43 številka.
Maribor, doe 31. maja 1915.
Letnik VII
Naročnina listu: —
Celo leto	.	K10 —
Pol leta ...	„ 5-—
Četrt leta	.	.	„	2-50
Mesečno.	.	.	„ 1'—
Ztmai Avstrije:—~ Celo leto	.	.	„	Pr—
.Številke 19 vin ari «v. —
se računajo po 12 via. od 6 redne petitvrste: prt večkratnih oznanilih velài — popust. —
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo iti upravništvo: Maribor Koroška ulica. 5. Telefon št. 113.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne.

Sovražna ladja prtd Trstom potopljena.
Majhni, za nas uspešni spopadi z Italijani na Goriškem, ob koroški in tirolski meji. — Pri Tržiču Italijani vrženi nazaj. — Italijanski škofje proti vojski. — Obkolitev Przemysla
vedno tesnejša. — Srbija je nezadovoljna.
Vojna norost v Italiji.
Italijani so mojstri v> prireditvah demonstracij. Naravna nadarjenost, živahnost temperamenta, vse to sodeluje. Včasih pa vpliva umetno razvneto, navdušenje na treznega opazovalca malo čudno. Po nekem starem reku je itak od vzvišenega do smešnega samo en korak. Naj sodijo naši čitatelji sami o dogodkih, ki so se odigravali v Kirnu 21. maja, torej dva dni pred napovedjo vojske. Poročilo posnemamo iz; ,.Augs-burger Postzeitung“ št. 237, ki priobčuje obširno brzojavko.
V slovesni seji občinskega sveta jje imel župan knez Colonna govor. Rekel je, da bodo morali ob „Sveti cesti“ na starem trgu pozidati kamenit slavolok za zmagoslavne legije. (Ob tej cesti stoji kamenit Titov slavolok v spomin na razdejanje Jeruzalema 1, 70). Nato je odložil župansko časti, češi da gre na vojsko, Burni klici so miu odgovorili: „Ne, ne, Vi morate ostati!“ 'Občinski svetovalci so sklenili, da o-stane župansko mesto nezasedeno, dokler se knez Colonna. ne vrne kot zmagovalec. Nato je šel občinski svet na kapiteljski, trg, kjer je bilo zbranih blizu 100 tisoč ljudi. Pred njim so nosili mestne zastave. Demonstranti so imeli trakove in kokarde v j^aTjanskih barvah (zeteno-bielo-rdeče).
Med zastavami so imeli tudi tridentsko, tržaško in dalmatinsko (!). Med zvonenjem velikega kapiteljskega zvona, ki se je svoj čas oglasil samo ob začetku šti r ide set danskega posta i,n ob papeževi smrti, po 1. 1870 pa samo ob slovesu starega leta, je šel mestni svet po širokih kapiteljskih stopnjicah navzdol. Župan je nosil mestno zastavo, okoli njega pai je valovala goječa ljudstva, ki je pela Garibaldijevo (!) in Oberdankovo (!) himno. Za občinskim svetom je sledil nepregleden sprevod. Pomikal se je mimo avstrijskega poslaništva v Palazzo di Venezia h Kvirinalu (sedaj kraljevi, nekdaj papeževi palači). Med potjo se ni pripetilo nič posebnega. Ko je dospel sprevod do Kvirin a la, je že viselo .raz balkon rdeče žametasto pregrinjalo, znamenje, da se bo pokazal kralj. In res je prišel takoj z vso svojo rodbino. Množica je, divje klicala: Evviva il re! (Živel kralj!) Navzoče garibaldi noe z rudečimi srajcami so vzdignili na rame in četrt ure je bila množica na trgu kakor besna. Ploskali so, vihteli robce, klobuke, zastavice in Vzklikali: Živela Italija! Živela vojska! Nato so priredili ovacije pred ruskim poslaništvom. Navdušenje je posebno vzkipelo pred srbskim poslaništvom. Poslanec Ristič je stopil na balkon, snel italijansko in srbsko zastavo z droga in ju skupai zavozlal ter vrgel med množico, rekoč: „Kakor naši zastavi, bodita tudi naša naroda, Italijani in Srbi., zvezana proti skupnemu sovražniku ! “ Besno ploskanje je sledite tem besedam in zapeli so Oberdankovo himno.
Tako poročilo. Značilno za te demonstracije je, da so proslavlja revolucionar Ga,ribaldi ib mpritoc Ober dank. Man i kala je še samo — Principova himna. Ga ri bal i I DObe rd a u k-I > r i n ci p : stredonosna deteljica za italijansko vojsko proti habsburški monarhiji!
Sv. Oee se preseli iz Rima?
Miadrid, 28. maja.
Listi, ki hočejo biti dobro poučeni, poročajo, da so se vršila posvetovanja med papeževim poslanikom v Madridu in med španskim kraljem ter špansko vlado glede morebitne preselitve papeža iz Rima na — Špansko. Kot sedež se imenujejo mesta Barcelona, Valencia in Sevilla. Končno je predlagal španski kralj z!aj sedež samostan Escurial, ki je tako velik, da bi bilo v njem dosti prostora za Vatikan. T a p b-n u d b a k r a 1 j a. j e bil a „načeloma“ sprejeta, vendar se ne verjame, da bi postala preselitev papeža potrebna.
Escurial je sloviti španski samostan v pokrajini Madrid severno-zahodno od glavnega; mesta Španske, 'Majflrida, ki ga je dal sezidati španski kralj Filip II v 16. stoletju, Spanci imenujejo samostan Escurial vsled lepe lege, velikanske obsežnosti in krasnega sloga, v katerem je sezidan, osmi čudež sveta. Pod glavnim altarjem samostanske cerkve se nahaja kapelica, v kateri počivajo španski kralji.
Sv. Oee bridko toži.
