddelka so dosegli ogromno svoto $2.427.000, preko $300,000 več kot celoletni prijemki, ki jih ima vlada iz raznih virov. Iz četrtletnega izvestja revizorja Charles A. Kram, posnete številke kažejo, da iz teh prijemkov je $642,009 kot skupiček poštnih znamk, registracija in razna poštna pošiljatva, in $1,784,000 je bilo plaćeno za poštne nakaznice. Nadalje pravi poročilo, da do leta 1862 je bila od ene osebe plačana poštna pristojbina na leto povprečno 25c, medtem ko znaša sedaj $2.60. Pouk tujih jezikov. San Francisco, Cal. — Stariči 16,000 otrok v San Francisco, so se izjavili, da bodo svojo deeo pošiljali v kozmopolitične šole, ki bodo vstanovljene od Cosmopolitan Educational Association ter stale pod vodstvom šolške oblasti. Otroci bodo podučeni v nemščini. francoščini, italijanščini in v španskem jeziku. Prostovoljno prognanstvo, Neapolj. — General Porfirio Diaz se je po njegovim prihodu izjavil, da nima namena povrniti se v Mehiko. On se čuti popolnoma zdravega. ‘‘Ves moj trud stremi e. dino za enim ciljem, da bi mojo domovino naredil srečno in zadovoljno,” pravi Diaz. “Jaz se bi le tedaj povrnil, če bi Zdr. države hotele posredovati, toda v tej smeri je minula vsa nada.” Diaz je še dostavil, da mu je poprejšnji predsednik zagotovil, da Zdr. države ne bodo nikoli storile takega koraka. Dobri uspehi. Potovanje sotrudnika M. V. Konda po Pennsylvaniji je obrodilo dobre uspehe, ne samo za list, temveč tudi za SSFZ. Ravnokar nam naznanja naš vrli zastopnik Demšar iz Manor, Pa., da se je on-dotno novoustanovljeno društvo priklopilo k SSPZ. Društvu in članom, želimo mnogo napredka. Iz Balkana. Najnovejša poročila. Dunaj. — Tukaj se razlaga, da se avstrijsko-rusko sporan mnijenje tiče edino ruske meje in da nima nič opraviti z južno-vzhodno mejo Avstrije. Hoče se znati, da je Avstrija v Londonu korake storila, da bi velesile skupno nastopile ter Srbijo prisilile k izjavi, iz katerega vzroka pošilja nadaljme trupe v Duraco. Solun, 18. marca: Grški kralj Juri I. je bil danes tukaj na cesti ustreljen. Umor je izvršil neki grški anarhist. Prestol je zasedel princ Con-stantin. Eerlin. — Evropejske velesile bodo v teku tega tedna obvestile zaveznike Balkanskih držav, da od teh podani mirovni pogoji niso sprejemljivi. Velevlasti se iz tega vzroka branijo pogoje Turčiji predložiti. Poslaniki v Londonu so z največjo opreznostjo sestavili tozadevni dopis, ki je od prizadetih vlad natančno pretehtan. Dne 19. t. m. se je poslanički zbor poslednjič sestal in potem so bili dopisi odposlani na vojskujoče države Balkana. V dopisu je izrecna pripomba, da je ueobhodno potreben popravek k pogojem zaveznikov. Nadalje se povdarja, da je skrajni čas za sklenitev miru. London. — Ni pričakovati, da bi Turčija sprejela mirovne pogoje kakoršnje stavijo Balkanski zavezniki in ki tvorijo kot posledica mirovne predloge evropejskih velesil. Poročila iz Carigrada pravijo, da vodeči člani “komiteja za edinstvo in napredek” označujejo zahtevajoče pogoje za nesprejemljive in da se ministrski svet strinja s tem naziranjem. Glavni stan družbe rdečega po-lumesca je posetil veliki vezir. Bodril je uradnike, naj nadaljujejo njih dobro delo, in to temveč ker je vlada trdno odločena vojno nadaljevati. Tudi v diplomatičnih krogih, o-soibito med poslaniki v Londonu se smatrajo zahteve zaveznikov za pretirane. Pred vsem velja to za zahteve vojne odškodnine in za predajo Skadra ter egejskih po-lotočnih skupin. * Medtem se nadaljuje agitacija na Grškem proti Bolgarski, Grki na Tracinu in ,v vzhodni Makedoniji so proti temu, da bi se jih priklopilo k Bolgariji. London. — Ugodno vreme je na bojnem polju razvilo ponovno delavnost. V zadnjih dneh so se ob Čataldški crti vršile številne praske, toda o izidu se ne ve nič gotovega. Poslednja poročila iz Skadra pravijo, da topovi oblegajočih bljuvajo grozen ogenj. En del mesta je v plamenu. Novo društvo “Zarja” ustanovljeno. Eveleth, Minn, — Naznanjam veselo vest, da smo tukaj ustanovili novo društvo “Zarja”, ter jo priklopili S. iS. P. Z. — Podrobnejši dopis »sledi v prihodnji štev. Gl. Svobode. John Pogačnik, tajnik. DENARJE V STARO DOMOVINO pofllljamo: za 8 10.30................. SO kron za $ 20.40 100 kron. za $ 40.80 ............... 200 kroi., ža * 81 .< O.............. 400 kron, za $ 102.00 .............. 500 kron, za S 203.50 ............. 1000 kron. za $ 400 00____________ 2000 kron, za $1015.00 .............. 5000 kron Poštarina je všteta pri teh »votah . Doma se nakazane svote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najpriličme je do $50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic PostaUMoney Order ali p; New York Bank Draft: FRANK 9AKSER OO 8* OovtlMKl St. N«w York 10464,QUir Aw., N. E, Cleveland. Obl» m GLAS «VOBODE OD PLUGA DO KRONE ZGODOVINSKI ROMAN. &°ISAL JAKOOB BEDENEK. ('Nadaljevanje.) DRUGI DEL. XII. “Jaz sam,” pripoveduje Vega dalje, “imel sem pa več zavidnih kruhoborcev, ki so mi delali teža- nosti Vaše cesarskim kraljevim podporočnikom v drugem topniškem polku in Vam zajedno, gospod podporočnik, najsrčneje čestitam na polti časti in slave, katero ste si izvolili.” iPo teh 'besedah general vstane, e, kjer so le mogli, ter me ob vsa- gre k novoimenovanemu podpo- ki priliki tožili in obrekovali. Zato sem izgubil pri guvernerji vse zaupanje in spoiznal, da se mi on-du ni vzpeti više, nego sem bil. In zato sem šel ter se oglasil ondu, kjer sem se nadejal, da najdem pravico in resnico, in to je v vašem slavnem koru, goispod general!” “Dobro, prijatelj moj, mislim, da se niste motili,” pravi general. Takoj nato se obrne do pribočnika, rekoč: “Kdo poučuje v šoli topniške vednosti?” “Poročnik Pauer, gospod general. ” » “'Poročnik Pauer, Vam izročam novinca Vego, z izrecno opombo, da mi ga v tem šolskem letu temeljito poučite v vseh strokah topništva; vežbajte ga tudi praktično. Od vseh drugih šolskih predmetov ga oproščam, nadejaje se, da se bode tem bolje in temeljiteje ba-vil s topniško vednostjo. Zajedno ste mi pa tudi odgovorni zanj, da se bode naučil kaj prida. Ali ste me razumeli?” , “Popolnoma, gospod general,” odgovori poročnik Pauer, mlad nio'ž Vegove starosti, ki je po dovršenih srednjih šolah tudi prostovoljno stopil k topništvu in je bil nedavno imenovan za poročnika. Bil je zajedno učitelj v polkovni šoli. •Nato general vstane, gre proti Vegi, seže mu v roko — počast, s kakeršno se še ni mogel pohvaliti noben častnik v drugem polku — in reče: “Videla se bodeva že še večkrat!” Nato odide. Častniki kar strme za njim. Vega — poseben varovanec in prijatelj generala grofa Colloreda — no to ni kar si bodi! “S tem bode treba že ravnati nekoliko lepše, nego z drugimi novinci!” misli si vsak, le poročnik Pauer ne, kajti temu ni bilo treba misliti kaj takega, ker je vedno in sploh lepo ravnal s svojimi podložniki. Pribočnik izroči novince, ki so razven ponesrečenega Čika vsi prebili izpit, ognjičarju Lindner-ju, da jih vede v izaložišče in preskrbi z vojaško opravo. Prvi, ki je vrgel raz sebe civilno obleko in smuknil v vojaško, bil je Vega. — Dobil je bele hlače, visoke škornje do kolena in rjavo suknjo s klobukom. Taki so bili tedaj vojaki, katerim se je reklo -topničarji in bombardirji. Vega je bil preprost topničar. Ognjičar Lindner novincem potem odkače bodoče bivališče, jako prostorno sobo poleg šolske izbe. Vega je bil vojak z dušo in telesom in popolnoma zadovoljen z oskromnimi dohodki, katere je i-mel kot preprost topničar. Kar je bila njegovih tovarišev večinoma poglavitna skrb, lepa vojaška o-prava in zakotna ljubica, zato se Vega niti menil ni. Tista oprava, katero mu je dal v založišči ognjičar Lindner, bila mn je prav tako ljuba, alko ne še bolj, kakor drugim prostovoljcem, sinovom dobrih rodbin, njih svojska obleka. Pač pa je rad, kjer je le mogel, pomagal tovarišem zlasti v matematiki, kar je storil prav lahko, ker se mu ni bilo učiti drugega, nego jedino le strogo topniško vednost. Zaradi te svoje prijaznosti je bil Vega že prvi teden ljubljenec vseh tovarišev svojih. Največ ,]e posedal pri matematiki in pri topniških vednostih. Ni čuda, da je prebil konec šolskega leta v vseh vojaških predmetih izpit kar naj-sijajneje. General. grof Colloredo se je pri javni preskušinji vpričo zbrane izp-raševalne komisije izrazil na ves glas, da takega vojaškega izpita v rimsko-nemški državi še ni bilo. od -kar je ustanovljena. Izredna dejanja zaslužijo izrednega odlikovanja: “Topničar Vega, z današnjim dnem Vas imenujem na podlagi ravnokar dokazane izredne uče- ročniku in mu seže v roko. V šoli je tiho, kakor v grobu; drugi bombardirji in topničarji toliko da dihajo. Prvi, ki je zopet izpre-gorvoril, bil je general sam, obrni-vši se proti -podporočniku Pauni, dosedanjemu učitelju Vegovemu v topniških vedah. Tudi Vam, go spod podporočnik Pauer, izreči moram svoje priznanje, da ste tako častno rešili izročeno Vam nalogo!” (Pauer se prikloni in odgovori: “Ekscelenca, naloga je bila pri toli razumnem učenci jako lahka, hvaležna in zajedno zanimiva!” General grof Colloredo poroči i-memovanje Vegovo za podporočnika dvornemu vojnemu svetu in priloži poročilu tudi izpisek iz šolskega zapisnika. Popolnoma naravna posledica te službene objave je bila ta, da je prišel odondod ukaz, naj podporočnik Vega nemudoma prevzame poučevanje matematike v polkovni šoli. Sedaj je bil ptič v pravem zraku, kjer-se je mogel njegov neutrudni duh razvijati po svoji želji. Kar je Vega v matematiki 'predaval, učil je toli prepričan, tako zgovoren, da so se bombardirji kar od kraja začeli zanimati za to stroko učenosti. Matematiških knjig v Avstriji tedaj za vojaške šole še ni bilo takih kakor jih imamo dandanes. Zato je moral Vega sezati po sličnih knjigah drugih narodov, in je te, kar je nahajal ondu, spojil s tem, kar je sam zasledil v matematiki in izvajal iz že obstoječih izrekov. Vse to je Vega zapisoval in je že, leta 1782. izdal I. del matematiških predavanj, ki so se takoj razširila po vseh avstrijskih vojaških in civilnih šolah. Tudi v Ljubljano je prišla njegova knjiga z vestjo vred, da je bi-l toli obrekovani in prezirani Vega v prvem letu svojega službovanja pri topništvu imenovan za častnika. Gulvemerju odprle so se oči, mož je spoznal, žal, da prepozno, kako izredno moč je odpravil iz civilne cesarske službe, in žal mu je bilo po nji. Tembolj so se pa razveselili te novice Vegovi prijatelji: sodnik Skrinar, kipar Costa, trgovec Rode in o. Grubar. Novica raznesla ,se je od ust do ust po vsi deželi, da ima Kranjska pri vojakih učenega -človeka, ki se je porodil pod slamnato streho in je bil za leto dnij pri topništvu imenovan za častnika in v vojaški šoli za profesorja. Da, celo knjige je pričel izdajati. “Kdo bi si bil mislil,” zmajeval je guverner z glavo in niti umeti ni mogel, da bi bil častnik Vega res tisti inžener Veha, kateremu ni hotel izročiti nobenega imenitnega in važnega dela, ker mu ga ni zaupal. No, in sedaj pa prav ta človek izdaja knjige o matematiških vedah! To je bila jedna novica, ki je naše razumništvo naudajala z veselim ponosom; druga, došla z Dunaja prav tega leta, prešinila je pa zlasti kmete z nepopisno radostjo. Cesar Jožef je odpravil na Kranjskem, v Čehih, na Moravi, v Galiciji in v Sprednji Avstriji še obstoječe nevoljstvo. Kaj je bilo nevoljlstvo, znano je malokateremu izmed naših kmetskih bralcev, čeprav se je odpravilo šele pred stoinšestimi leti. Nevoljstveniki so bili malone sužnji. Nevoljstvenik iz prva ni imel nobenih osebnih pravic in ni smel svojevoljno zapustiti graščaka, na čegar zemlji se je porodil in čegar zemljo je moral obdelovati. Seveda se je sčasoma ta grozna krutost glede na človeško prbstost hudo poizgu-bila in v osemnajstem stoletji s n imeli nevoljstveniki poleg mnogih dolžnostij tudi že nekaj političkih pravic proti graščakom svojim. — Tako n. pr.: so jim morali tlača-miti in dajati desetino, in sicer vse o pravem času. Tlaka ni nikdar zastarala, in dokler jo je nevoljstvenik opravljal redno in dobro, moral ga je graščak varovati na odkazanem zemljišči (ki je bilo graščakova lastnina v kmetovem posestvu), ni ga smel motiti v posestvu, moral je biti z njega tlako zadovoljen, ni mu smel poviševati davka. Posestnik s svojo družino pa ni smel brez graščakovega dovoljenja zapustiti zemljišča, ni ga mogel prodati, ne zadolžiti, ne zastaviti, ker je bilo graščakovo. —-Smeli pa so se med saho prosto ženiti in pogodbe sklepati, oporoke delati. V pravdnih in pravnih stvareh se jim je bilo obračati do graščinskih svojih gosposk, kjer so se jim reševale pravde, delala pravica in krivica, kjer sta se pobirala davek in desetina in še več .drugih stvarij. če kmet-nevolj stvenik ni plačal o pravem času ali če je zaostal s tlako, smel ga je graščak zarubiti, brez sodnega privoljenja mu pa vendar ni smel Vzeti posestva in ga pognati po svetu. Otrokom rajnih nevoljstve-nikov je moral graščak oskrbeti varuhe, in kdor je hotel dati sina v šole ali k rokodelstvu, smel ga je dati le z dovoljenjem njegovim Tako je bilo do leta 1782., ko je izdal cesar Jožef zakon, ki je ne-voljstvu popolnoma zavil vrat. - — Najvažnejše nje točke so: 1.) Zakoni se že lahko sklene samo pr'J ti objavi in brezplačni oglasnici; 2.) vsakdo gre lahko po svetu z brezplačno odpustnico; 3.) vsakdo ,se lahko uči umetnostij in rokodelstva brez žrebanice (“Los-brief”); 4.) službovanje grajsko se odpravi; 5.) tudi sirot po rajnih nevoljstvenikih ni smel graščak nič več siliti, da bi ostali delj nego tri leta pri njem. Pred letom 1782. jih je smel graščak do 14. leta brez vsako jake plače rabiti za delo, le za obleko in brano mu je bilo skrbeti, za katero si je pa smel vzeti povračilo iz njih ded ščine. Od štirinajstega leta ostati je bilo sirotam še po tri leta za delavce na graščini proti primerni plači. 