'Sv, Oč.e je poslal kardinalnemu dekanu Vanu-telliju pismo, v katerem izjavlja bridke pritožbe nad sedanjo svetovno vojsko in njenimi strahotami. V prvi svoji okrožnici jie opominjal vlade vojskujočih se držav, da naj svojim narodom Baker hitro mogoče zopet vrnejo blagoslove miru. Njegov glas je ostal glas vpijočega v puščavi. Vojska se nadaljuje: in na suhem in na morju, se uporabi]a^napadalno orožje, ki nasprotuje vsdm zakonom človeČanstva in mednarodnega prava. Toda grozna vojska se je raztegnila tudi na Italijo. Sv. Oče navaja nato svoja prizadevanja v prid vojnim ujetnikom in naznanja, da je podelil vojaškim duhovnikom 'dalekosežne privilegije za službo božjo in za na bojišču umirajoče. Te pravice veljajo tudi za duhovnike, ki sq v italijanski armadi, C,as, v katerem živimo, je bolesti poln. Trenutek je grozen, toda srca kvišku, m pogoste prošnje in molitve pošiljajte vsi. h gospodu narodov! Naj bi se vojska kmalu končala in se zopet) vrnil mir! Papež poziva nato vse sinove katoliške cerkve, da se skupaj s sv, 'Očetom strogo postijo skozi tri' dni, ali zaporedoma, ali ločeno, ter da lahko dobijo popolni odpustek, ki se lahko na ki an j a. tudi tistim otrokom katoliške Cerkve, ki so v vicah. Sklepčno piše papež: Odmev teh naših besed naj pride do vseh naših vsled' groznih vojsldnih muk prizadetih sinov in naj jim prepriča, da se udeležujemo njihovega truda in trpljenja ter sočustvujemo ž njimi.
Papež ni „patriotičen“.
Framasonski list „Secolo“ se pritožuje, češ, vatikansko časopisje piše tako malo o italijanski vojski ter da italijanski škofje in italijanstka. duhovščina zdaleka ne pokaže tistega narodnega navdušenja, kakor ga je pokazala duhovščina drugih) narodov že v pričetku vojske. Nevtraliteta Vatikana je po mnenju tega framasonskega lista brezdvomno neugodnega upliva.
Trosporazum pritiska na nevtralne balkanske države.
„iSiidslavische Korrespondenz“ poroča iz Sofije: Neodvisni bolgarski listi pišejo, "da trosporazum v zadnjem Času pritiska z vso silo na nepristranske balkanske države, da bi jih pridobil za se in jih zapletel v boj. Značilno je, da so bila tozadevna, prizar devanja trosporazuma že od pričetka vojske vselej te takrat zelo velika, če se je trosporazumu yj vojaškem oziru n)a) tern ali onem bojišču slabo godilo. List „Trgovinski Vjestnik“ naglaša, da so prizadevanja trosporazuma v Bukarešti, v Sofiji in v Atenah zdaj' veliko bolj neuspešna, kakor pred tedni ali mesci, ko se trosporazumu v Galiciji, predDardanelami in povsod, drugojl tako slabo godi. K temu še pa pride, da na; Balkanu na obljube trosporazuma ne dajo — prav nič, ker je ravno Srbija, kateri je trosporazum obljubljal vse, a jo pustil na, cedilu, v tem oziru vsem za svarilni zgled.
Poražena rusofilska politika v Bolgariji.
Bolgarski list ,jKambana“ izjavlja na uradnem mestu, da je po sedanjih' ruskih popazili v Gapciji hudo poražena tudi rusofilska politika v, Bolgariji. Popolnoma hudobno, da zločinsko bi bilo sedanjost in prihodnjošt Bolgarije spraviti v odvisnost od pričakovanih zmag, ki pa nikakor nočejo priti. Tlaka, politika bi prinesla Bolgariji edinole nesreče. K sreči bolgarska, ’ vlada rusofilske politike ne more odobravati.
Tekaj politika je dobila, dosedaj le težke udarce in . riha zaznamovati nikakih uspehov. Rusofilska politika je na vise Istrani falirala.
flvstii]sbo-itali jansko bojišče.
Avstrijska uradna poročila.
Dunaj, 28. maja.,
Na Tirolskem so prekoračili italijanski oddelki na več točkah mejo. Za sedaj so trčili le na nekatere
orožnike in na opazovalne patrulje. Težka artilerija je nehala obstreljevati naše obmejne utrdbe,
Dunaj, 29. maja.
Italijanske čete so dospele do obmejnih krajev Ala (zadnja večja tirolska železniška postaja proge Bocen-Verona) in Primor (leži na južgoizhodni tirolski meji). Drugače pa se na tirolski' in koroški meji ni zgodilo nič posebnega.
Na Primorskem so se pričeli manjši boji. Pri Kobaridu (ob gornjem 'toku Soče, južnožahodno od Triglava) so naši razkropili italijanski bataljon, pjri Piavi (oh 'Soči severno od Gorice) smo odbili napad sovražnega vojaškega oddelka,, severno od Gorice pa smo odbili petkrat ponovljen sovražni napad,
Včpraj je več naših mornariških zrakoplovov iznova napadlo Benetke. Mjed srditjm streljanjem iz pušk in topov so zrakoplovci vrgli večje število bomb, večinoma na orožarno. Bombe so povzročile več velikih požarov, v utrdbi Nicolo pa se je zgodila vsled bombe neka razstrelba.
¥elika sovražna ladja se potopila.
Avstrijski generalni 'štab dne 29. maja uradno poroča, da je pred vhodom v tržaško pristanišče v soboto dne 29. maja neka velika sovražna ladja trčila ob mino ter se potopila..
Naši zrakoplovci ua delu.
V pondieljek dne 24. maja zjutraj ob 4. uri se je prebivalstvo v Benetkah nenadoma prebudilo vsled žvižga piščalk. Nato se je razlegal strel iz topa, Nad Benetkami se je namreč pojavil avstrijski .zrakoplov. Prebivalstvo je drvelo iz stanovanj na, ulice. Topovi, ki so pripravljeni za hrambo zoper zrakoplovne napade, so se takoj pripravili na boj. Zrakoploveo je plul v veliki visočini in jie vrgel tekom tričetrt ure 4 bombe na mesto. Ranjenih je bilo več oseb. Na trd-; n j avi so vse straže začete streljati na zrakoplov. Ljudska množica je, z vidno ra&bu'i'j;enostj(o sledila boju. Mostovi v mestu so bili gosto zasedeni od prebivalstva. Videti jie bilo, kakor da bi velika množica ljudstva sedela na stopnjicah v kakem cirkusu.
Dne, 27, maja sta, se dva avstrijska, zrakoplova pojavila nad Gardskim jezerom (južno od Tirolske). Zrakoplovoa sta plula na poizvedovanje kakih 10 kilometrov južno od tirolskega mesita Riva, 'Oba sta se srečno vrnila.
Vpoklic starejših črnovojnikov v Italiji.
Italijanski vojni minister vpoklicu]e letnike let 1876 do 1884, ki še dosedaj niso bili vpoklicani, ter tretjo vrsto italijanske teritorialne milice.
Borba za Trst.