6.) Tlaka in desetina se je uravnala po urbarskem patentu. Do sedaj so bili -kmetje podložni volji graščakov. Cesar Jožef jih je oprostil tudi tega. Graščaki so morali odslej tistim kmetom, ki so se iznebili nevoljstva, popustiti v last posestveno zemljišče proti primerni odškodnini. Novi lastnik je s takim posestvom lahko ravnal, kakor se mu je zdelo primerno, smel ga je prodati, zadolžiti, zastaviti, le razdrobiti ga ni smel. Kmetski dom je moral vedno ostati skupaj v zvezi s hišo, ki je stala na njega svetu. Da je bila radost po naših krajih velikanska, ko se je ljudem objavil ta zakon, verjel nam bode izvestno vsak, posebno ako dostavimo, da je bilo mnogo graščakov grozno brezsrčnih in neusmiljenih, ki so kmeta in tlačana zmatrali za živino, ustvarjeno zaradi njih samih. V tem oziru smemo biti cesarju Jožefu posebno hvaležni. Dalje prihodnjič. Materina skušnja. Vsi elani družine se vedno zatekajo k materi za pomoč kedar imajo sitnosti ali pa bolezen, dobro vedoč, da vsaka mati ima mnogo skušnje in da je vedno pripravljena pozabiti svoje lastne bolečine, samo da pomaga svojcem. Gospa Elizabeta Bederka iz Grant Wood, N. Y. je imela sledečo skušnjo: “V stanu sem reči, da Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino je najboljše zdravilo za želodec. Denarja več ne zapravljam na zdravnikih, ampak rabim to zdravilo v moji družini kedar koli se pojavi bolezen, posebno pa kaka bolezen izvirajoča iz želodca.” Skušnja je učila gospo Bederka kako in kedaj naj rabi Tri-nerjevo amerško zdravilno grenko vino. Ravnoisto skušnjo imajo mnoge druge matere, kar najbolj dokazuje rapidna prodaja tega zdravila. Isto je priporočljivo za bolezni v želodcu in črevih. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ašbland Ave., Chicago, IH. Za otekline in spahljaje rabite Tri-nerjev Liniment. (Advertisement.) Delavsko časopisje je najmogočnejše orožje delavskega Ijud-«trs. NAJVEČJA SLOVENSKA FAR- MARSKA NASELBINA V AMERIKI je,Willard v drž. Wisconsin. Naselbina v Willard je stara komaj par let. To pač priča, da ima ta naselbina vse predpogoje, ki so potrebni za vspešno in dobička-nosno poljedelstvo. Ako bi ne bila zemlja rodovitna, ako bi ne bilo podnebje zdravo in za poljedelstvo zelo ugodno, ako bi kraj ne i-mel dobrih železniških zvez, ki o-mogočajo hitro razpečavanje pridelkov brez večjih stroškov in truda, ako bi ne imel vseh drugih vrlin ki delajo novega farmarja zadovoljnega, bi prvi naseljniki o-stali osamljeni ali bi pa bili celo prisiljeni zapustiti izbran kraj. — Toda pri Willardu je ravno obratno resnica. Brez vsake večje reklame se je tu do danes naselilo nad sto slovenskih družin in novi prisoljeniki vedno prihajajo semkaj. Drug dokaz, da je Willard najprimernejši kraj za slovenskega novega farmarja, je to, da je veliko število dosedanjih naselni-kov dobilo za seboj na Willard svo. je sorodnike in prijatelje. - Naselbina Willard se nahaja v (Clark County-ju, ki je nekako \ sredini države Wisconsin. — Ta County je važno železniško križišče, kajti skozi ta County vodi pet železnic. Willard leži ravno ob železnici. •Clark County ima po vladnem poročilu nad sto mlekarn in sirarn ter producira vsako leto za nad dva miljona dolarjev mlečnih pro duktov, od katerih pride lepo šte vilo tudi na Willard. Izborno vspe-va turšiea, ječmen, rž, krompir sladkorna pesa, sočivje, zelenjava in drugi pridelki. Zlasti povoljno vspeva detelja in vsakovrstne tra ve, kar je zlasti za živinorejo nepopisne vrednosti. — Tudi sadje vspeva povoljno zlasti jabolka. Številni lepi domovi, katere so si postavili v kratkem času slovenski naselniki, najjasneje pričajo o rodovitnosti zemlje, ki je izvor vseh farmerjevilii dohodkov. Toda ne samo gospodarsko tudi politično moč že imajo slovenski ■naselniki na Willardu: Rojak Steve Legat je občinski tajnik, poštar, postajenačelnik ter tajnik šolskega distrikta; rojaka Anton Zupančič in Ignac Cesnik sta mirovna sodnika zadnji je tudi član šolskega distrikta ter kandidat za župana na Willardu in bo gotovo tudi izvoljen. Rojaka Steve Plaveč ter Pavel Maren sta občinska konst abler ja. V sosednji slov. naselbini Gorman, katera je oddaljena le par milj od Willarda, imajo Slovenci ves šolski odbor v svojih rokah. Rojak Frank Lesar je nadzornik tega šolskega distrikta. Lahko bi našteli še več družili zanimivosti o tej hitro rastoči slov. naselbini, a to naj zadostuje za sedaj. Ome nimo naj še to, da imajo Slovenci tu svojo cerkev in šolo. Takoj zraven slovenskih nasel-nikov je dosti zemlje na prodaj. Tu se nudi najlepša prilika za tiste Slovence, ki se nameravajo podati na farme. Cena akru je $18.00 in se lahiko plačuje na male mesečne obroke. Rojaki, ki ste namenjeni na farme, ne bodite lahkomišljeni kadar kupujete farme, tu se gre vam za vašo bodočnost. Bodite previdni kje kupite in kaj kupite. V vašo lastno korist in obrambo vam svetujemo samo tole: Predno kupite kje drugje, pišite nam po informacije. in oglejte si zemljo na Willardu, da Vam ne bo# enkrat žal. Mi smo edini zastopniki za Jugoslovane za to zemljo. Mi zastopamo lastnike ne agente. Vsaki kupec dobi lahko vsalki čas čisto in popolno lastninsko pravico (deed). Predsednik družbe katera lastuje to zemljišče je dobro znani Okrajni sodnik v Milwaukee John Karel. Vsak, kdor želi, dobi naslove od slov. naselnikov na Willard in jim lahko sam piše za pojasnila, Pišite ponje! Za vsa nadaljna pojasnila pišite ali pridite na ADRIA COLONIZATION CO. 322 Reed St. Milwaukee, Wis. Room 6. Ig. Kušljan, upravnik. o- o -O—-o——O — o — O—o—O—o——O O—o—O—o—O o — ] USTA. 0 grlo, zobe, nos in druge dele života vzdržuje čiste vsakdanja raba ‘j’ 1 Severovega Antisepsola § i o 0 1 o o (Severa’s Antisepsol) Rabite ga kot izmivalo, grgralo ali vbrizgalo. Knjižica, ki je ovita okoli vsake steklenice opiše vse. Cena 25 centov. ČREVA, lahko vzdržujete v redu ter s tem preprečate ali odstranite mnogo bolezni, ako uživate I Severove Jetrne k rogljiče 1 (Severa(’s Liver Pills) Cena 25 centov. 0 1 o OBISTI lahko vzdržujete zdrave in jetra v redu ter steim odpravite bolečine v hrbtu in omeđe vieo, ako rabite Severovo Zdravilo n obisti 1 in jetra 0 1 1 i I (Severa’s Kidney & Liver Remedy) Cena 50č a $1.00. Kupite Severova Zdravila od vašega lekarnarja. Ako jih nima, naročite jih od; W. F. Severa Co.ctT0rDS Največja in najstareja lekarna v Chicagi cTg. fouček Lekarnar 25 let 1801 Center ave. vogal 18. cesta Kedar potrebujete zdravila, ali le- karsko pomoč pridite k meni, kjer Vam najboljše postrežem. V moji lekarni uradujejo skušeni češki-slovenski zdravniki in njihove recepte izgotovim natančno. V moji lekarni se nahaja pošta že nad 14 let in v katerem času smo odposlali nad 10 milijonov J 75 IV. „ 75 Blagor na vrtu cvetočih breskev .50 Berite Novice, Politični listki ..$1.25 Boj za pravico Bolnik 40 50 40 Brambovci: Mladost; Vojna 40 Brez dogme $1.50 Brodkovski odvetnik 75 Bolgarija in Srbija . . 50 Barvaste črepinje . .. 30 Človek in pol $1.25 Črtice z ogljem 50 Deteljica 20 40 Dvajset let pozneje, (nadalje- vanje Treh Muškertirjev.)________2.25 Džungl...........................$1.00 Elizabeta ....................... -30 Etiketa in politika.................15 Gospa Judit.........................75 Gospod Janez, Kmetske slike i dr.$2.00 Grof Monte Cristo ... $2.00 Humoristični leksikon ..............30 Jara gospoda, Očetov greh _______$1,00 Igračke ............................75 Igralec, iz spominov mladeniča. Roman .......................... .75 Ilijada............................ 50 Islandski ribič.....................50 Ivan Solnce; Grajski pisar ....$1.25 izdajavec...........................50 Iz dnevnika malega poredneža.. .75 Izlet g. Broška v XV. stoletje... .75 Jaeqne Damour in Nais Micoulin .50 Jan Marija Plojhai Roman ....$1.75 Jurkica Agičeva ................. 1-00 Kairo 'vzgaja us«da.................40 Kacijanar...........................50 Karamfil s pesnikovega groba.. .25 Kazakl.............................75 Kitajci in Japonci..................50 Knjiga za lahkomiselne ljudi... .$1.00 Križana usmiljenost ................40 Križ na gori; Spomini gospoda. Ignacija Brumna ..................40 Krvava noč v Ljubljani .... 35 .10 JEGLIČ IN MAHNIČ, DVA VREDNA BRATCA! Na Kranjskem že desetletja vodi Anton Bonaventura boj proti naprednemu, svobodmiselnemu časopisju. Napisal je-nebroj pastirskih pisem, izdajal je ukaze v “Škofijskem (Listu”, da se taki nevarni listi ne smejo citati, na prižnici je javno proklel te liste, zagrozil s peklom in hudičem vsem, ki bi čitali te časopise, v Spovednicah so od škofa do zadnjega kaplanaivsi, prav vsi ščuvali proti naprednemu časopisju, toda vse to je bilo brezuspešno, svobodomiselni listi so se krepili in napredovali in zlasti “Slovenski Narod”, proti kateremu so bile v prvi vrsti naperjene vse klerikalne pušice, se je tako mogočno razvil, da ga ni moči več uničiti, samo zategadelj, ker mu je delal .70 .60 Kultura in politika............. Lazarič Lindarski, povest v ver- zich .......................... Lešniki ....................... Lutrskl ljudje. Testament ......$1.00 Lux in tenebris lucet .............50 Mali lord .........................75 Mali vitez v 3 delih............$2.50 Malo življenje . ..................50 Med knjigami ln ljudmi........... .25 Mina ,.............................50 Mir božji ......................$1.00 Mladost............................40 Momenti........................ $1.25 Mož Simone......................$1.00 Najhujši sovražniki ...............38 Na bojišču.........................40 Na krivih potih................... 40 Narodne pripovedke soških planin .......................... 1.50 Na Žerlnjah ............;.......$1.00 Novele: Morilec, Debeluška; Morilec: Končano; Pijanec In dr. .75 Novele in črtice, (vezana)......$1.50 Obsojenci ......................$1.00 Ob tihih večerih ...............$1.50 Ob zori.........................$1.00 Oče naš.......................... 50 O kulturnem pomenu slovenske reformacije ......................50 Pisama moti .......................40 Pripovesti o Petru velikem.........75 Postrežba bolnikov ............... 20 Pet tednov v zrakoplovu (vez.)$1.75 Peter Prostak (.vezana)............40 Pol litra Vipavca..................7a Pogireb, Elrez ■ volje. Črtice. Im druge povesti ..................50 Politično življenje Slovencev. . .30 Popolna slovnica esperandskega jezika .........................50 Pod spovednim pečatom; prva knjiga .................... 1.25 Pod spovednim pečatom; druga knjiga ...................... 1.00 Pot spokornikov, in druge..........50 Pot za razpotjem, (vezana) ....$1.50 Potop II........................$1.25 Povesti Maksima Gorki .......... .75 Premaganci ........................30 Pri Jugoslovanih ..................50 Prilike patra Bonaventure..........40 Pri stricu ..................... .40 Razporoka.......................$1.00 Reformacije in socialistični hoji slovenskih kmetov ..............60 Reliefi .......................... 75 Rječnik hrvatsko-slovenski.........50 Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Rošljin in Vrjanko .............$1.00 Rusinja ......................... 50 Ruska moderna...................$1.50 Sami med seboj. Učenjak............25 Skrivnost najdenke ................30 Skrivnosti srca ...................60 Slučaji usode .....................75 Soeijalizem in moderna veda... .50 Spake ........................... 75 Štiri ruske slike (vezana).....'. ,50 Štiri ruske slike (broširana)... .30 Straža..........................$1.00 Tajnosti španske inkvizicije, I. zv.. 05 Taras Buljba .................... ,75 Tartarin iz Taraskona..............50 Tiberius Pannonicus; (Kuzovtei; vita vitae meae .............$1.25 Tilho in drugi.....................75 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Trije Muškertirji.............. 2.25 Turki pred svetim Tilnom (vezana ........................... 1.00 Ukrajinske dume ................. 15 Undina ......................... 