Starodaven je boj za obrambo Trsta proti težnjam sosedne Italije. Skoro tisoč tet je tega, kar so se Benetke popolnoma odtrgale od Bizanca in zadobile gospodstvo na Jadranskem morju, kakor je Genova imela gospodstvo maid Sredozemskim morjem. Benetke so zajvladale tudi na Trstom in ta je moral beneškemu dožu, plačevati davek. Toda od prvega tre-notka beneškega gospodstva s;e je Trst z vsemi silami upiral Benetkam in se trudil z vsemi močmi, da se osvobodi ;n ni prej nehal, da se je odjtrgal od zgodovine Italije. Dne 30. septembra 1382 se je Trst popolnoma pridružil Avstriji in naslednje teto je bila občinska neodvisnost Trsta in pripadnost te občine k Avstriji slovesno priznana v mirovni pogodbi, sklenjeni pod avspici.fami savojskega vojvode v Turinu. Pripadnost Trsta k Avstriji je tedaj tudi priznala beneška ljudovlada, ki se je bila od leta 1200 naprej štirikrat polastila mesta,, z orožjem ali z denarjem, ki je vodila krute vojne proti oglejskemu patrijarhu, in proti avstrijskemu vojvodi, pa je bilja končno zlasti po zaslugi tržaskegla mestnega prebivalstva in okoliških kmetovalcev prepodena. Zdaj izteza zopet vladar iz savojskega rodu roko po 'Trstu, a kakor so bili odbiti vsi poskusi starih Benetk, pridobiti Trst, tako bo — upamo — odbit tudi sedanji.
Tudi Italija bo sklepala skupuo s svojimi zaveznicami mir.
Iz Lu gaju a se poročat: Italija se je pridružila londonski pogodbi, ki določa, da morajo vse države,
ki so podpisale pogodbo, skupno sklepati o miru in ne sme nobena teh držav skleniti za se miru.
italijanski narodni „junaki*
Kakor poroča list „(Neues Pester Journal“ (ki pa ni nikako protižidovsko glasilo), ni italijanski pesnik Gabriel d’Annunzio nikak čistokrvi Italijan, — ampak sin nekega judovskega advokata na Ruskp-Poljskem, po imenu Rapppjport. Oče pesnika je bil svoj čas uslužben pri bivšem avstro-qgrskem zunanjem ministru groiu Agenorju Goluchowskem, in sicer na njegovih posestvih v Galiciji. Pozneje se je preselil v Italijo, kjer je svoje prvotno ime najprej spremenil v Ralpazzi in pozneje v Rapagnetta. Njegov sin pa si je kratkomalo sam pridjal plemiški naslov ter se začel imenovati d’Annunzio. Ti p odat ri, tako pravi budimpeštanski list, izvirajo od nekdanjega zunanjega ministra grofa Agenorja Goluchowskega samega, kateri je to te dni pripovedoval v hladimpešt. Jokej-klubu.
Torej je nemški pisatelj Hoifmannsthal po ,vsej pravici v odprtem pismu na d’Annunzio zapisal besede: „Kdor je imel nesrečo, da) je dobil v roke vaša pesniška dela., je takoj spoznaj, da ni v njih nič italijanskega duha, da ni tukaj konec tiste vrste, ob koje začetku stoji pesnik Dante, tukaj ni najti ne italijanskega pesnika, ne domoljuba, Videl sem Casano’ va, ki ga je zapustila igralna sreča, po vojajško o-pravljenega, nosečega čez zašilo zapeti spalni plašč liro Tyrtäosa (grškega bojnega pesnika).“ In pisatelj Bahr opisuje v dunajskem listu /.„Zeit“ zunanjost „(Italijana“ d’Annunzio sledeče: „Kratki njegov nos je trd, okrog trdih in grdih usten je nekaj divjega, nekaj pregrešno žalostnega, kakor se je to nekdaj že našlo pri starih rodovih . . .“ Priznati se mora, da je rodovina Rappaport zelo star rod. In tak mož je dobil najvišji italijanski red, vsled katerega sme italijanskega kralja imenovati svojega bratranca. Pa d’Annunzio se lahko tolaži: V velikem sedanjem vrvenju za „junaški preporod“ Italije ni on /edini, ki nima v svojih žilah „čiste“ rimljanske krvi. V zadnjem zvezku Hardenove „Zukunft“, torej tudi ne kajkem protijudovskem časopisu, se opozarja/ na to, ;„da je pisatelj Tardieu v svoji knjigi JAlgeciras“ očital zunanjemu italijanskemu ministru. Sidney, Sonnino, glavnemu krivcu italijanske verolomnosti, da je jud, katerega so vzgojili za Angleža in ga pozneje pripustili k protestantizmu.
Kot vreden sodrug se prvima dvema v tem o-ziru pridružuje eden glavnih parlamentarnih povzročiteljev, italijanskega izdajstva, poslanec Salvadore Barzilai, sotrudnik rimsko „/Tribune“ in zalsioptnik mesta Rim v italijanskem parlamentu. lO njem piše judovski časopis „Israelit in Jesurum“:	„(Ponosna
Romal, nekdanja prestolnica cezarjev, katerih legije so razrušile naš sveti tempelj in so nap izgnale iz naše domovine, je torej v parlamentu tudi zastopana -po judu! Oh, če bi to zvedeli tri cezarji: 'Tit, Nero in Hadrian! Gotovo bi se vsi trije v svojem grobu obrnili !'“
Vse te častivredne (!?!) osebnosti je spravila skupaj prostozidarska loža. In ta danes odločuje u-sodo italijanskega ljudstva!
Avstrijski poslanci v italijanskem državnem zboru.
Pri zadnji vojni1 seji italijanskega državnega zbora so vzbujali trije poslušalci posebno pozornost za vojno proti, Avstriji gorečih poslancev. Sedeli so v posebni loži, Bili so to italijanski člani avstrijskega državnega zbora — gospodje Pitaoco, Hortis in Batisti.
V Libiji uničen rimski polk.
Zadnji boji v Libiji so bili z,a Italijane polni izgub. Samo v enem boju so uporniki uničili celi rimski polk št. 81. V prebivalstvu bi poraz v Libiji gotovo izzval velike nemire. Zlato so vojskini hujskač še o pravem času obrnili ljudsko nevoljo zoper Avstrijo. Na ta način se je italijanski vladi posrečilo, da je mogla brez posebnega ljudskega razburjenja v Libijo poslati novo armado.
Carigrajski list „Ikdam“ poroča, da je italijanska vlada sklenila, da svoje bojne čete v Tripolisu odpokliče iz osrednjih pokrajin na morsko obal. (Iz tega poročila je razvodno, da se Italijanom v Tripolisu ne godi posebno dobro.)
Nemčija in Italija.