4." Uporniki............-..............40 Utrinki.........................$1.00 Vaška kronika......................75 V delu je rešitev................20 Velik punt ........................75 Veliki trgovec.....................50 Vinjete....................... $1.00 V kamnolomu ................... 30 V naravi . ......................50 V Študentovskih ulicah ........ ,75 Vstaja Škenderbergova (vezana) ,4n V znamenju življenja ............75 Za bratoljuhje ....................40 Zadnji rodovine Benalja ...........75 Za križen.......................$1.00 Za kruhom ....................... ,15 Za srečo ........................ 40 Za staro pravdo ...................50 Za vozom: Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov ..........................40 Zgodbe iz doline, šent florjanske .75 Zgodovina avstrijislkojogrske monarhije ...........................25 Zimski večeri .....................68 Zlatokopi .........................30 Zlatarjevo zlato...................75 Zmaj lz Bosne......................50 Znanci .......................... ,75 Življenja trnjeva pot..............40 Življenje in smrt Petra Novljana; Elle ..........................40 Naročilom je priložiti denarno vred nost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. Za tisti glavobol. “Jaz ne poznam nobene stvari, ki bi naredile človeka bolj nesposobnega za delo kakor glavobol,” nam piše Mr. John Grevno iz Ada, Minn., “Zelo hvaležen sem za 0-lajšbo, katero so mi podelili Se-verovi Praški zoper glavobol (Severa’s Wafers for Headache and Neuralgia). To izborno zdravilo je vselej pregnalo moj glavobol. Z veseljem priporočam to zdravilo vsem, ki želijo zanesljivo zdravilo. Na prodaj v lekarnah; 25 centov škatljica. W. P. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. ____ (Advertisement.) SPOMLAD SE PRIČNE 21. MARCA. In ko ,se lepo vreme pojavi, človek čuti, da potrebuje tudi LEPE O-BLEKE, zato naznanjam, da imam že spomladansko obleko v zalogi. Pridte si jo ogledati. NAROČITE NOVO OBLEKO SEDAJ! Cene oblekam so od $15 do 40. — Nad 1000 različnih vzorcev raznih oblek, čedno izdelanih, lepega kroja in vse delo garantiramo! Nove srajce $1.00 in več, Hlače od $1.50 do 4.50, Ovratnice od 25c naprej in vsepolno raznega moškega perila najnovejše MODE za to sezono. Pridite in se prepričajte. Pri meni dobite vedno dobro blago in vljudno postrežbo. Maurice E. Wolfe, 21 W. Pile St, CAMSBUR6, Pa- f Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam BINGO CIGARE CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago. Telefon Lawndale 5616 Tel. Canal 1386 Dvorane za vse priložnaitl. VOÏUK0V BUFFET 18 2 5 So. Loomis st. vogal 18. Pince. CHICAGO Tel. Canal 376 RUDOLF SMRČEK Edina slivenska knjigoveznica v Chickgi 1412 WEST 18tli STREET Se priporoča rojakom. Najnižje cene. “©8 NAJEMNIK & VANA, iZDELOVALOA sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijan. 82—84 Fisdt St, T«l. Cara! ]40f Telefon: Canal 3014 fcAZDAR! SALOON s kegljišču m kjer točim vedno sveže pivo in drnge raznovrstne pijače. Domače vino. linijske cigare. Potniki dobe pri meni čedna preno čišča. Pbtrežem vsakemu točno i u izborno. MARTIN T0TOKAR 1625 So, Center Ave., Chicago, 111. “The Roosevelt Salooti” ROCK SPRINGS, WYQ. A. Justin, lastnik im trgovec ss vinom, cigarami, mršit» pivom Itd. — Se priporoča Slovencem I SLOVENCI POSEČAJTE “Little Boliemio*’ kjer se toči izborno impor tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina ln smođke. Za obilen poset se priporoča. CYRIL F1ALA, Pros. Loomis Str. v neposredni Bližini Blue Island Av. in zap. 18- cl. “Glas Svobode** The Voice of Liskrtt) WEEKLY Published by M V. KONDA cago, Illinois rubs'-ription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za. slovenski narod v Ameriki.______________________ • Gkas Svobode’ izhaja vsaki petek _____________in velja----------------- tA AMERIKO: Za celo leto................ za pol leta.............81.00 “ *yROPZ°aoe.o leto...............*2.50 za pol leta.............$1.25 Naslov za dopise in poSiljatte je GLAS SVOBODE 1622 W. 26 STR. CHICAGO, ILL Pri spremembi bivalifi£a prosimo naročnik da nam natančno naznanijo poleg Novega tud Itabi naslov. a 881 SUŽENJ. Noben človek, ki dela za plačo ne more reči, da je lastnik službe ali dela. ¡Služba ali delo ni njegovo, ker isto spada delodajalcu. Poznamo ljudi, ki so ei zgradili hiše, domovja in katera so že skoraj popolnoma plačali pa se je pripetilo, da so zgubili delo ali službo, vsled česar so bili prisiljeni prodati svoj dom pod ceno in iti s trebuhom za kruhom. Še več, delodajalec išče in vposljuje mlade delavce in ko 'hitro jih zapusti mladeniška gibčnost, jih postavi pod kap. Mi pravimo, da človek, ki ima samo pridne, delavne roke na prodaj je suženj kapitala in je mnogo na slabšem kot so bili sužnji na Juga. ¡Suženj na Juga je reprezentiral denarno vrednost za svojega gospodarja in je dobil vse življenjske potrebščine, zanj je gospodar tudi skrbel, kedar je postal star in nezmožen za delo in ko ga je srečala boginja Morana, ga je gospodar pokopal. To je bilo postavno zajamčeno vsakemu sužnju. Bes je, da so s sužnji barantali, to je, so jih kupovali in prodajali medtemko v današnjem sistemu delodajalec ne rabi kupovati*4 modernih sužnjev. Dobi jih zastonj, celo ponujajo se mu. To vidimo vsaki dan, ker vsaki dan se ljudje selijo, vsaki dan vidimo na stotine srečnih družin, katere “usoda” preganja in razdira, pred durmi tovarn pa vidimo na tisoče nezrelih mladeničev in deklet, ki čakajo, na delo, dasi so še tako mladi, da bi morali še v šolo hoditi. Pri delodajalcu je navada, da vposli delavce za najnižjo plačo, neglede na to koliko zanj zaslužijo. Delavec dobi od svojega dela samo mal neznaten del, medtem-ko delodajalec ne dela nič in vedno roke steza. Kako je vendar to, da nas more kedo siliti, da delamo in da dobimo od našega dela samo mal neznaten del? Zakaj? zato ker on i-ma nekaj, kar mi nimamo in kar moramo imeti. Kar je njegovega, mi ne moremo niti jesti, niti piti, niti rabiti in če bi nas kaka sila vrgla na samoten otok bi morali tam od gladu umreti, čeprav nas obdajajo gore bogastva. Denar je bil ustvarjen za izmenjevalno sredstvo in nekateri celo imenujejo denar kri narodov. In če je temu tako in če se da denar primerjati s krvjo narodov, s krvjo, ki kroži po naših žilah in hrani paša lastna telesa, potem moramo reči, da naš ves sistem je od muh, ker sedaj samo par mož kontrolira ves denar in lahko povzroči velikansko denarno krizo, kedar se jim zljubi, s tem da odtegnejo denar iz trga in prisilijo svoje dolžnike, da poravnajo dolg. Kaj je vendar naša velikanska armada in vojno brodovje, ki stane toliko vsaki dan in drži v brez-delnosti tolike tisoče mladih ljudi, ki vendar niso za nobeno korist človeški družbi? Ne producirajo ničesar, ampak so nasprotno velikanski strošek in potrata na račun svojih bolj industrijelnih komar ato v. Naši ¡hinavski, licemerski vladarji vedno prosijo za mir, mir, a t isti sapi pa zahtevajo od državnih zlborov več prispevkov za armado in velikanske svote za grad-bo novih drednotov in druzega morilnega orožja, več vojakov. ¡Vsaka revna vdova, ki mora de- lati dolge ure, da si pridobi atom denarja od te kapitalistične dru-hali, da zamore svoje otroke preživeti in držati skupaj, da se ne razbijejo na vse štiri vetrove, mora pomagati vzdrževati te krvne parasite. Mali otroki, mladeniči, dekleta in sivolasi starčki vsi, vsi prispevajo za vzdržavanje te nepotrebne zajede. Ko so Pilgrimi stopili na Ameriška tla, so jim delali velikanske o vire veliki pragozdi, globoke in široke reke in naj več pa turodni, sovražni Indijanci. Te ovire so mogli premagati, odstraniti. Kedar ee narodi otrok revnih starišev i-ma pred seboj .sovražen svet, ki se dosti ne razlikuje od tistega iz ■kamenite do.be, ko je vladala pest, medtemko so danes tolarji pravica in gorje tistemu, ki nima na razpolago teh vojščakov (tolarjev). Učijo nas, da naj bodemo dobrega srca in radodarni, toda kedo naj bo tako čednosten, ko vendar druzega ne vidi kot samo pehanje, motenje, klanje in odiranje? Vsak bi najrajše svojemu bljižnemu zavil vrat in ga spravil s pota. Hinavski učitelji (učitelj je predobro ime zanje), nam pravijo, da se moramo ljubiti med seboj, dasi-ravno vedo, da kaj takega je nemogoče po.d današnjim sistemom. ¡Skusite učiti svojega otroka, da ne bo kradel, da bo pošten, ali kako naj se otrok drži vašega nauka, ko pa po svetu vidi same tatove, sleparje, goljufe itd. Ko otrok malo odraste, ga pošlje mati v grocerijo. Tam vidi kako groce-rist goljufa na vagi in meri. Ko odraste in začne opazovati dogodke sveta, vidi kako po milosti božji postavljeni vladarji ropajo svojega bližnjega, kako prelivajo kri, zgolj iz pohlepnosti po večjem teritoriju in bogastvu podjarmljenega ljudstva. Vidi in se mora u-klanjati državnim dostojanstvenikom in uradnikom, ki potratno živijo in vlečejo mastne plače, ne da bi jih zaslužili. Vidi kako si po-litikarji, ki imajo male plače, zidajo velikanske hiše, palače. In misel se mu vriva, od kod vendar so dobili denar, da so v stanu zidati taka poslopja. Vidi farmarja, ki nese posodo z mlekom k vodnjaku, kjer na vse kriplje pumpa vodo, ki odbira letpa rdeča jabolka injih leipo naravna na vrh soda, medtemko so v sredi in na dnu soda sama zelena, piškava in gnjila jabolka. Vse kar vidi, je sama goljufija, previracija in zato ni ču!da, da kedar odraste in postane mož, on sam isto dela -— goljufa, krade, slepari itd. Vse plemenite čednosti, ki se pojavijo v človeku in njegovi naravi kmalu umro in dasi se večkrat ustavljajo, vendar morajo poginiti pod težo večnega grabeža, tatvine in goljufije in kdor se temu zoperstavlja bo prav gotovo premagan in pokopan v tem človeškem hurikanu pohlepnosti. Ali je kedo v vaši družini bolan? Ali njegovo zdravje pada in se suši ter bliža večnemu spancu, Nirvani? Radi bi mu dali več in boljših zdravil in poslali bi ga radi v prijaznejše, milejše podnebje. Zakaj tega ne storite? Nimamo denarja. Delali ste trdo zadnjih štirideset let, bili ste pridni in varčni, potem zakaj nimate denarja? Koliko multimilijonarjev imate v tej deželi, ne vštevši tiste, ki imajo samo en milijon ali kaj takega? Ali ne mislite, če bi ti imeli malo manj, da bi vi imeli več? Zdi se nam in smo skoro prepričani, da je tn v Ameriki dvajset o-seb, ki imajo toliko bogastvo, da .samo obresti od tega bogastva se bodo tako nakupičile, da bodo privlekle v njihove blaganje vse narodno bogastvo. Sodrugi, delavci, prihodnja stopnja v napredku, morali in vsem kar stoji za zboljšanje človeštva mora priti od strani političnega združenja, ki vsebuje v svojem programu odstranitev vše te kapitalistične tiranije. človeški rod rapidno napreduje v znanstvu, umetnosti in industrijski zmožnosti. Dan za dnem si bolj osvojujemo naravo, a vkljub temu še nismo povzdignili sreče in zadovoljstva človeškega rodu v isti meri kot bi morali. Bilijone dolarjev zapravimo za nepotrebne stvari, ko vendar bi lahko iste porabili za reklamacijo puščav in močvirnatih krajev, za popravljanje cest, zidanje šol in učilišč. Ali je uprava naših mest in trgov in občin umna in. dobra in ali ni še veliko za popraviti? — Kdor je zadovoljen z današnjimi razmerami, tisti ali ni pri pravem razumu ali pa je kapitalist in delodajalec. . , (Sedaj pa še par besed o trustih. Trusti so bolj pametni in bolj progresivni kot naša vlada, ker možje v trustu so že zdavna sprevideli zgubo in občutili medsebojno sovraštvo, ki je prihajalo iz njihove trgovinske, komercijalne vojske in po tisočih žrtvah in razvalinah na obrežju komercijalizma so se združili in sklenili, da so se naveličali take nepotrebne vojne. Osnovali so velike kombinacije in sedaj, (morda cene njihovim izdelkom oziroma blagu niso višje), delajo še enkrat večje dobičke. — Da, take dobičke imajo, da je celo naša vlada stegnila roke med nje in hoče imeti nekake pravice v njihovi upravi. Vlada jih hoče naravnost kontrolirati. Iz tega pa sledi, da če (hoče vlada zapovedovat’ farmarju kaj naj seje, kako naj seje, kako orje in kedaj sme svoje pridelke poslati na trg in koliko sme za iste zahtevati, potem mora imeti vsaj nekako lastninsko pravico do farmerjeve zemlje in bi morala tudi farmerju zajamčiti fiksno plačo ali pa ga za varovati proti eventuelni zgubi. Drugače je s socijalisti. Oni pravijo, da je' veliko boljše, da bi vla da lastovala busines, katerega hoče kontrolirati. Producent je up sveta. Bankirji, advokati, zdravniki, trgovci, da celo vladarji po božji milosti vsi, vsi so odvisni od producirajočega razreda. Uničite te (delavski razred) in vaša velika mesta se bodo podrla v razvaline; vaša v oblake segajoča poslopja se bodo porušila, vaše velikanske železnice bodo vničila rja in ves vaš velikanski transportni sistem bo vničen. Vaši fini žentlemeni in vi-sokoblagorodne gospe, ki z zaničevanjem zro na delavca v delavski opravi, bodo morali bosonogi okoli stopicati in nagi prositi delavce, da naj gredo na delo. In vkljub temu je delavec preslabo plačan, dasi dela in opravlja neznosna dela. In denarni magnati namesto, da bi delavca pošteno plačali in se zadovoljili z malimi dobički, pa jim še plače trgajo in delavni čas daljšajo, namesto da bi ga skratili in plačo poboljšali. In kako se naj potem delavec izogne revščini, mizeriji in kugi ter zločinu, ki so že od kar se je zgodovina pričela nadlegovali človeštvo? Vsi moramo priznati, da največjo zlo in skoro vse vojske prihajajo iz denarnega vprašanja. In ali naj vedno in za vedno ostanemo v tem blatu? Ne, ker človeštvo gre naprej, gori hodeč po polenih, katere zmagovito na stran polaga — v jarek . . . Reformatorji v prejšnjih časih so bili počasni, vse jih je sovražilo, se jih izogibalo in zaničevalo; ravno ista je bila « krščansko reformo, z velikanskim razkolom v katoliški cerkvi, ob času reformacije in francoske revolucije. Nič boljše se ni godilo zagovornikom enakopravnosti in osvoboditeljem črnih sužnjev na Jugu. 'Črnca so oprostili samo, da so ga porinili v še večjo mizerijo in vkovali v močnejše verige modernega suženjstva. ¡Potreba je tu omeniti, da so vse reforme imele svoj porod in izvor med ubogim, bednim ljudstvom in počasni napredek zasoljen z mnogimi šikanami in udarci je koneč-no le prišel na pravo pot in se'pojavil med vsemi sloji družbe, ki se ga sedaj oklepajo. Priroda nas uči, da enakopravnost in le tista stranka, ki propagira prvo bo zmagala. Svet je bil ustvarjen za vse, ne pa samo za nekatere izbrane, zato ga naj tudi vživajo vsi in ne samo izbrani. Kedar bodo ta naravni zakon razumeli vsi sužnji, mezdni ali duševni, takrat bo zasijala zvezda svobode; vladalo bo ljudstvo in enakopravnost. Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravnistvo. ZDRUŽIMO SE! V zadnjih par člankih smo pod tem naslovom nekoliko orisali potrebo za združenje naprednih podpornih organizacij pred vsem pa povdarjali, da naše jednote in zveze ne morejo dolgo pod sedanjimi razmerami eksistirati. Razne vzroke zato bi nam najložje podali naši glavni tajniki, to je preračunili bi povprečno starost članov in konstatirali povprečno življensko dobo članov. Po tem bi se zaznalo razdeliti asesment tako, da bi isti pokril vsako posmrtnino. Pri tem bi treba tudi jemati v poštev pro porcijonelni odstotek pristopajočih članov in tistih, ki odstopijo, so izključeni itd. Najglavnejše pa je zračuniti odstotek umrlih in vsakoletni naraščaj istih v primeri s naraščajem novih pristoplih članov. Kedar imamo vse te številke potem lahko s sigurnostjo prera-čunimo življensko dobo organizacije, pa tudi se lahko ognemo po-lomp s tem, da asesment preuredi. Mislimo, da je dolžnost vsakega glavnega tajnika, da vzame svinčnik v roke in preračuni življensko dobo svoje organizacije ter da člane svoje organizacije obvesti o izidu svojega preračuna, tako da bodo tudi člani vedeli kaj jih čaka in koliko smejo pričakovati od svoje organizacije in kako varščino daje organizacije za obljubljeno jim posmrtnino, za katero plačujejo prispevke. Ko se bodo člani, s oseb n o mladi elani prepričali o položaju in nevarnosti, ki jih zna doleteti recimo za dvajset ali petnajst let od danes, bodo zahtevali, da se asesment preuredi; še več, zahtevali bodo, da se podporne organizacije združijo in napravijo gotovi razredi. Recimo, da je povprečna živ-ljenska doba vsakega člana od časa kar je vstopil v organizacijo dvajset let (kar je na vsak način pretirano) in da posmrtnina znaša $500, a član pa plačuje mesečni a-sesment $1.50 od katere svote pripada na usmrtil inski sklad 75c. V enem letu plača vsak član “$9.00 v usmrtninski sklad, v dvajsetih letih pa $180.00. Recimo, da organizacija ta sklad tako obrestouosno naloži, da se ta svota pomnoži za polovico, tedaj bi vse skup znašalo $270.00, član pa ko umrje je deležen $500.00, toraj mu je organizacija izplača $230.00 več kot je pa član plačal v ta sklad. Te številke dajo misliti. Omenili smo tudi, da takrat ko je nastal razkol oziroma tisti nemir v Narodni Jednoti, pojavili ste se kar dve novi podporni organizaciji, to je: S. S. P. Z. in S. D. P. Z., vkljub temu, da so nekateri faktorji delovali na to, da ne bi prišlo do takega cepljenja, temveč, da bi se te dve novo ustanovljene organizacije združile. Ta načrt je propal, ker takrat ni najbrž nihče mislil in dvomil o varnosti podpornih organizacij, a največ pa je propadel vsled tega, ker so hoteli nekateri “vplivni” voditelji ostati na krmilu naroda. Ko bi se bili SiStPZ in SDPZ združili, štela bi danes ta združena organizacija okoli 6000 članov, imela bi lep rezervni fond, prihranila bi veliko na upravnih stroških in stroških tiskovine in konvencije. V teh štirih ali petih letih je bilo najmanj $10,000 po nepotrebnem stran vrženih, ne vštevši tistega denarja, ki so ga člani za-tritali, ko so hodili na dve seji namesto, da bi vse opravili na enkrat. Prepričani smo, da Slovenska Svobod. Podporna Zveza je še danes pri volji združiti se s Slov. Delavsko Podporno Zvezo v Cone-mangh, dasi to ne prihaja naravnost iz Glavnega Odbora, in vkljub •temu,~da se je hotelo njeno prvo konvencijo v Chicagi prepričati, da člani Conemaughške Zveze ne marajo imeti nobenega stika s člani SSPZ. Tekom let se je pokazalo, da vse tisto dejanje je prihajalo od ene ali par oseb, katerim so bili lastni interesi bolj pri srcu, kot pa interesi ostalih elanov in s tem tudi blagor in sloga naroda. Prepričah! smo, da je najmanj ena tretina članov SDPZ tudi pri SSPZ in obratno, prepričani smo tudi, da so pravila obeh organizacij skoro ena in ista, prepričani pa smo tudi, da članstvo ene ali druge teh organizacij bo burno pozdravilo združenje teh organizacij in konečno združenje vsih naprednih podpornih organizacij. Prepričani smo, da delegat j e in glavni odborniki obeh teh organizacij se ne bodo upirali splošni želji članov in društev, temveč bodo z vso vnemo delovali na to, da se uresniči želja večine. Cbnema.ughška Zveza bo imela svojo konvencijo meseca maja in zato opozarjamo člane in društva SDPZ., da o tem vprašanju debatirajo na svojih društvenih sejah ter pouče svojega zaupnika, delegata, da zastopa na konvenciji njihov, društven sklep in deluje nato, da se te dve podporni organizaciji združiti. — Priporočljivo bi bilo tudi, da glavni odbor SSPZ o tem ukrepa na prihodnji mesečni seji in pooblasti enega člana iz svoje srede, da gre na konvencijo SDPZ, ki se bo vršila v meescu maju in tam posreduje za združenje. Brez dvoma je, da bodo delegat j e in elani glavnega odbora SDPZ z veseljem pozdravili zastopnika SSPZ in mu dovolili vstop in besedo na njihovi konvenciji. Ko hitro prideti obe stranki do pametnega zaključka, naj konvencija SDPZ zvoli poseben odbor, ki naj izdela potreben načrt za združenje in kateri se naj potem vdeleži konvencije SSPZ., ki se bo vršila to jesen in predloži konvenciji načrt, katerega se potem popravi, zboljša in odobri. Zdi se nam, da se bodo nekateri upirali združenju in da bodo prinesli na konvencijo argumente, katerim bodo primešali sladke dišave, da bi tem lažje odvrnili od društev poučene delegate za združenje od tega nameravanja, a za. te pa bo najboljši protiargument njihov lastni žep ali službiea in pa številke, ki že danes kažejo, da se vse podporne organizacije, čeprav na videz napredujejo, z velikansko hitrostjo bližajo polomu. Na Glasilo SNPJ in druge napredne liste pa apeliramo, da ne molčijo, temveč odkritosrčno povedo svoje mnenje glede združenja naprednih, svobodomiselnih in socialističnih podpornih organizacij. Priporočljivo bi bilo tudi, da se posamezni člani oglasijo in povedo kaj je njihovo mnenje. Zapomnite si, eden in vsi, da v SLOGI JE MOČ, V NESLOGI POGIN! VABILO na veliko plesno veselico katero priredi DRUŠTVO ŠT. 80 S. S. P. Z. v soboto 29. marca točno olb 7 uri zvečer v Herminie No. 1., Pa. Igrala, bode izvrstna godba. — DIVO PROSTO; vstopnina za moške $1.00; ženske proste. Vsa sosedna društva in rojake-v Herminie in okolici najvljudneje-vabimo, da se vdeleže te veselice-našega društva, za kar se jim že na tem mestu v naprej zahvaljujemo in obljubimo, da se bodemo tudi mi radevoljno odzvali Vašemu: klicu. Vsak član društva št. 80 S.. S. P. Z., ki se ne vdeleži veselice, plača v društveno blagajno $1.00. Vsi dobrodošli! Na svidenje na veselici! ODBOR.. NEBO Vsak kadi NEBO cigarete 10 za 5c Vsak trgovec proda vedno več NEBO Cigaret vsaki den. cork tip CIGARETE Imajo nejvečji uspeh v Ameriki ker so dobre »Pijte najboljše pivo I n * Pater Sciioenhofen Brewing PHONE: CANAL, 9 CHICAGO, ILL. NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2146- 50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. TELICANAL 443 Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovce. Dajte zdelati svoje tiskovine pri SPRAVEDLNOST” 1825 Loomis St. Telefon Canal 1015 ćfSfci Cene zmerne —o— Delo solidno «iPDAVPni N08T” EDINI ČEŠKI, LINIJSKI DNEVNIK -Tli K/A V CDCHUJ 1 STANE IOC. NA TEDEN. Slovenska Delavska Podporna in Penzijska Družba Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. 15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK : Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kau s. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Jos. Mostar, Box 120, Adamsburg, Pa. BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111. NADZORNI ODBOR: ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa. MATH PETRICH, I., Box 183, Cliff Mine, Pa. HENRY LAMUTU, II., Box 114, Marianna, Pa. POROTNI ODBOR: JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111. JOHN GOMIL AR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa. POMOŽNI ODBOR : MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa. ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa. MARTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa. Glasilo je “Glas Svobode.” Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika. STOLETNI KRONOLOGIČEN PREGLED. M. V. Konda. Kake so bile razmere pred sto le-! ti v takoimenovani “novodobui”! in eni naj večjih republik na svett? , Kdo so bili v januarju leta 1813 pravi Amerikanci? James Madison je bil takrat predsednik še mlade republike. — Narod je bil še mlad in slaboten, ko se je že v drugič moral boriti za samostalno neodvisnost. Okolu predsednika Madisona so se zbirali in mu pomagali možje, kakor, Albert Gallatin in De Witt Ciin- j ton, možje, kakoršnjih danes, pa če jih s svetilko pri belem dnevu iščemo, ne najdemo nikjer. Takrat se je v kongresu veliko dela-lo na povečenje mornarice in oja-. čenje armade. Istočasno je nastopil v javnosti Daniel Webster, ki je z vso vnemo pobijal nameravano ojačen j e in reorganiziranje armade. V kongresu so nastopili slavni vojskovodje in pobijali Websterjevo namero. General Hull je leta 1812 vdrl v Cana-do, a je bil premagan; ves svet pa je občudoval zmožnosti Ameriške mornarice. Vojno premirje so sklenili leta 1814, vendar se je že drugo leto 1815 vnela zopet vojna, imenovana bitka pri New Orleansu; nato so Zdr. države kar skokoma rastle, se razvijale in širile. Leta 1819 je v Zdr. Države priplul skozi Atlantski ocean prvi parobrod in istega leta si je rilada republika pridobi-; la državo Florido; zatem so se tu-1 di narodi .pričeli priseljevati, pri-j seljevanje pa je bilo še zelo neu-j godno in nezadostno, to se da soditi iz .državne statistike, ko se jih je med leti 1789 pa do 1822 priselilo le 266,038 oseb. Leta 1823 pa že 6,354, potem se je mnoilo čimdalje bolj, tako da jih je bilo leta 1807 že 1,285,349. Skupnih priseljencev do konc leta 1911 je bilo 28,772,880 oseb. Leta 1825 je bil dogotovljen E-rie prekop ali .kanal, ki je odprl vožnjo po jezerih na izapad, državo in mesto New York pa prvo in največje industrielno in trgovsko pristanišče. Leta 1828 so pričeli graditi iprvo železnico v Ameriki,’ imenovano Baltimore & Ohio. Istega leta je izdal Noah Webster prvi American Dictionary, besednjak angleškega jezika. Leta 1831 je iznašel Cyrus McCormick (reaper) to je poljedelski stroj, ki ga vprežena živina pred seboj rine; ž njim žanjejo in ki je takrat dokaj pozornosti in razmotrivanja povzročil; seveda je danes veliko izboljšan in izpopolnjen. Leta 1832 je bila zgrajena prva poulična električna železnica. Leta 1835 so v Bostonu organizirali prvo društvo, ki je naistopalo proti suženstvu in leta 1837 je Mary Lyon odprla prvo visoko šolo za žensko naobraženost. Leta 1838 sta parobroda The Great Western in The Sirius ^>rvič preplula Atlantski ocean. Leta 1844 so v rabo vpeljali magnetični brzojav. Leta 1845 je nastala vojna z Meksiko, vspeh je bil pridobitev države Texas. Leta 1846 je Elias Howe iznašel prvi šivalui stroj. Leta 1848 so našli zlato v Califormiji in istega leta se je vršila v Rochester, N. Y. prva ženska konvencija. Leta 1850 so našli okolu jezera Superior velike množine železne rude. Leta 1857 so odprli pri Titusville, Pa. prvi oljnati vrelecv Leta 1858 je predsednik Buchaman prejel prvo podvodno (Cabel) obvestilo iz Queen Victoria. Leta 1861 so se južni kraji naše republike proglasili za samostojne, na kar je sledila civilna vojna. — Drugo leto prva bitka obeh polovic na morju in leto za tem, je predsednik Lincoln izdal enakopravno proklamacijo za ves narod. Konec vojne leta 1865. Leta 1866 so položili prvi preko oceanski kabel. Leta 1867 so Zdr. Države od Rusije kupile Alasko za $7,200,000 in leta' 1869 je bila dodelana prva transkontinentalna železnica. Leta 1870 se je zamorcem pvi-poznala volilna pravica in leta 1871 je nastal ogenj, ki je mesto Chicago skoro do cela vpepelil. — Leta 1873 so zgradili prvi kabelni sistem za poulično železnico in sicer v mestu San Francisco, Cal. Leta 1876 so odprli razstavo imenovano Centenial Exposition v mestu Philadelphia, Pa. To je bila v Zdr. Državah ¡prva industrielna razstava, ki je svojemu narodu o-či odprla, sedaj so se namreč šele začeli ‘spoznati med seboj. Drugo leto je neki Bell iznašel telefon, ki je popolnoma revolucioniral trgovinsko zgodovino celega sveta. Leta 1880 so mesto New York električno razsvetlili, temu so sledila druga mesta. Leta 1882 so prepovedali mnogoženstvo v državi Utah. Leta 1883 so odprli mogočen Brooklinski most in istega leta so prometu odprli tudi Northern Pacific železnico. Leto 1886 je zaznamovalo obupen potres v Charlestons Leta 1888 se je Kitajcem vzela pravica priseljevati se v našo deželo in prva električna železnica v Richmond, Va. Leta 1889 je bila grozna povodenj v Johnstown, Pa. in Oklahomo so odlprli za naseljevanje. Leta 1890 so v Zdr. Državah vpeljali prvo elektromorstvo. 