Ü razmerju teh dveh držav piše vojni kritik Ste-geman v švicarskem listu „Bund“ to-le:
Italijani morajo računati s tem, da no bodo zadeli le na avstrijske čete, ki brzo prihajajo na mejo in se ondi zbirajo, ampak da bodo nepričakovano zadeli tudi na nemško pomožno armado.
Interesantno je tudi, kar pišejo „Münch. Neueste Nachrichten“ iz Berolina 27. maja.Tam pravijo: Doslej zvezni svet ni imel še povoda, pečati se s posebnimi odredbami zoper Italijo. Toda odredbe se bodo izvršile, ko bo to potrebno. Italijanska vlada je dala zagotovilo, da se bo nemško zasebno imetje kolikor mogoče varovalo. To zagotovilo z a sedaj zadostuje. Ge ga pa Italija ne bo držala, protiodredbe ne bodo izostale. Ena taka, odredba, se je že izvršila: Ko je Italija ustavila uvozi žvepla na Nemško, je Nemčija takoj ustavila izvoz premoga v Italijo. To se ni obešalo na veliki zvon.
Italijo tudi brez vojne napovedi smatramo za sovražno inozemstvo, toda potrebno je, da zvezni svet še potrebno sklene. Pri i tali j an sko-n emišMh trgovskih odnošajih se bodo marsikatere vojne odredbe zvezne-
ga sveta morale izpremeniti. Toda osfrejše odre d bi e š e niso nameravane. Tudi tajco bo Italija trpela občutno gospodarsko škodo radi svojega brezvestnega verolomstva,,.
Cesar Viljem na bojišču zoper Italijo?
List „Dally Chronicle“ poroča iz Rima, da se namerava cesar Viljem sam podati na bojišče zoper Italijo.
Bethmann Hollweg o italijanskem verolomstvu.
V	seji nemške državne zbornice dne 28. maja je imel nemški državni kancelar Bethmann-iHollweg govor, v ka'terem je o verolomstvu Italije, sledeče izjavil:
Ko sem govoril pred 8 dnevi na tem mestu, je še bila iskrica upanja, da Italija ne bo posegla jv ta boj.. Toda upanje je varalo, Upira se čustvu nemškega naroda, da bi mogel verjeti, da je mogoč tak preobrat Italijanska! vlada je sedaj za vse čase s krvavimi črkami zapisala svoje verolomstvo v knjigo zgodovine. Ali ni ta vojska brezsmiselna,? (Klici: Prav res!) Nihče ni ogroževal Italije, ne Avstrija in ne Nemčija. Ali je trosporazum samo obljubljal Italiji, o tem bo pislala pozneje zgodovina. Ne da bi bilo treba preliti le kapljice krvi in ne da, bi blilo ogroževano življenje le samo enega Italijana, bi bila Italija lahko dosegla celo vrsto pridobitev, katere sem zadnjič tukaj prečital in sicer: Ozemlje na Tirolskem in ob reki Soči, kjer prebivajo Italijani, zadovoljitev, narodnih želj v Trstu, prosto roko v Albaniji, velevaž-no pristanišče Valono. Zakaj ni Italija vsega tega v-zela? Hoče li morda zavzeti tudi še nemško Tirolsko? Roke proč! (Pritrjevanje.) Ali se je hotela Italija še drgniti ob Nemčiji, kateri se ima toliko zahvaliti, da je postala velesila (Prav res!), ko vendar obe državi ne ločijo nobena nhsprotstva interesov?
V	Rimu nismo pustili nobenega] dlvoma, da napad Italijanov na avstrijske čete zadene tudi nemške čete. (Klici pritrjevanja.) Zjakaj je odklonil Rim tako lahkomiselno dunajske predloge? Italijanski vojni o-klic, v katerem se skriva za praznimi frazami slaba vest, nam tega ne pove. Menda so se vendar zbali povedati, kar se je v časopisju in v pogovorih (v hodnikih italijanske zbornice označevalo kot vzrok, da je prišla divstr. ponudba prepozno in se ji ni moglo zaupati. Kako je pa v resnici? Rimski državniki nimajo nobene pravice presojevati zvestobo in zanesljivost drugih narodov z istim merilom), katero so si prikrojili za lastno zvestobo in zanesljivost. (Živahni klici: Popolnoma resnično! Velika veselost.) Nemčija je jamčila s svojo besedo, da se bodo koncesije tudi izvbšile. (Klici: Čujte! Cujte!) Tu ni bilo prostora za
i^aupenje (ŽThhno pritrjevanje.) In zakaj prepozno? Trentino ni bil dne 4. maja drugačno ozemlje, kakor bi bil mesca, februarja, in k Trentinu je še pa prišla cela vrsta koncesij, na katere se še po zimi niti ni mislilo. Prepozno je pač bilo zaradi tega, ker so se rimski ' državniki že mnogo poprej, ko je še živela, trozveza, katero je italijanski kralj tudi po izbruhu svetovne vojske izrecno pripoznal, da, obstoja nadalje, spustili v pogajanja s, trospdrazumom v taki meri, da se niiso mogli več oprostiti iz njegovih spon.
Že mesca decembra so se opazila znajmenja, da se Italija nagiba na stran trosporazuma. V žerjavici imeti pripravljena dva kosa železa, je menda vselej koristno. Italija je pokazala že tudi poprej svojo posebno ljubezen za stranska pota. Toda tu ni bila nobena, plesna dvorana/, turaj je krva,vp bojišče, na katerem se borita Nemčija ib Avstrija za svoje življenje proti celemu svetu sovražnikov. (Živahno pritrjevanje.) Isto igro, kakor zoper nas, vprizajrjajo i-talijanski državniki tudi zoper lastno ljudstvo. Gotovo je, da je bilo, ozemlje na severni strani Italije, na katerem prebiva ljudstvo italijanske narodnosti, že od nekdaj želja in sanje vsakega Italijana, a vendar ni hotelo italijansko ljudstvo v svoji pretežni večini ničesar vedeti o vojni, tudi ne večina italijanske državne zbornice.
Se v prvih dneh majnika je bilo po opazovanju najboljših poznavateljev italijanskih razmer štiri petine senata in dve tretjini zbornice, proti vojski, med temi najresnejši in najuglednejši državniki vsega zadnjega časa. Toda zdrava pamet ni več prišla do besede. Vladale so ulice in ceste. Vodilni državniki ministrstva so dobrohotno trpeli' in pospeševali, kar se je na ulici pripravljalo, denar trosporazuma pod vodstjvom brezviestnih vojnih hujskačev Je omiamijl to ljudstvo, ki je pretilo kralju z revolucijo in, vsem zmernim z napadi in umorom, če se niso hoteli odločiti za vojsko.