1893 je bilo leto ¡prve svetovne razstave v Ameriki. Vršila se je v Chicagi, ki je v Zdr. Države privedla o-gromno število ljudi iz vsih koncev in krajev sveta. V tem letu je nastala, ena največjih kriz, ki je trajala nekaj let. Leta 1895 je vozil prvi brzovlak iz Chicage v Buffalo, prevozil je daljavo 510 milj v 8 urah 1 minuti in 7 sekundah; povprečno 65 milj na uro, kar še danes stoji kot svetovni rekord. Istega leta so dokazali Wright bratje, da se da zrak loviti in izrabljati v svrho po zraku plavajočega motornega stroja. To leto so tudi odprli prvo električno železnico, ki je pričela voziti na daljavo, od mesta do mesta in čez hribe. Leta 1897 so zjedinili mesti Brooklyn in New York v Greater New York, z 3,400,000 prebivalcev v obsegu 360 kvadratnih milj. Tega leta so priklopili k Zdr. Državam tudi Havajske otoke. Ruzstrelba bojne ladje Maine v Havana zalivu je povzročila Cu-bansko vojno leta 1898 in za tem je sledila vojna na Pilipinah. Leta 1899 je 'Španska vlada odstopila Zdr. Državam, Porto Rico, Guam in Filipine za $20,000,000. Leta 1900 je bila grozna nezgoda in povodenj v Galveston, Tex. Leta 1901 se je organiziral jekleni trust s kapitalom $1,100,000,000 in prvo brezžično poročilo so tega leta prejeli v iSiasconset, Nantucket. Leta 1902 je 'Marconi odposlal svoje brezžično poročilo prvič skoz ocean. Leta 1903 je predsednik Roosevelt odposlal brezžično poročilo guvernerju Taftu iz Amerike y Manilo. To poročilo je vzelo okolu sveta 12 minut. Leta 1904 so Zdr. države odkupile vse pravice Panamskega prekopa od Panama Canal družbe za $40,000,000. Leta 1906 je potres deloma porušil mesto San Francisco, na to je še ogenj uničel tri četrtine mesta. B.il pa je to že tretji ogenj, ki je silno vničil to mesto. Leta 1909 je Peary odkril severni tečaj ; Amundsen, Norvežan pa je odkril južni tečaj dve leti pozneje. Leta 1910 je šlo prvo kabel-po-ročilo iz New Yorka v Buenos Ay-res, daljava 8,000 milj. Meseca maja leta 1911 so prvič govorili na daleč izpeljani telefon in sicer med New Yorkom in Denver, Col. Daljava 2,000 milj in meseca novembra istega leta je C. P. Rod-gers z letalnim strojem priletel iz New Yorka v Pasadeno, Calif., daljavo 4,231 milj v 4,924 minutah. Tako se je mala država, boreča se za neodvisnost, z vojno razširila, razdvojila in zopet z vojno zjedi-nila^in združila ter kakor vidimo napredovala v zadnjih sto letih. — Napredovali pa so narodi tudi drugod. Prekomorski parniki in železnice vežejo dandanes že ves svet. Potem električne železnice in automobili; vse to je dovedlo razne narode k skupnem občevanju, spoznavanju in prevažanju ljudstva in blaga po ceni iz enega kraja v drug kraj in obratno. In kjer to ni bilo mogoče, tam so ¡prišli v od-pomoč telegrafi, telefoni in kar je najvažnejše, brezžični brzojavi. —-Potem podmorski kabelni, zračni letalni stroji in nazadnje še Panamski prekop; vse to bo ljudi in trgovino celega sveta še bolj združilo. — Spremembe, ki se bojo v bodočih sto letih završile pa lahko rešujemo že iz teh vrstic. Preobrat, katerega pričakujemo v bodočnosti bo čitatelja ¡po prečita-nju tega članka, vstavil k resnemu premišljevanju. * # # Poleg teh važnih dogodkov pa ne smemo pozabiti tudi nekaterih za narod in svet jako zanimivih dogodkov, ki so se odigrali deloma tu v Ameriki, deloma pa na drugi strani Atlantika. Leta 1865 je "bil predsednik A-braham Lincoln zahrbtno umorjen po J. Wilkes Booth, katoličanu in demokratu. DUrs. Surrat in drugi, ki so bili zapleteni v to zadevo so bili vsi katoličani. Leta 1881 je umoril predsednika James A. Garfielda katoličan in republikanec, Charles Guiteau. Leta 1893 je bil umorjen Carter Harrison, župan mesta Chicage od katoličana in demokrata Prender-gasta. Leta 1901 je bil umorjen predsednik William McKinley po katoličanu in republikancu Leonu Czolgoez. Leta 1910 je na William J. Gay-nor župana mesta New York streljal katoličan in‘demokrat John J. Gallagher. Leta 1911 sta brata, John J. Mc-Namara, katoličan demokrat in vi-tev Columbov (Knight of ¡Colum-bus) in njegov brat James B. Mc-Namara, tudi katoličan in demokrat, izpovedala ter se priznala krivim največje grozovite razstrel- ile zarote v deželi, ki je zahtevala več življenj. Ortie McManigal, njun sokrivec je istotako katoličan. Kdo je str el j el na polkovnika Roosevelta in kdo je zavratno u-moril profesorja Frančiška Fer-rer ? Na Roosevelta je streljal fanatičen katoliški Bavarec. Profesorja Ferrerja pa so zavratno u-morili naduti španski jezuviti in ni več daleč čas, ko se jim bo vračalo z obrestmi vred. Leta 1912 — 12. novembra je španskega ministrskega predsednika Canalejasa umorila še živeča rimska inkvizicija za to, ker se je Canalejas izjavil za ločitev 'cerkve od države. Leta 1913 — 11. februarja je fanatičen krščanski socjjalec, 45 letni 'Pavel Kunsehak na J>unaju iz klerikalne maščevalnosti zavratno umoril social-demokratičnega državnega poslanca Frane Sehuh-meier-ja. * * # V enem poglavju smo videli napredek, v drugem pa nazadovanje v srednji vek. In to nazadovanje je pripisati rimsko katoliški hierarhiji, ki je že od nekdaj delovala in kljubovala vsakemu napredku. Polena, ki jih je metala ravno ta cerkev na pot napredka so še vselej imela nasproten učinek, ker narod napreduje vkljub vsim oviram od strani rimske hierarhije. Tisti “blaženi” časi srednjega veka se ne bodo več vrnili. Je ne mogoče. Ker znanost in prosveta ste sila v narodu, ki se ne da zatreti, temveč gre svojo pot naprej do popolnosti — konca. NESMISEL bi bilo odgovarjati prvemu in e-dinemu, najbolj nemoralnemu a-meriško slov. listu; resnici na ljubo konštatujem le, da je v Se-mički župniji največ črešenj; menda za to, ker je največja ali vsaj dovolj velika; sosefono veliko jih je v mojem okraju kot Štreklevck. Prapročeh, Gradniku, Črešnjevcu itd. e Istina je tudi, da je v Polanah (to je tam, kjer je maziljeni urednik zgoraj označenega lista Mr. Kranjec doma. Te Polane so v kotu med Belo-Krajno, Hrvaško in Kočevjem, za to jo zovejo eni za Kočevske Polane, zopet drugi pa za Hrvaške Polane. Sami se najrajši prištevajo Nemcem, menda za to, ker semtertje eni in isti govorijo kočevsko.) veliko čebule in koz in raditega poznajo te Polance po vsi Kranjski deželi in še daleč čez mejo kot Čebularje in kožarje. Sicer ni pa nobena sramota če je Martine nosil črešnje na trg v Metliko in tudi menda ne, če je Janezek nosil čebulo na trg v Črnomelj, ali pa gonil koze in jarce na semenj, za to se tudi ne gre, gre se pa za to, ali sta ju nosila ali ne. Kakor hitro tora j Kranjec dokaže Martineta, da je le ta nos;! črešnje na trg v Metliko, tako hitro bo dokazal Martine Janezu, da je on nosil čebulo na trg v Črnomelj in poganjal kozle, ki vedno smrcajo. — Logično! CLEVELAND. Slovenska ameriška metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu kjer se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-mamo pač lepo število slovenskih ‘rgovin. M-arsikateri slovenski o-brtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvoril tudi jaz kro-jačnico in čistilnico oblek v zavesti, da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grižlej kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi valm jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok, dokler nismo znjim zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali nas obiščete? IGNAC SMUK, 4706 St. Clair Ave. Cleveland, O. AVSTRO-AMERIKáNSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m Alice ^ARNIKI PLUTE IO IZ NEW YORKA: 10. maja Martha Washington, . .3. maja Argentina, ......... 9. aprila Oceania, .......... 25. aprila Parniki odplujejo redno ob (redah ob 1. uri popoldne ii pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašeg-a doma. Dobra in priljudna postrežba: občuje me v SLOVENSKEM JEZIKU «U.AVN1 ZA8TO#> ZA AMERIKO Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. K. H. Kampf glivnl last, na zapadu 120 N. La Salle St. Chicago. Nasa noTa spomladna in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tn. Zmerne cene za vse eralo. V naši veliki zalogi dobite vse. Mi vas v vsem zadovoljimo. HING® JELINEK in MAYER, Imitelja. ioplplue Island be in II! cesta 0e 0 M. Á. WEISSKOPF, M. R ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1. —3. ure popoludne in od 4.—8. popoludne. •d 6.—3:30 ure večer. Ob nedeljah samo od 8.r-I0, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih Blnčajih. DB. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m m E ti ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasa, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. g LAGER j MAGNET j GRANAT Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. Compagnie Générale Transatlantique Iz New York v Avstrijo ćez Havre Basel. Potniki tretjeg-a razreda dobivaj« brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in razna mesna jedila. Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New York City HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek obio.uri zjutraj: S. S. France novdvovijak) S. S. La Provence S. S. Da Dorraiae S. S. La Savoie Najboljše udobnosti v III. razredu. Odplujejo vsako soboto ob 3, pop. S. S. Rochambeau (nov. dvovijak) S. S. Chicago S. S. Niagara S. S. La Touraine Glavnizatopna 19 State St., New Y ir t MAURICE W. KOZMIHSKf. glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chicago, 111. ■A. A. -A. .A. a.. a- a ^ ^ ^ À* ► ► ► ZDRAVI ZOBJE CLEVELAND CLEVELAND so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si ¡po večletnem delova 'ju pridobili simpatije vsih tukajšnih Slovencev. Ne zaupajte ¡svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda! DR. A. A. KALBFLEISCH 6426 St. Clair Ave. CLEVELAND CLEVELAND Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer ¿C T V V T T ▼ TTTTTTTrTTTTTI, í: ■ b Washoe, Mont. iSodeč po mnogobrojnih belih snežinkah nam zima ne bode dala še slovo: Sneženi prt pokriva mater zemljo po pol čevlja na debelo, ¡po zametih >pa en meter. Račji, male količine snega je res ta dolgočasna zima povsem Sibirskega izvora. Človeška bitja se Pkljeplje-jo bolj in bolj mičnih, rudečeliičnih peči, ki širijo svojo dobrovoljno toploto tako, kakor črni gospodje svoje drage odpustke. Božje opravilo, radi te nepoklicane zime, se je zmanjšalo, iz mesečno enkrat, na vsaki drugi mesec. Težko prenaša, gospod črnosuknež ta udarec, pri srcu, a nemore si pomagati» Z prihodom pomladi in poletja spravi zopet vse v svoj prejšni tir; zopet bodo cvekljali $ po gospodovih žepih. 