Toda če bodo tildi vojaški dogodki, kakor upamo in želimo, iztreznili italijansko ljudstvo, potem se mu bodo odprle oči in bto spregledalo, kako lahkomiselno je bilo nahujskano v sedanjo svetovno vojsko. Mi bomo tudi ta sovražni naval vzdržali. (Živahno pritrjevanje.) Od mesca do mesca se z našim zaveznikom vedno tesneje združujemo. (Pritrjevanje.) Od Piliće do Bukovine smo se z našim avstrijskim tovarišem zoperstavljali z vso vstrajnostjo / več mescev veliki 'ruski premoči. In potem smo začeli zmagovito — prodirati in korakati naprej. Prepojeni v duhu zvestobe, prijateljstva in junaštvja, kateri prešinja o-srednje države, bodo osramočeni in poraženi tudi novi sovražniki. (Živahno pritrjevanje.)
Iz trosporazuma cveterozveza.
Angleški list „Daily Chronicle“ poroča iz Rima: Italijanski minister za zunanje zadeve, Sonnino,, je imel prejšnjo nedeljo daljši pogovor z rimskimi poslaniki Francije, Anglije in Rusije. Uspeh te\ konference je bil, da se trosporazum spremeni v zvezo štirih velesil. Itialija se dejanski/ in >formelnO' priklopi državam trojnega sporazuma. Pri teh pogovorih so se razmotrivale in določile gospoda/rsko-polit iène, vojaške in mor-n ar iške obveznosti Italije z ozirom na svoje nove zaveznike sprejeti.
V seji francoskega senata dn/e 27. maja stampo’ slanca Djubost in Viviani slavila pristop Italije k /tro-sporazumul Ob koncu svojega govora) je Viviani čestital latinski posestrimi (Italiji), da je zapustila svojega dosedanjega zdražbarskega (?!) zveznega sudruga, kateri se je najprej s prošnjo obračal do nje, pozneje pa jo je zasramoval. Govore obeh senatorjev so navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem. Senat je enoglasno sklenil, da s/e oba govora javno nabijeta po vs/ej Franciji,
Turčija in Italija.
Zvez med Italijo in Turčijo še niso prekinili, Se včeraj se je podal turški poslanik Naby-bej v italijansko zunanje ministrstvo.
Posebni mir s Srbijo?
Ruski poslanik nenadoma odpotoval Iz Srbije.
Iz Sofije se poroča: List, ki ima tesne, zveze z bolgarskim ministrskim predsednikom, izjavlja dne 28. maja, da je ruski pooblaščenec pri srbski vladi, knez Trubeckoj, nenadoma odpotoval iz/ Niša in se odpeljal v Petrograd, Odpotovanje kneza Trubeckoj a se smatra kot protest, ker je knez že poprej izjavil, da bo, takoj zapustil Srbijo, ako bi sie) njegovi načrti izjalovili. Bolgarski list dostavlja kj temu, da to ni čudno, da je Trubeckoj odpotoval, ker so mu Srbi nasprotovali/, ko je hotel doseči, da bi prišlo med 'Srbijo in Bolgarijo do sporazumljenja; ob enem pa so se Srbi tudij protivili politiki, ki jo je Trubeckoj hot,el vsiliti Srbom glede Italije.
•Srbija je baje ž/e namigovala, da ni nemogoče, da sklene z Avstrijo poseben /mir, ako bi, se Italija-okoristila na račun Hrvatov in Slovence v. Na drugi strani pa se Rusi pritožujejo, da so Avstrijci nekaj divizij odtegnili od srbske meje in jih poslali v Galicijo, Rusi očitajo Srbom, da so se ves čas„ ko so stali Rusi v, hudih bojih, mirno zadržali.
Srbi razburjeni.
Iz Stockholma poročajo lislti:	V Srbiji vlada
splošno razburjenje radi predrznih italijanskih načrtov glede Adrije. Ruski list „Ruskoje Slovo“ brzojavno poroča iz Niša, da razburjenje zoper Italijo v Srbiji od dne do dne narašča.
Maribor, 31 maja
Rusi so se zadnje dni navalili z vso silo ob levo krilo Makensenove armade, ki stoji pri Sienia. v i. Pritisk je bil tako silen, da so morali naši na tem prostoru se umakniti z izhodnega Sanovega breg». Rusi so se polastili 6 topov Majkenisenove armade. Naši so Sieniavo izpraznili. Vojni poročevalci pravijo, da je ruski uspehi pri S temavi postranskega pomena, ker naše čete na vseh drugihi delih gališke bojne črte uspešna prodirajo. Južno o d i& i e n i a-V e so naši prekoračili r le k o L u b a č o, v a. Med Przemyslom in Lvovom se razvija v elika bitka. P r z e m y s 1 naši vedno tesneje obkoljujejo in obstreljujejo s težkimi topovi trdnjavske utrdbe.
Na R n s k o - P o l j s k e m in v jugoizho-d n i Galiciji boji mirujejo. Na severnem Ruskem pa se baje pri trdnjavi Kovino praprav-lja novo prodiranje Hindenburgovih čet.
Obstreljevanje Przemysla.
Že od 26. maja obstreljujejo težki topovi Prze-mysl. Zavezniške čete so torej že pričele napadati trdnjavo z artilerijo.
Obroč okrog Przemysla je postal ožji, vendar še trdnjava ni popolnoma obkoljena.
V smeri proti Lvovu in smeri od Lvova proti Prziemyslu še sicer vozijo vlaki, toda naša artilerija jih že obstreljuje.
Rusi trdnjave/ bržčas me bodo prostovoljno zapustili, ker bi trpet njihov ugled, in bodo žrtvovali raje posadko.
Galicija za Ruse izgubljena.
Ruski generalni upravitelj Galicije, grof Bobrinsky, je zapustil Lvov in z njim vred več višjih ruskih uradnikov. Upravitelj mesta Lvova zatrjuje, da se grof Bobrinsky ne bo več vrnil na svoje mesto, ker Rusi že polagoma izpraznujejo Lvov; v merodajnih ruskih krogih so namreč prepričani, dai je Galicija za Ruse izgubljena.
4000 avstrijskih topov na gališkem bojišču.
Petrograjski listi zatrjujejo, da je bitka, ki se sedaj bije v Galiciji, naj večja v celi svetovni zgodovini in je tudi najbolj krviava v celi vojski. Število vojakov, ki se udeležujejo bitke, znaša tri milijone. Samo skupno število topov avstrijske armade znaša čez 4000,
Nove vrste avstrijskih topov.