'V lepih solnčni dneh. se zopet obnovi obiranje, “hiša do hiše’.’, z noticoin v roki in na iskrem konjiču, kakor Elija, zaznamujoč si stanovalce, ki mu prinašajo precej dobička. V slučaju, da se osebje nekaternikov ne odzove, si si svesti, da ti več ne pomiri. — Po vnajnosti lep mladenič, je pobiral nekega dne v i-menu gospodovem, za katoliški mesečnik 75c na leto, z pripombo, da gre od te svote 30c za katoliško cerkev v Red Lodge. No dobil je precej naročnikov, največ Polja kov. Obljubljeno jim je bilo, da prejmejo mesečnik takoj prvi mesec. sedaj je že 3’ mesece, a od tiskovin pa ni duha ne sluha! Mislite, da mesečnik kedaj dobijo?... Ne, ne, ne, in nikoli ne! Pohrustali so tolarčke gospodovi in mladeničevi žepi! ......... (Preanalizirala sem marsikateri dopis v G. Sv. zanimajoč me najbolj od gospice Strainer iz E. H., Mont. Prava uganka mi je, kje je dotična goapica dolbila toliko svobodomiselnega duha, ker obiskovala je ljudske šole tu in v starem kraju, pod kontrolo učiteljic — nun. Slednje vzgojijo svoje učenke na najbolj temni podlagi katolicizma, da se mladenka istega težko iznebi. Vsekakor vpliva A-merikansko življenje in svoboda, veliko bolj na mladino, kot pa sta-rokranjsko tlačiteljstvo rimske — doktrine. Vsaikdansko delo v premogoko-pu traja čez dva meseca. Neve se pa nič, koliko časa traja ta kupčija? . . . Svobodomiselni pozdrav! Romana. Staunton, 111. Prosim dovolite mi zopet malo prostora v priljubljenem listu Gl. Sv.; dogodilo se je pri tu-kajšnem društvo Barbara nekaj, kar po mojem mnenju ne sme ostati tajno. 2 t. m. je imelo omenjeno društvo svojo redno mesečno sejo, pri kateri se je sklenilo prirediti veselico na 15. t. m. Društvo ima v svoji sredini tudi tri člane — godce in sicer je na prvi veselici igral J. L., torej je bil sedaj na vrsti izmed ostalih dveh eden; ker pa teh dveh nobeden ni hotel igrati, je bil zopet izvoljen J. L., katerega preds. društva in par njegovih privržencev vidno sovražijo. In glejte, kaj so ti “kšajt” ljudje ukrenili! Takoj drugo nedeljo so imeli izvanredno sejo pri kateri je bilo seveda na razpolago pivo, da so zalivali svojo “modrost” ter so'sklepali, kako bi od vrgli na redni seji pravilno izvoljenega godca in dobili kako tujo godbo; toda nič jim ni šlo gladko in konečni sklep je bil: nobene veselice, Samo da ne bo igral J. L. S tem so ti tički, Pukl, Lončar itd. pokazali svojo —-da ne rabim ostrejših izrazov •— brezmejno hinavščino in zavist n-a-pram svojemu sočlanu. Hinavščina igra pri teh hhmbungarjih vedno svojo veliko ulogo. Več razsodnih članov se s tako lumparijo ne strinja; kaj bodo le-ti ukrenili, sedaj še ne morem poročati, dvomim pa, da bi trpeli tako nesramno absolutnost s strani par nezna-čajnežev. O delavskih razmerah je, še ne dolgo tega eden poročal, drugih novic pa ni posebnih. Omenim še naj. da sem prečital knjižico 'Cvetke iz papeževega vrta. Knjiga je grenki pelin za patentirane pope. priporočati je to knjigo posebno onim, ki si predstavljajo to rimsko vliv •• ft ■ ■ 1 kugo za nekaj višjega, v resnici so pa le izvržki človeške družbe. Mnogo sem že slišal in čital o teh nebeških agentih in barantačih človeških duš, toda, da so bili razni “sveti” očetje tako čedni vrtnarji oziroma, da so imeli in še dandanes imajo v svojem vrtu toliko vsakojakih “žlahtnih cvetk”, tega pa le nisem vedel. Avg. Lipošek. Globe, Ariz. Vozeč se od postaje Bowie proti Globe, divil sem se obširnim planjavam, po kterih ne raste druzega, kot neko pritlikavo grmovje, pa juhe in kakti. Ti dosezajo velikost figovih dreves, a noben še tako radoveden Cahej ne bi si upal zlezti med njegove trnjeve veje, brez železnega oklepa srdnjeveških vitezov. ¡Svet je peščen in poleti gospodari po teh pustinjah huda suša, zato je rastlinstvo tako borno. V bližini reke Giba, iz ktere imajo napeljano vodo za namakanje, vidijo pa se prav lepa polja. Kmalu nato vozili smo se mimo velike “White Mountain Indian Reservation”, kjer bivajo ostanki prvotnih prebivalcev naše nove domovine. Zanimali so me njih šotori, raztreseni po preriji. Napravljeni so v obliki polukrogle ali velike senene kopice in pokriti z belimi ali rjavimi plahtami. Na vrhu imajo luknjo za dim prihajajoč od ognjišča, drugod pa imajo kuhinjo kar na prostem. Wigwami glavarjev nahajajo se gotovo kje bolj v sredini prostranih lovišč, ker na nobenem šotoru opazil nisem orlovih peres. — Globe je precej čedno mestece, kjer se nahajajo znani bakreni rudniki in topilnice. Slovencev je tam samo par družin, mnogo več pa je Srbo-hr-vatov. Plače niso slabe, a tudi življenje ni po ceni. Mesečni “board” stane od $30.00 do $40.00, čaša pi-ve l‘5e itd. Ko-t posebna zanimivost zdelo se mi je dejstvo, da tako v Glotbe, kot v Miami nisem opazil niti ene mlade devojke, ampak same polnoletne sweethearte, takole od 40 spomladi naprej. Bržkone jo v Arizoni zelo zdravo podnebje, da dosežejo tako visoko starost. Ker se jim ni bati 16- in lSletnih konkurentinj, nastopajo visokost-no kot star, novopodkovan poštni konj, ki je brezmejno ponosen na to, da že 30 let Uncle Sama pošto vozi. Preklicano lepo moraš že naprositi tako arizonsko cvetko, da ti pokaže obe vrsti umetnih zob, ki so dolga tisočletja čakali na njo med kamenjem zlate Alaske. — Med Globe in sosednim mestecem Miami, je vpeljana redna avtomobilska vožnja. Ker zlasti mestece Miami jako hitro raste, ne zadostuje štirikratna dnevna železniška zveza med obemi mesti, ampak je poleg tega baje še vedno o-koli 50 avtomobilov v službi. Tudi jaz sem nekega lepega večera, v družbi dveh prijateljev, zajezdil avtomobil, da se popeljem iz Miami v Globe. Je pa že stara navada, da kjer sem jaz in moja Miss Baksa, mora biti tudi najmanj par funtov šmele zraven; to pot jo je bilo pa kar pol centa. Avtomobil,; ki smo ga zasedli, bil je približno tistega patenta, kot najstarejši sweetheart mesta Miami, revmatizem je imel v vseh štirih in tudi jasna luč očij mu je vsled starosti ugasovala. Ko mu je šofer nataknil nove naočnike in prilil luči malo petroleja, nadrgnil mu otrple u-de š bencinom, terpetinom in kafro, šli smo rakovo pot na glavni mestni trg, odkoder smo se hoteii zagnati proti Globe. Usoda pa je sko!pala na glavni ulici ali Main Street, čudovito globoke jarke, i-sta usoda napolnila jih je z vodo, ista usoda navozila je cele kupe gramoza po otokih med jarki in kotanjami in ravno tista usoda zapeljala je naš avtomobil med te 'kupe in kotanje; bila. pa je ta usoda tako poredna, da mu ni hotela poteim tako kmalo pomagati iz zagate. Cele pol ure je revež “švical”, hropci io ropotal v blatu, zaganjal se na vse mogoče načine pa brez uspeha. Cel oblak dima obdajal nas je, prav kot bi se vori tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči sa pristnost in okusni izdelek naročenih potrobttfa Pišite v svojem jeziku za vzorce in ceni-k G VOK0UN 1411 W. I8th St., Chicaga. V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela. Slovenci, oglašajte s« pri meni! Telefon Canal 2301 Popravljal-nica dežni kov in nip Dobra Unijsfra Gostilna,*^ mnelin Korak prigri- |AC ç rek. : Pod vodstvom "■UJ. 3. vtCSUiy 2005 Blue island Ave. veíikét Dvorana za druBtven« in unijske sej«, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Pleča.' Vam je na razpolago pokazati svojo najbolso zalogo iisniti in zisle Mi Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM 0F MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vocal 22. Itt Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan. The Komad Schreier Co. Sheboygan Win. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše. ODVETNIK PATENTI SAIL STBQVEB (Sobo štev 1009) 133 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tkl. 8980 MAIN GOSTILNA kjer je največ zabav* in najn vŽitka za par centov s biljard* mizo na razpolago. Vse to »e ded v gostilni Jolitt Košiček 1807 S, Centre Ave. Chicago, K Telefon Canal 1439. ü. F. HALLER GOSTILNA prve vrst«. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Dom&51 in importirani likerji. Tel. Canal SOM. 2103 Blue islaad Av. cor. 21.St SLOVENSKA GOSTILNA kjer se toči vedno sveže Sdhoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljše u-aijske cigare. Kegljišče. ANTON MLADIČ >2848 Bine Island Are. Chicago.1 JOHN TANCL Pogrebnik in balzamovač Kočije za vse priložnosti, kot svati itd. Telefon Ca.nal 1 1921 Blue Island Ave., Chicago, I Social Club Saloon — Edina slovensk t • dka v mestu - J, KlancM in J. hmM 312 Garrison Ave. lastnika, in prodajalca likerjev na debelo. Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKAJiSAS. f RAZNO IN DRUGol «---------------------------i KRANJSKO. Zopet ponesrečen voznik. Iz Novega mesta: Nesreč a vozniki kar ni konca. Te dni je ponesrečil posestnik in občinski odbornik 0-solnik iz Muhoberja, občina Pre-čina. Nesreča se je zgodila pri prevozu listja iz gozda. Med vožnjo je Osolnik prišel z nogama tako nesrečno pod voz, da so mu kolesa obe nogi pretrla. Ponesrečenega so morali prepeljati v bolnišnico. Žrtev navihane goljufice. — Še meseca decembra lanskega leta je prišla k neki vdovljeni posestnici v šentviški okolici neka majhna, mestno oblečena ženska, katera je začela posestnici pripovedovati, kako sreča jo je zadela. Natvezi-la ji je, da je zadela srečko z 90,000 'K. od katere svote ji je bilo kot pristojbina za kolke odtegnjeno 30,000 kron, drugi denar dobi pa z Dunaja v šestih tednih. Dobila bi ga že sedaj, je rekla, a ga nima ondotno ravnateljstvo še dovolj. Da pa dobi denar sigurno, je šla k škofu, kateri ji je dejal, da mora položiti v tabernakelj 1000 kron, ki pa morajo biti izposojene. Lahkomiselno kmečko ženšče je goljufici verjelo ter odštelo tisoč kron, katere pa ni dala v tabernakelj, marveč jih porabila za svoj želodec. Ker srečne dobaviteljice le ni bilo v napovedanem roku s posojenimi 1000 kronami nazaj, je ta zadevo ovadila in je policija navihanko izsledila v osebi že pred kaznovane dninarice Terezije Martinčičeve, roj. 1869 v Št. Lovrenei-ju pri Krškem, ter jo izročila deželnemu- sodišču. Dne 26. m. m. je obhajal svojo 701etnico gosp. Fran Škrjanec, vpokojeni župnik poreško-puljske vladikovine. Obče čislani jubilar se je porodil dne 26. svečana 1843. leta v ljubljanski šentjakobski fari. Gimnazijske in bogoslovne študije je izvršil v svojem rodnem mestu in bil dne 22. kimavca 1867 leta posvečen v duhovnika. Takoj po novi maši je prestopil v poreš-ko-puljsko škofijo, kjer je deloval nad 41 let. Nazadnje je župniko-val v istrski Bačvi. Leta 1908 je stopil v stalni pokoj in se naselil v ljubljanskem Trnovem. Dasi vedno zaveden slovenski narodnjak, je s škofom Flappom, zagrizenim italijanašem, izhajal vedno dobro in si osvojil njegovo spoštovanje v veliki meri. Drugače se mu na stara leta godi doma. Škof Bonaventura mu je leta 1911 vzel mašo s pretvezo, da je nespodoben v svojem govorjenju. Avtor rdeče brošure očita dostojnemu starcu nespodobnost! Za počt! — Pravi vzrok tiči seveda drugod. Poštenjak ¡Škrjanec je namreč naprednega mišljenja, se ne strinja s škofovo pogubonosno politiko, zahaja rad na razne narodne prireditve, podpira Ciril-Metodo /o 'družbo in druge narodne naprave, ne da pa nič za škofove zavode. To so tiste solze! 'In ker ni hotel ukloniti tilnika škofovim diktatom in ravnal po svoji vameti, mu je kon-ciljantni vladika prepovedal ma-ševanje v svoji diecezi, — toda dosegel s tem ni ničesar! Tako je m nič drugače! KOROŠKO. Izginil je v Beljaku čevljarski mojster Lovrenc Einoeder. V nedeljo je šel z družino na izprehod, nazajgrede se je odstranil, češ, da ima opravek in od tega časa ga ni. Slutijo, da se mu je pripetila kaka nesreča. Nepričakovana posledica. V Št. Vidu ob Glini se je med službo nenadoma zgrudil in onesvestil 3:51et-ni železničar Karl Andervvald. Odpeljali so ga k njegovi materi, kjer je v kratkem, ne da bi se zavedel, umrl. Andervvald se je ponesrečil pred letom v skladišču. — Padel mu je na glavo težak zaboj in mu pretresel možgane. Bol v glavi se je razvijala in posledica te nesreče se je pokazala čez leto dni. Ponesrečen drvar. Pri Murav-eah je zadel drvarja Antona Laknerja pri spravljanju lesa po nekem strmem jarku tram na glavo in ga smrtno nevarno poškodoval. Roparski napad. Na poti iz Beljaka v bližnjo okolico sta se približala dvema kmeticama, ki sta «e vračali s trga, dva neznanca.! Prosila sta miloščino. Ko je ena brskala po denarnici je pograbil denarnico, iztrgal ji jo iz rok in na njegov klic “Lauf ” sta lopova pobegnila. ŠTAJERSKO. Iz Ptuja. V Starošincih je rudar Franc Bezjak tako obdelal kmečkega fanta Gaberjana z nožem, da je ta v smrtni nevarnosti. Bezjaka so zaprli. Iz Zidanega mosta poročajo: Pred nekaj tedni je odpeljala tropa 15 ciganov iz litijske okolice dve leti staro Angelj Knez. Sedaj so del teh potepuhov na Zidanem mostu prijeli in zaprli. Iz Kozjega. Nečloveška mati. — Dne 17. jan. je porodila kmečka hči Marija Planinc v Logu dva dečka. Eden je umrl drugi dan, drugi pa devet dni kasneje in sicer, kakor se je reklo, nagle smrti. Dečka so pokopali v Pilštanju. — Dne 15. februarja pa je došla o-vadba, da je Marija Planinc s pomočjo svoje matere spravila otroka na drugi svet. z milovo vodo. — Sodnija je dala mrlička izkopati in preiskava je dognala, da sta bila oba dečka zdrava in da sta umrla nasilne smrti. Obe ženski so zaprli. Iz Slovenske Bistrice. Posestnik Vincenc Fras se je upijanil in o-bležal v jarku ob državni cesti, tam, kjer se odcepi cesta na Pragersko. Tam je našel Frasa krojač Tratnik in ukrenil, da ga je spravil posestnik Polc v svoje stanovanje. Prišla sta dva zdravnika in