Ko so naše junaške čete v Galiciji predrle ruske bojno fronto, so pri tem, kakor piše list „«Karlsbader 'Morgenblatt“, posebno uspešno sodelovali novi avstrijski topovi, t. j. Hcentimeterske havbice,. Avstrijska tovarna za topove Skoda na Češkem, ki je zia našo državo vlila žie celo vrsto modernega orožja, ki ga druge države nimajo, in nam je tako pripomogla, da smo sovražno premoč užugali, je te nove havbice tako izdelala^ da se zia iste lahko rabijo naboji, v katerih se naihafia najhujša razstreljivna snov. Vsaka krogla iz te havbice do smrti pobije ali težko rani vse v širokem krogu okoli! prostora, kjer je padla na tla. Ko so začele padati te krogle med ruske okope in jarke, so Rusi grozno prestrašeni začeli bežat.. Učinek teh krogel je izvanredno silen. Cele stotnije Rusov so te krogle pokosile' na 'tla, 'Že tuljenje tel: krogel povzroči med ruskimi vrstami tak strah, davo jaki, kar pomedejo orožje proč in v divjem begu iščejo rešitve. Nobena še tako močna poljska utrdba se tem novim kroglam, ne more ustavljati.
Japonsko orožje in krogle.
Pri ruskih četah, ki so jih naši zadnji čas ujeli v Bukovini in izhodni Galiciji,, !so našli večkrat strelivo japonskega izvora. Dobilo se je tudi japonsko orožje. Japonske krogle imajo topo o stripa in so v premeru debele samo premeru debele samo 6 milimetrov.
Podmorski hoji med Nemci in Angleži.
Angleška križarka „Prineess Irene“ se potopila.
Angleška pomožna križarka) „Prineess Irene“ se je ob angleški obali pri Shernessu popotopila- Od posadke se je rešil le samo en mož. Vzrok! potopitve je neznan,
i I Nadvojvoda Evgen — predstojniki riéiwuga viteškega reda.,|V času srednjeveških križarskih vojsk so jmstali duhovni viteški redovi.. Redovniki so se delili v\ri vrste: vitezi, fratri in duhovniki. Razun nar vada il G redovniških obljub: radovoljno uboštvo, vedno de vi šiv o in vedila pokorščina pod duhovnim predstojnikom^ so imeli ti redovi namen, da se vojskujejo ; zoper nevernike, ki so se polastili Sv. dežele. Ko se j ta zadnji namen ni mogel več izvrše* ati, ker so nastale v Sv. deželi urejene razmere, so se ti redovi naselili v Evropi in so širili katoliško vero v Evropi. Nemški viteški red je deloval na, Pruskem. Ko v Evropi ni bilo več, treba širiti katoliške vere, so prenehali večinoma tfuluhovni redovi. Nemški viteški red pa se je še ohranil, ker so 'avstrijski nadvojvodi prevzeli predstojništvo. Zdaj obstoji ta red iz vitezov in duhovnikov. Red ima (vče posestev!, ki jih oskrbujejo vitezi, in več župniji,,V lavantinski škofiji so tele j redovno-vitešlke župnije: Ormož. Velika Nedelja, Sre- i dišce in Sv. 'Miklavž pri Ormožu. Ker pa red niiria več veliko svojih ’duhovnikov, so tudi na, teh župnijah duhovniki lavantinske škofije razim župnika,-dekana v Ormožu in župnikja v Središče. Red ima v miru tudi več bolnišnic, n. pr. % Ormožu vodijo talk bolnišnico „Sestre nemšlktega viteške,ga; reda,“ Sedaj v vojski ima pa več sanitetnih kolonij in sanitetnih vlakov. jGeneralni polkovnik nad^ojVoda, Evgen je od, leta 189? vrhovni predstojnik (Bbch- und Deutschmeister) nemškega viteškega reda/ radi česar je neoženjen. Radi njegovega duhovijskega dostojanstva se mu da pri slovesni sv. mašifV njegovih cerkvah, in ponekod tudi drugje n. pr.^poljubiti evangeljsko knjigo po sv. evangeliju itd., -di;.lmr drugim duhovnim predstojnici vorn. Redov,n|i'qa uprava nadvojvodi je poseben klobuk ter belijplašč s Črnim križem, z državnim orlom in s 3 lilijami v, sredini. V taki upririvi nastopa nadvojvoda; Evgen v svojih redovniških cer-kvah ter pri slovesnostih na, eesardkem dvoru. Drugače kakor tudi sedaj, pa je najdVojvoda Evgen v svoji vojaški opravi.
Duhovniške vesti. Vojni nadkurat Hubert Kant
ie odšel danes dne 31, maja po svojem dopustu zopet nazaj na, severno bojišče. Duh. profesor na c. in kr. višji vojaški realki v Mariboru, Peter Stefan, se je vrnil z dopusta pred enim mescem ter prevzel deloma zopet svoje službo; podučevajl je namreč botaniko. Te dni je pa radi svoje živčne bolezni odšel na dopust k svojemu bratu, katehetu v Bodenbahu na Ce-> škem.
Odlikovanja. V priznanje izvrstnega in požrtvovalnega delovanja pred sovražnikom sta bila odlikovana z duhovniškim zaslužnim križem II. razreda na belorudečem traku č. g. Pavel Žager, kurat v vojni bolnišnici štev. 3-3, ter č. g. Ludvik Gala, vojni kurat pri armadnem nadpoveljstvu, doma od Sv, Križu na Murskem polju, v mirnem času župnik v lito-meriški škofiji na Češkem. C. g. župnik Ludvik Li-gaszevski v Siemichovip pa je dobil y priznanje požrtvovalnega in hrabrega) delovanja pred sovražnikom viteški križ Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križa. — Isto odlikovanje j e tudi dobil č. g. vojni kurat Friderik Ratej. Dosedaj je že bilo osem duhovnikov naše škofije odlikovanih z vojnim odlikovanjem.
Koroške cerkvene novice. Župnija Vetrinj pri Celovcu je razpisana do dne 26. junija. — Posvečevanje duhovnikovi krške škofije se je vršilo v Celovcu na Binkoštni pondeljek.
Kardinal Vaszary blsernik. Dne 28. maja je obhajal bivši prima,s ogrski, knezoaadškof kardinjal •Klavdij Vaszary, 6G‘ietnico svojega mašni št va,	Bi-
serno sv. mašo je bral v svoji domači kapeli. Kardinal Vaszary je znan vsled svojega nevstrašenega nastopa v ogrski magnatski zbornici, kjer je uspešno zagovarjal pravice katolišike Cerkve, ko se ie obravnavalo o predlogu ogrske vlade glede upeljave civilnega zakona na Ogrskem.