konstatirala, da je Fras napol .zmrznil in da je silno pijan. Sledov kakega nasilstva ni bilo opaziti, drugi dan je nesrečnež umrl, ne da bi bil prišel k zavesti. Tatinska Marijina devica. Po Spodnjem Štajerskem se klati neka Angela Breznik iz Šoštanja in krade ter slepari. Po dosedanjih ovadbah znaša škoda okoli 300 K. Tatica je bleda, srednjeveliko dekle, ki nosi okoli vratu znano kolajno Marijinih devic. Posebno piko ima na fajmoštre in na samostane, ne zametuje pa tudi .zasebnih hiš, če se da v njih kaj vjeti. Požar. V Gaberniku je zgorelo gospodarsko poslopje pri Slatini s krmo, velikim številom trsja .n zabojev. — Poslopje je bilo last “Ljudske posojilnice” v Ljubljani. Porotno sodišče v Celju je obsodilo težaka Leopolda Lipovška iz Petrove na 15 mesecev težke ječe, ker je neki Mariji Jovan šiloma vzel škatljo s 64 kronami in denar večinoma zapil. Iz Petrovč poročajo, da so zaprli posestnico Terezijo Keber iz Drašinje vasi, ker je zapravila denar, ki je ga je dala shranit neka dekla. Kebrovka je bila že večkrat zaprta in je na slabem glasu. ■ PRIMORSKO. Samomor očeta na grobu hčerke. INa pokopališču v Gorici so našli na nekem svežem grobu nezavestnega moža, ki se je zastrupil. V bolnišnici so ga rešili. Mož, delavec Juretič Franc iz Gorice je izpovedal, da je izvršil samomor vsled žalosti nad izgubo svoje hčerke, ki mu je pred kratkim u-mrla. Štiri osebe utonile v morju. — Mornar Miaglijevič v Zadru se je peljal kljub hudi burji na morje s svojo jadrnico. S sabo je vzel brata in sestro Lupijo in Antona Pbs-nisica in njeno 141etno hčerko. — Med vožnjo jih je zanesla burja daleč na odprto morje, kjer se je jadrnica prekucnila in so vsi štirje utonili. Trupel še niso našli. K požaru na parniku ‘ ‘ Georgia’ ’ v Trstu poročajo, da so trajala gasilna dela cel dan in celo noč. — Vsa skladišča parnika so skoro pod vodo. Dognali so, da ni izgorelo samo 450 zavojev bombaža, marveč 760 zavojev. (Parnik, ‘ki je 'zapeljal na obrežno blato, se je vsled teže vode nekoliko nagnil. Parnik bodo popolnoma izložili. — Škoda bo znašala še več kot 1 milijon kron. Blaznost med ameriškimi izseljenci. Parnik Martha Washington je pripeljal več izseljencev i.z A-merike. Med njimi je bilo tudi 17 blaznih. Vsak blazni ima svojega strelžaja, katerega plača ameriška vlada in ki spremi bolnika do doma. V zadnjem času opažajo, kako hitro narašča število izseljen- cev, ki v Ameriki zblazne posebno v ¡Severni Ameriki. Kot vzrok temu smatrajo nekateri zdravniki hud kontrast med mirnim življenjem na kmetih v Evropi in med vrvenjem in nervoznim beganjem v Ameriki, v katero pade izseljenec naenkrat kot bi padel v vrtinec, ki ga nehote potegne s sabo. Stroj raztrgal strojnika. V tovarni za brikete Faber v Trstu se je približal parnemu stroju strojnik Franc Koman. Jermen gonilnega kolesa ga je potegnil med kolo, ki ga je vrglo med kolesje. Delavci so slišali nekak krik, videti truplo ponesrečenca v zraku in v tem trenotku je obstal stroj. Ko so pristopili bližje, so našli Komano-vo truplo popolnoma raztrgano. RAZNO. Odvetnika ubil. Iz Segedina poročajo : Neki kmet je ubil odvetnika dr. Franca Csonkarja, ker ga je ta zarubil za 30 kron. Zločini barona Dolmatova. Pred nedavnim je bila v Parizu umorjena madame Thieme. Morilec je baron Dolmatov. Policija je prišla na slej različnim drugim njegovim zločinom. Dolmatov je pod napačnim imenom izvršil mnogo sleparij in tatvin. Tako je kupil kot grof Šeremetier in kot adjutant cesarjev šest avtomobilov na kredit, o-sleparil več juvelirjev za dragocenosti v znesku 40,000 frankov in oškodoval tudi več aristokratov. S svojim prijateljem baronom Geis-marom je obiskal vse plese v palači poslaništva ter tam kradel na vse mogoče načine. Dolmatov je u. kradel tudi oni dragoceni briljan-tasti lišp, ki je bil ukraden na plesu avstro-ogrskega poslaništva nečakinji nekega tujega (poslanika. Razprava proti morilcu posl. Schuhmeierja, Pavlu Kunschaku, se bo vršila 28. in 29. marca. Pariški avtoapači. Na dosmrtno ječo obsojeni Carony se je v ječi zastrupil. ¡Strup je med razpravo skrivoma dobil v rakovici. Sleparski bančni savnatelj. Iz Berolina poročajo: Generalni ravnatelj poljedelske in industrijske banke Pavel Lindner je poneveril 300,000 mark ter pobegnil v Ameriko. Zanimiv pastirski list. V Vatikan je dospel zanimiv pastirski list kremonskega škofa Bonomelli-ja, v katerem piše škof o jako spornem in perečem zgodovinskem vprašanju, namreč o razmerju med papežem in Italijo in o cerkvi in politiki. To pastirsko pismo, ki je zelo prostodušno in res precej stvarno pisano, v Vatikanu silno kritizirajo in gotovo je, da bo Vatikan to pismo dementiral. Svoje-časno je vatikanski “Sanctum of-ficium” že obsodil neko pastirsko pismo škofa Bonomellija, ker je škof Bonomelli zastopal mnenje, da je neobhodno potrebno za razvoj države in ljudstev, da se loči cerkev od držaVe. To njegovo novo pastirsko pismo vzbuja v vseh krogih, v katoliških in nekatoli-ških jako veliko zanimanje. Grozna nevesta. Iz Maka poročajo: 251etnega inštalaterja Janeza Nemetha je pregovorila njegova ljubica, sestra mlinarja Jožefa Szendi-Horvatha, naj se zavaruje za 8000 kron in naj da izstaviti polico na njeno ime. Komaj je bila polica veljavna, je nevesta skupaj s svojim bratom umorila svojega ženina ter vrgla truvlo na železniški tir. Vlak je truplo raztrgal na kosce. Dekle je pri zasliševanju priznala zločin. Obenem pa je izpovedala, da je osem mož pregovorila, da so se zavarovali na skupno svoto 52,000 kron. Vseh osem mož je umorila. Generalna stavka v Belgiji. L Bruselja poročajo: Predpriprave za generalno stavko se vrše z največjo naglico. Stavci se bodo pridružili stavki, vsled česar bodo časopisi prenehali izhajati. Kovinski delavci so dovolili kredit v znesku 100.000 K. Trgovske korporacije so se obrnile na kralja, naj prepreči stavko. Lev razmesaril človeka. Iz Ko-danja poročajo: V kodanjskem zabavišču “Tivoli” je krmil šef-urednik dr. Thomessen leva z som. Kar naenkrat pa je skočil lev ter raztrgel več palic kletke. Lev je napadel dr. Thomessna ter ga popolnoma razmesaril. Dr. Thomessen je bil mrtev, še predno so ga mogli rešiti. 1900 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL g#»«# mmmm mmmmmmm I Ovirano delovanje Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo. Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrčbuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo Trincrjcvo ameriško zdravilno grenko vino. Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo: JOSEPH TEINHS’S REGISTERED USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, ’ NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE. Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja. HEH® 8F'?i i T ' .. Za dobiti v lekarnah in pri JOS. TRINER 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. 111. Pove kako zamorete ozdraviti doma. ZASTONJ MOŽEM Vsak moški, katari je bolan, bi moral pisati po to zanimivo brezplačno knjižico. Vredna je $10.00 vsakemu bolnemu moškemu. Ta knjižica pove zdravemu človeku, kako seje treba čuvati bolezni. Mladenič, kateri je na potu, da se oženi, boprofitiral, ako, čita to knjižico. Ako trpite na želodčnih teškočali, bodisi na slabi prebavi ali na zaprtju, ali na jetrih, drobu, ledvicah ali mehurni bolezni, slabili živcih, izgubljeni moči, nočnem gubitku ali na impotenci; zastrupljenjn krvi ali sifilis, skrofuli, nečisti krvi; kapavki (triper) ali na kateri drugi spolni bolezni, kije dobljena pred kratkim; ako ste slab, nervozen, melanholičen, vedno utrujen in telesno Sotrt, ali ako trpite na posledicah razuzdane mladosti, revmatizmu ali na kateri rugi moški bolezni ■— ta knjižica vam pove, kako zadobiti hitro in stalno zdravje tajno in privatno na vašem (lomu. Pove razumljivo zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Vsebuje take stvari, katere bi moral znati vsak moški, mlad ali star, reven ali bogat, samski ali oženjen, bolan ali zdrav in kateri bi se moral tudi ravnati po teh stvareh. Dobri nasveti, kiji naiđete v tej knjižici, so velike vrednosti. Ako se ni drugim zdravnikom posrečilo ozdraviti vas, ne plašite se radi tega — ne obupujte, temveč pišite še danes po ta kažipot k zdravju. POŠLJITE KUPON ZA BREZPLAČNO KNJIŽICO ŠE DANES. S tem, da nam pišete, nimate niti najmanjših obveznosti napram nam. Mi ne pošiljamo nobenih zdravil poprei, dokler mse naročena in plačana. Poštnino za knjižico plačamo mi in pošljemo jo v navadnem zaprtem zavitku» tako da nihče ne ve. *a; je noti- DR. JOS. LISTER & CO., AUS. 801. 208 N. FIFTH AVE., CHICAGO, ILL. Gospodje:—Pošljite čimprej vašo brezplačno knjižico na vaše stroške. Razume se, da s tem jaz nisem niti maloobvezar «»pran: vam glede kakšnih stroškov. Ime................................................................................................. Naslov................................................................................... ...... ^ _■ ČE NE PREJMETE prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavili. Ponovite naročnino še ta teden. Najboljša Slovensko-angleška slovnica. Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1. REGISTER JOKELNA KRTAČE. ¡Semič, tist Semič tam na Belokranjskem bo še svetovnoznan postal, ne zaradi tega ker je tam ¡hodil v šolo kak svobodomislec, ampak zaradi svojih črešenj. Tam take debele črešnje zrastejo, da jih nekateri domačini ne morejo pre-hrestati. Zato pa pravijo, da jih morajo nositi v Metliko, kjer jih kar na placu prodajajo. Ko sem bil enkrat na semnju v Metliki sem prišel tam pred Gu-štinovo hišo, potem sem šel k notarju Jankotu Globočniku in od tam pa v komendo po opravkih. V komisiji sem se seznanil z enim šribarjem, zbaonenim študentom, ki me je predstavu ta starmu Zalokarju, ki je bil znan po celem Belokranjskem tam doli do Dra-gatuša, Švajnberga in Vinice. Celo iz Poljan so prišli k njemu, da jim je dal kako vodo ali pa pilne. No, ko smo se spoznali, smo šli na plac in glej ga spaka, kake debele črešnje je imel en Semčar na prodaj. Sline so se nam cedile, a noben krst pa ni imel počenega groša, da bi kupil skleeko teh črešenj. Semčar pa je vpil: “Le balte sem, kupte hrestamce!” vmes pa se je vtikavala črnomaljka in v eno mer vpila: “Moja (presta) je največja”, a ena druga žena, pa je rekla dohtarji: “Gospod za groš ga (kruha) vam bom odrezala,” ta star dohtar, (bog mu daj nebesa), pa je odgovoril: “Ne boš mi ga baba, ne!” In šli smo naprej, po šribarjevih črevih pa je nekaj tako strašansko krulilo, da eem mislil, da je jazbeca požrl. Zdelo se mi je, da je imel skomine po tistih ■ črešnjah. Ko smo prišli do Zalokarjeve hiše smo se poslovili z dohtarjem, meni pa je rekel šribar : “Hej, (in se je petkrat pod nosom obrisal) Jokel, vrag me je vdeši, sinuc sem hlače premenil, de v desi mi je, i puzabil sem dinari pri-menit, de also, imaš ti kake dinari pri sebi?” Jaz pa sem se odrezal, da sem brok in doun in ant, ker temu škrici, ki je bil tako falotar-ski, da ni naprej študiral, da bi bil kak gospod fajmošter nisem nič zaupal. Ko je videl, da z menoj ne ¡bo nič in da ne bo črešenj zobal, mi je rekel v tisti jako čudni Šprahi, da ga naj počakam, da gre po “dinari”. Jaz sem čakal in čakal in koneeno se je res prikazal. Vse žepe je imel polne in tako slastno je požiral tiste črešnje, da še koščic ni imel časa ločiti od mesa, kar vse skup je šlo doli po debelem goltancu. Razume se, da je črešnje sam zobal in da me ni povabil na gostijo. In zato sem mu še dandanes hvaležen, ker kasneje se je govorilo, da je tiste črešnje kupil za “dinari”, katere je skupil pri štempsih, katerih se je polastil s pemskim cirkelnom. Od tistega časa sem ima tist šribar velikansko mržnjo do črešenj in Semičarjev. Kar vse bi podušil in pomoril. Še danes mu je žal, da eo ga črešnje zapeljale, da je moral zarad njih pobrati copate in jo popihati v obljubljeno deželo, pribežališče vsih špricanih ‘“kaka” uradnikov, študentov. šribar je v in patrov Engel-hertov in take zmešnjave, ki se potem posvetijo pastirski službi in postane j o. “ vzor ’ ’ ljudj e. On dan sem prišu po opravkih v Waukn, pa sem se malo pomudil pri Kalanoveih na Market štrit, da se prepričam kako še kaj tam afne guncajo. Nasprot mi je pršu nek roja-k, pa me preč vprašal, če bi ga jaz naroču na tist brzversk list Glas Svobode, ki je tako fino zrihtau, da so se AVaukižanom oči odprle. Šurrrr! sem reku. Daj mi tista flika, pa ti preč peštelam list. ¡Pihnil mi je dva dolarja v roke ,brez vse ceremonije. Tudi ni bilo treba deti nobene bokse pred Štrukljevo cerkvo da bi tam kedo metal kvodre za list, ki je bil nastavljen na trinogati mizici pred vrati. Na priljubljen list se vsak rad naroči in ni treba, da bi kedo s kakega odra s hudičem strašil da se morajo naročiti na list. Pri Glas Svobode je to “izi” posebno v Waukn, kjer so kranjskim farjem hrbte obrnili in bodo rajše zidali narodni dom kot pa metali tolarje v nikdar sita mauba rimskih žungarjev. Povedal mi so, da se je nekaj štifletenpucarjev odločlo, da bodo cerkev podprli s starimi tajzi in kedar bo gospod fajmoštru zmanjkalo dišave, pa bodo poslal ekspresmana v Zoljet po šnofanc, da bodo tistga rahli namest kadila v cerkvi. Ldje so mi pravil, da bi treba tam napravit nekaka misijonska štacija, ker misijon bi se prav gotovo splačal, samo to je hudič, ko se bojijo blamaže, da se res ne bi tako zgodilo kakor se je meni sanjalo o tistem misjonarju, ki je predigo držal neumnemu backu, ker drug ga ni hotu noben poslušat. Alston, vrag vam de v deši, auif vidirigen. * 'Ps. Gornja slika predstavlja dohtarja in šribarja. Jaz sem tud gor namalan, ampak sem se skriv zad zfj, tablo. Gud baj. . Nota bene: Dones sem dobil telegraf, da naj takoj pridem s svojim registrom v Kalemau. Jutri se odpeljem v Pencilvanijo od koder Vam poročam. NEKAJ ČRTIC O IZSELJEVANJU. Dr. Slane. (Konec.) Biologi nam dokazujejo, da dobivajo živali barvo od okolice, v kateri živijo; ljudje storijo isto in tako se nam avstr. Slovanom dosti pogubi rojakov v Ameriki. In boljših. V Ameriko se vozijo telesno trdni večinoma tudi duševno razboritejši ljudje in mladi, katerih dobiva dosti pohabljenih na telesu domovina nazaj. Dosti je pa tudi takih, ki bi doma bili dobri delavci, dasi niso šteti med boljše glave, o katerih potem pravijo Američani, “da ne živijo v Ameriki, ampak pod A -meriko ; Amerika drvi čez njihove glave naprej.” Amerika ne začenja prej, predno človek ni šolan in dokler ne zasluži vsaj dva dolarja na dan. Dosti Slovencev živi v Ameriki pod Ameriko. Baleh piše v navedeni knjižnici, da je videla nekatere Slovane živeti tako, da se mora reči, da se pri njih neha vsaka civilizacija. Ti ne štejejo v Ameriki dosti v zaslombo slov. narodnosti in ko prihajajo domu, tudi ne doma. Horvat Timkovič se je prepričal, da slovanski izseljenci gmotno po izselitvi pridobivajo, fizično in moralno pa ne. Ne znajo se obnašati. Kje bi si lepše obnašanje pač pridobivali, —- na cesti, v krčmah? — Kar Hrvatom manjka, so voditelji, ki bi bili vzgledni. Drugi narodi imajo v A-meriki take voditelje, močne vplivne može med izseljenci in v A-meriki, ki se brigajo za svoje rojake. Slovani so sirote v tej deželi. Vlade v stari domovini se ne brigajo zanje; to storijo le Ital j a-ni. Ločeni so naši rojaki po širokem morju, po veliki daljavi od stare domovine in v novi ne razumejo jezika iste, ne razmer; novo-došleee vozarijo v rudnike, premo-gokope, tovor nice; za nje so sta-riši mrtvi —: domovina, ki jih .je rodila in mačeha, ki,jih redi, pa ne ljubi. — Emily Greene Balch končuje svojo lepo razpravo s tem, da o-.pominja Američane, da skrbijo za priseljence, kakor za svoje državljane, ki govore le angleščino, da skrbijo za to, da priseljenci dobijo ognjišče v Ameriki, okoli katerega se morejo zbirati ,in najdejo ob njem topla srca. Ameriški i-deali in ideali priseljencev naj se zjeditajajo; skupno naj delujejo Američani in priseljenci za pravičnost, poštenost, za pogoje omik.t-nejšega življenja, za pravo svobodo. — To bi ‘bilo vse prav lepo, ali po izseljevanju se poizgublja dosti naših rojakov. Dosti istih ostaja v Ameriki, se oženi, njihovi otroci ostajajo v Ameriki. Za mali narod -je to puščanje krvi in sicer dobre. Naš narod mora res življav biti, da prenaša to že pol stoletja. S protekcijo nemških avstr, vlad zatira avstr. Nemštvo Slovenstvo v stari domovini, kaj bi se te vlade brigale še za slovenske in hrvaške izseljence v Ameriki! — Dobro, da jih je manj doma, v Ameriki pa jih naj decimira ondotno požrešno delo in jih obdrži, potujoči, da so za vedno zgubljeni domo v ju! — ¡Slovenci v stari domovini se kaj malo brigamo za naše rojake v A-meriki in drugod v tujini. Toliko trpljenja je v ameriškem delu in naši rojaki delajo v nevarnostih premogovih jam in v nezdravih to-.vornicah. Vidimo jih lahko vsaki .dan ; ko se domov vračajo reveži na telesu in duhu. Poglejmo tem rojakom v bledi, suhi obraz in zakličimo, ker sami nimamo dosti gmotnih moči, da naj vlade, ki se cedijo krščanstva, vsaj nekaj storijo za povzdigo gospodarstva v vsem slovanskem jugu, da ostajajo potem naši ljudje doma, da hodijo na kmetijo in v industrijo v domačih deželah. Bosna je bogata kmetijska dežela, ona hrani velike zaklade, najboljšega premoga, je polna rud; — ali nima Avstrija tu doli kaj iskati dobrobiti cele države? — Turčija naj Avstrijo uči, kam pride.država, ki se ne briga za mase svojih državljanov. Koliko truda, koliko denarja se porablja v naši Avstriji, da se držijo, Slovaki, Hrvati onstran Sotle, Slovenci in Dalmatinci “pod Ameriko”, da se jih madjari, nemei, ,po-laščuje — in naši izseljenci obtožujejo državo, da je država kuii-jev američanske industrije ! Molči in trpi in zapoj: lepa naša domovina! — UMOR ZARADI DVAJSETICE. Na Dunaju so šele čez pol leta prišli na sled umoru, ki vzbuja veliko pozornost zaradi okoliščin v katerih se je zgodil, še večjo pa zaradi ničevnega razloga, ki se mu je žrtvovalo mlado človeško življenje. Dne 11. februarja t. 1. je odpustil iz službe sladščičar Stanjek lSletnega vajenca Rusa-lema, ker ni storil nekega naročila. Kakor je mojster kmalu zvedel, se ni vrnil k staršem; zategadelj je napravil 22. februarja, naznanilo, da se pogreša. Dne 20. februarja je prišel k staršem ubež-nega vajenca 201etni Sehoeffel, kije pripovedoval staršem, da že dolgo pozna njih sina in da se je prejšnji dan, 19. februarja z njim sešel; ob tej priliki sta napravila skupen izlet v čolnu. Rusalem je stopil v čoln, spodrsnil, padel v vodo in utonil. Sehoeffel je nadalje dejal, da se mu je prav tako zdelo, kakor da bi se bil Rusalem v samomorilnem namenu vrgel v vodo. Vsa stvar se je zdela staršem takoj od začetka verjetna. — Sodili so, da se sin ni upal domov in je izvršil samomor. Pozneje pa so se jim pojavili pomisleki in pričeli so sumiti, da je Sehoeffel samo zaradi nagrade pripovedoval to zgodbo. Javili so vso zadevo pristojni oblasti. 'Policija je fanta zaslišala. Pokazati je moral policijskim uradnikom kraj, kjer je padel Rusalem v vodo. Peljal jih je v Floridsdorf na kraj, kjer pa so že po nizki vodi morali priti do prepričanja, da tam ne more nihče utoniti. Ker so imeli Sehoeffla zgolj na sumu, da si je. hotel pri-slepariti nagrado za naznanilo, so ga izpustili, čeprav so bile njegove trditve vedno bolj zamotane. Maja pa so našli pri Požunu na bregu Donave truplo mladeniča. Izkazalo se je, da je bilo truplo Rusalemovo. Dejstvo, da se je našlo utopljenčevo truplo v stari Donavi, doeim je Schoeffer trdil, da je Rusalem utonil v novi Donavi, je zadevo še bolj zamotalo. Poizvedovali so še enkrat po Schoefflu in po dolgem času so ga našli. Dva detektiva sta ga vnovič peljala na kraj, kjer je baje Rusalem utonil. Sehoeffel ju je peljal na novi državni most in je izjavil, da je Rusalem padel pri mostu v vodo. Pozneje pa je priznal, da j,e mladega Rusalena, ki mn je bil dolžan 20 vinarjev in mu jih že dolgo ni hotel vrniti, oklofutal in iz jeze vrgel v Donavo. Po tem priznanju so Sehoeffla prijeli zaradi zločina umora in ga izročili kazenskemu sodišču. KAKO ČLOVEK UMIRA? Na to zanimivo vprašanje je nekoč odgovoril znani nedavno u-mrli profesor na kliniki Nothnagel na Dunaju v ''Zeitschrift für Krankenpflege”. Pri tem vprašanju ni misliti duševno stanje umirajočega, ne strah pred smrtjo, ampak gre predvsem za to, ali je umiranje zvezano z bolečinami in mukami ali ne. Preprosto opazovanje nam to pojasni. Če zadene vojaka krogla v glavo tedaj, ko v boju hiti naprej z naporom vseh svojih sil, ne čuti nikakoršnih bolečin, nego je takoj mrtev. Da se čutijo bolečine, mora vtisk kjerkoli dospeti po živcih do možganov in zbuditi občutek. Dokazano je pa, da, je krogla hitrejša nego delovanje živcev in zaraditega kro-gla prej prodre glavo, nego človek sploh čuti kakšne bolečine in v resuici pripovedujejo ranjenci votbče, da jih je šele kri opozorila na to, da so ranjeni. Pravtako nastopi Smrt brez bolečine v onih primerih, v katerih konča življenje hipna sila, n. pr. skalovje, giljotina, obglavljenje z mečem. Na glavi umorjenca opažamo časih gibanje živcev; to se pa dogaja zaraditega, ker se ne dovaja več možganom s kisikom prepojena kri, ker je vrat prerezan. Razentega pa o-trpnejo zaradi hudega pretresa vse stanice, ki bi utegnile prenašati zavest. Glede na smrt utopljencev, kakor pripovedujejo sami, ki so se potapljali, pa so jih rešili komaj zadnji trenotek pred smrtjo. Nekateri pravijo, da niso čutili prav ničesar, nekateri pripovedujejo celo o prijetnih občutkih in le malo je takih, ki so trdili, da so čutili v prsih hude pekočine. Skoro vsi pa potrjujejo, da so se jim prav živo obnovili posamezni spomini ali pa cela vrsta spominov, ki so nanje že davno, davno pozabili. O enakih vtiskih pripovedujejo oiji, ki se ponesrečijo v gorah. Večinoma ne čutijo nikakršnih bolečin, ampak pripovedujejo le o naglici svojih misli, nekateri tudi o nekakšnem posebnem zvončkljanju, ki so ga čuli, nekateri pa pripovedujejo o jako prijetnih občutkih. ki so jih imeli ob padcu. Tudi smrt, ki nastane zaradi izkrvavitve, ne povzroča nikakršnih bolečin: z odtekanjem krvi gine počasi tudi zavest. In če slednjič nastopi smrt zaradi bolezni, izgine bolniku proti koncu tudi vsa zavest, celo v onih primerih, ko mislijo ljudje, da je 'bolnik umrl ob popolni zavesti. Vobče je torej gotovo da umiranje za telo ni mučno, mučen je le duševni strah pred smrtjo. DOPIS. Chicago, 111. Dragi rojaki in rojakinje se obvestite, da priredi “Slov. Del. Sokol Chicago”, dne 6. aprila t. I. v Narodni dvorani vogal Center ave. in 18. ulice, že svojo prvo pomladansko veselico. Ker bode program zelo zanimiv in ker je čisti prispevek namenjen za nabavo orodja; se dragi rojaki in rojakinje naprosite, da se te prve veselice mnogoštevilno udeležite. Gb jednem se vsa slov. društva opozarjajo, da priredi Slov. Del. “■Sokol” dne 3. avgusta t. 1. svbj prvi izlet (piknik) z javno telovadbo članstva in članic. — K temu se slav. društva naprosijo, da na isti dan ne prirede izletov, ker bi bil v prvi vrsti za naše, kakor tudi za druga društva slab izid. Novembra meseca mladi “Sokol” prvikrat nastopil je; Takrat nam pokazal'on je; koliko zamore že, Razprostila eo se krila, dvignil on se je v zrak; Na’zđar 'Sokol mladi; Ti si hraber naš junak. Julij Perhavec, tajnik. Pri spovedi. Župnik izprašuje fanta, ali je i-mel že kaj opraviti z dekleti. Fant: Da, pri svojem dekletu sem spal. Žitpnik: In nič drugega ? , Fant: Ne, spal sem. Župnik: Tako. Spal si. No, pa pojej za pokoro koš sena — ker si bil osel. BER1AMVJJÜNÄRNA F'T t w »» y f r m t v r « >*▼ » ▼ T T ^ in veletrgovina S Californijskimi in Importiranimi vini, žganjem in likeri se nahaja na 1903 Blue Island ave. — Tel. Canal 842 Imamo samo čista prirodna vina. Specijaliteta: flfcf. »lancbe Champagne. Razpošiljamo na vse dele Združenih držav in samo proti predplači z naročilom. Pišite po cenik. Vsa pisma naslovite na JOS. BERNARD, 1903 Blue Island ave. Chicago, UL Možj e ozdr a vij e ni v 5 dneh ®1 [N BOLEČIN. Ozdravim vs&cega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupljenje, živino nezmožnost, vodenico in bolezni tičočieh se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš-o zdra'ili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks vato je na razpolago in jamči pop loo ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih. Ozdravim pozitivne želodec, pljuča, ledice in neprilike v Jetrih. (Za neuspešno zdravljenje ni treba plačati.) TAJNE MOŠKE BOLEZNI GUBA NAGONA. BOLEZ-ZIVLEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno in tajno. Živčene onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljanj« ia zguba vode. PLJUČ A naduho, Bronchlti«. srčne bolezni in pljučne zdravim po moji najno-vejšl metodi. Nasvet zastonj. SPECIJALIST ZA moške in ženske. ZASTRUPLJENJE KRVI in vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče, lucije, onemoglost itd. ŽENSKE BOLEZNI beli tok, bolečine v oza-ture. garje, otekline, podju to druge organske bolezni zdravim za stalno. Preiskovanje zastonj. DR. ZINS, 183 Chicago Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 zjutr. do 4 oop. Pilsen Auditorium Restavracija in Bufé JOS. FALTA, lastnik 1657-61 Blue Island Ave., Chicago. Največje dvorane na zapadni strani Chlcage- Importiran Pilsner, Anheuser-Bush, Michelob in .'r'—’‘iriednona čepu. Importirana vina in cigare. TELEFON CANAL 42S0. i Solidna slovenska trgovina jf V zalogi imam vso zlatnino in srebrniDf, kar jo- j® spada v to stroko. Popravljam ti tli ure in drugo. $ ' š FRANK. ČERNE ? 6034 8t. Clair Ave. CLEVELAND, O. f a V zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim. BROŠURA Škof proti ždpiku stane samo 35c poštnine prosto. Za dobiti pri: GLAS SVOBODE C0. 3683 W. 26. St., Chicago. Na naročila brez denarne vrednosti, se ne Oizira.