Jezuit In cerkveni učenjak — padel kot francoski stotnik. Ö. Rivet, sloviti profesor cerkvenega prava na visoki šoli „Gregoriana“ v Rimu, je bil že ob začetku vojske Kot rojen Francoz vpoklican pod orožje. Kot stotnik je o. Rivet poveljeval Garibaidin-cem, ki so prišli kot prostovoljna četa na francosko bojišče. 'Pred nekaterimi dnevi pa je krogla zadela o. Riveta v strelskem jhrku v Argonih in ga je usmrtila.
Novi frančiškanski general. Kakor smo v petkovi „Straži“ že na kratko poročali, je bil dan pred Binkoštmi v mednarodnem frančiškanskem kolegiju izvoljen za frančiškanskega generala dosedanji kustos Sv, dežele o. Serafin Cimino. Kot odposlanec sv. Očeta je zborovanju predsedoval kardinal Giustini. Novoizvoljeni general je bil rojen dne 3. oktobra leta 1870 na otoku Capri (italijanski otok južno od Neapelj a). Leta 1893 je Cimino stopil v frančiškanski red in je bil leta 1898 posvečen v duhovnika. Leta 1900 je bil imenovan za profesorja svetopisemske vede na frančiškanski visoki šoli v Rimu. Nfa, tem mestu je deloval celih 11 let. Svoja raziskovanja je obračal v prvi vrsti na predmete starega vleka. Leta 1911 je
o.	Cimino zapustil Rim i.n se je naselil v redovni provinci „^Brezmadežnega spočetja“ v Združenih državah, da si nekoliko odpočije od trudapolnega delovanja v Rimu, Dve leti pozneje je bil o. Cimino izvoljen za gvardijana na gori Sion in pri Sv. grobu v Jeruzalemu ter ob enem za kustosa cele Sv. dežele. To svojo službo je sedaj odložil, da prevzame mesto generalnega ministra celega frančiškanskega reda.
Italijanski škofje zoper vojsko. List „Kölnische Volkszeitung“ poroča, da se je nekaj dni pred vojski. no napovedjo predložil kralju in vladi protest italijanskih katoličanov zoper vojsko, katerega je podpisalo šestdeset italijanskih škofov in nadškofov.
Zagrebški stolni kapitelj je podpisal milijon kron vojnega posojila.
Vojno posojilo. Dosedaj se je podpisalo že nad tri milijarde avatro-ogrskeiga vojnega posojila. Rok za podpisovanje se namerava podaljšati.
Iz Gorice poročajo: Tukajšnji italijanski časnik „L’Eco de] Litorale“ se je preselil na Dunaj. — Nadškof Sedej ostane. vGorici,..i............
Iz Ičeške politike. Kakor > -poročajo „Vossfsebe , Zeitung“,Ide drža;,na, oblast da,la zapreti, voditelja, mlaldočeš;k|^stra,iike Gr, Kramarja in organizatorja čeških Sokolov ih».*. Schreinerja. V poročilu, ki je do-poslano listu%z Dunaja, ni povedano, iz katerih vz-žoicov se je interniranje izvršilo.
“ Častno kolajno z,a zasluge za Kucteci ìmz je dobil naš rojak podpolkovntk Fridolin Kaučič.
Iz pošte. Za nadpoštarje so imenovani sledeči poštarji: Pavel Krulej v Trbovljah I, Franc Bothe v Račjem pri Pragerskem, Emil S višaj v Konjicah, Al. Domitner v Ivniku, Franc Trümmer v Slovenjgrad-cu, Anton Scheschel v Ljutomeru in Franc Mitter-hammer v Rogaški Slatini.
Tržaška finančna prokuratura — v Gradcu. Finančna prokuratura za -Trst in Primorje se je preselila v Gradec.
Velika nesreča. Iz St. lija, v Slov. goricafji se nam poroča: Včeraj, v nedeljo, dne 30. maja, popoldne je nad Ceršak in Selnico ob Muri s sev. strani prihrumela huda nevihta, V Ceršaku imajo že nad 40 let navado, da na občinskiem hribčeku streljajo zoper točo. Krog %5. ure popoldne se je nenadoma iz strelske utice zaslišal izvanredno močen pok, utica pa je bila kmalu zakrita v gost dim. Vnel se je smo-nik in pet možnarjev se je naenkrat sprožilo. Župan Anton Haue, 181etni Anton Stani, 161etni jožef Hercog in hlapec Jožef Ducman so bili naenkrat vrženi na tla in so ležali v mlaki krvi. Županu Haucu je zdrobljena desna roka, razmesarjena prsa in desna polovica glave, ostali trije pa imajo manj nevarne poškodbe. Hanc, znani vrli noš. obmejni prvoboritelj, je ta|ko hudo poškodlovan, da je skoro nemogoče, da bi okreval. Domači č. g. kaplan mu je podelil sveto poslednje olje, mu je Zdravnik dr. Venigerholz dal zasilne obveze. Ob sklepu lista smo dobili poročilo, da je g. Hano sinoči ob 11. uri umrl. Svetila vrlemu možu, vnetemu in zvestemu našemu pristašu, večna luč! Vrlim našim Cirberžanom, posebej še pa Hau-Čevi obitelji, naše sožalje ob te, strašni veliki nesreči! — Poroča se nam še, da je v strelsko utico najbrž udarila strela.
Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabro-stno svetinjo 1. vrste so dobili poročnik Laurič Rud. in infanterista Czep Franc in Davko Josip, vsi trije pri 87, pešpolku. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili; četovodja Jožef Režek, četovodja Ferd. Knuplež, korporal Jožef Ledenik, infanteristi Franc Sinkovič, Ivan Soršak, Franc Petek i,n Jurij Klipp, narednik 'Josip Pogrnič, korporali Stefan Plečko, Iv. Goričar, Franc Vivod, Anton Polano, Jakob Teršek,
infanteristi Jurij Obrulj, Anton Strašek, Josip Maček, Franc Kotolka in Franc Emeršič, vsi pri domobranskem pešpolku štev. 26; frajtar Rupert Roškar in četovodja Avgust Muršič, narednik Liebman Fr., četovbdji Mušic Avgust in Sabati Ivan, desetniki R. Gaube, Paibacher Franc, Scharmann Franc in Wagner Franc, poddesetnik Klöckl Bogomir in infanterista Hlarb Alojzij in Schef Alojzij, vsi pri 47. pešp. ; štabnia narednika Golčmain Franc in pl. Wucherer, ter četovodja titularni narednik Krefl Henrik od pešpolka štev. 87. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodje Bock Josip, Findeis Emil. Flackhu-ber Maks, desetniki Fasti Anton, Ortner Alojzij in Žitz Josip, poddesetniki Gauster Miroslav, Gornik 1., Glaube Mihael, Halušnik Ivan, Herman Ivan, Hau-bendrath Henrik, Maier Rudolf, Niki Franc, Novak Feliks, Pristovnik Matija, Repnik Maks in Stof Fr,, infanteristi Backfischer Karol, Baderič Ivan, Bauman Josip, Cervek Vinko, Diemat Franc, Dreisieber Anton, Ertl Franc, Felser Avjgust, Flašič Ivan, Florijan 'Josip, Fras Josip, Fras Rupert, Fritz Josip, Fritz Mihael, Fromm Josip, Genseberger Ivan, Grar šič Josip, Hubier Ivan, Hüttier Ivan, Jug Franc, J. Kienreich, Klemenčič Marko, Knapp Franc, Hoinigg Ivan, Kollmann Martin, Koričnik Frane, Krampi Ä., Lang Ivan, Leber Ivan, Leitgeb Florijan, Lobnik H., Lešnik Josip, Malli Frane, 'Mandl Ferdinand, Mašera Ivan, Neuhauser Franc, Orthaber Josip, Planinšič Pavel, Platzer Franc, Prischnig Avgust, Rabi Franc, Reck Josip, Reich Jakob, Ruhry Ivan, Peter Schreiner, Schwarz Roman, Sernec Franc, Bogomir Skarc, Škerget Ferdinand, Sfcrober Mihael, Smoljap Josip, Sommer Karol, Sračnik Franc, Stangl Franc, Steinbauer Matija, Sulz Anton, Trauner Franc, P. Trobias, Udi Josip, Urbanič Vinko, Walcher Konrad, Wallner Avgust, Walter Ivan, Weinberger Ign„ Zel-zer Ivan, Curek Peter, Hrastnik Jakob in častniški sluga Wagner Alojzij, vseh 86 pri 47. pešpolku; praporščak Rußpekhofer Rupert, kadet Vogler Oskar, četovodja Simenko Ignacij, desetnik tit. čet. Krajne Karol, desetniki Hodej Frano, Krajnik Jakob, Josip Lukalno, Šoštar Josip, Stibero Andrej, poddesetniki tit. desetniki Margoč Alojzij, Perger Vinko in Žuža Rok, poddesetnik Lobe Ivan, infanteristi Borovnik' Frano, Cobai Anton, Dujec Nikolaj, Jakobič Peter, Kmetec Jajkob, Kovše Karol, König Peter, Pajmann Anton, Princi Alojzij, Srajo Anton, Anton Svenšek, Usar Luka in Zjamuda Ivan, vseh 26 pri 87. pešpolku; četovodja Blazinšek Franc, podloveo titularni četovodja Mažgon Ivan, podlovci Boltežar Anton, Pel. Bnajdač in Spreitzer Ivan, potruljni vodje Bezllaj Josip, Matoch Ivkn, 'Medved Ignacij, Mohar Ivan in Zupančič Franc, lovci Fink Peter, Garale Ign., Al. Krapež, Luznar Gašper, Marolt Alojzij, Medved Fr., Pintar Jurij, Sadar Matija, Šuštar Ivan in Seeba-cher Anton, vseh 20 pri 7. lovskem bataljonu; titul, stražmojstrai Gabrovec Ivan in Kovačič Ludvik, desetnik Slemmier Leopold, patruljni vodja Rup Hlojz, dragonci Ceh Ignacij, Gaberšek Jakob, Potre Franic in Roßinann Josip, vseh osem pri 5. dijag. polku.
Prebiranje 181etnih črnovojnikov v Avstriji.
Kakor znano, se je raztegnila črnovojniška, zavezanost tudi na 18Letne mladeniče ter n.a 43 do SOletne može. Ker se bo izvršilo zopetno prebiranje črnovoj-niških letnikov 1878 do vštevši 1890, potem 1892, 1898 in 1894, je omogočeno, da se bodo, izvzemši one kraje, kjer so se vsled zunanjih; razmer morali tudi ti letniki predčasno pritegniti, nove črnovojniške kategorije pritegnile v poznejšem času. Najpoprej se bo torej vršil nabor 181etnih črnovojnikov, t. j. mladeničev, rojenih 1. 1897. T o p r e b i r a n j e se bo vršilo v času od 16. j u n K j a do 1. julija 1915. Črnovojniški zavezanci, rojeni med 1. januarjem in 31. decembrom leta 1897, ki so avstrijski ali ogrski podaniki, ali ki ne morejo dokazati, da so podaniki kake tuje države, se morajo zglasiti n a j d a 1-je do 10. junija 1915 pri županstvu svojega bivališča, Mladeniče, rojene leta 1897, ki bodo pri naboru spoznani za sposobne, se bo poklicalo pod orožje v poznejšem Času.
Vpoklicanje starejših črnovojnikov — na Koroškem, Tirolskem in Kranjskem. Na podlagi vpo-klicanja celotnega črnovojništv;a in na podlagi ees. odredbe z dne 1. maja 1915 o razširjenju črnovojniške dolžnosti so bili na Koroškem sedaj vpoklicani sledeči črnovojniški zavezanci:	vsi tisti, ki še niso
služili v skupni armaai, vojni mornarici, dež. hrambi ali žandarmeriji, rojeni v letih 1865 do vštevši 1872, to je 43 do 50 let stari možje, kakor tudi 181etni fantje, rojeni leta 1897. Nadalje so poleg teh vpoklicani pod orožje na Korošjkem tudi vsi tisti črnovojniški otvezanci, ki so po prejšnjih postavnih določilih pred 42. letom izstopili iz črnovojniške dolžnosti. Vsi črno-vojniki iz okrajev Šmohor, Spital in Beljak, ki so pri prebiranju za sposobne bili spoznani, morajo takoj pod orožje. Za ostale okraje se bo vpoklic izdal pozneje. Prebiranje v koroških okrajih se vrši med 25. majem in 7. junijem. Ravno tako kot na) Koroškem je vojska pospešila prebiranje in vpoklic črnovojnikov na Tirolskem. Tudi tam so starejši in mlajši letniki že sedaj vpoklicani k prebiranju; vrh tega so Še na Tirolskem vpoklicani pod orožje takozvani stanovski strelci- Ti strelci imaio kot znamenje srebrnega orla in se v deželi nazivalo „orlskJ strelci.“ — Tudi na Kranjskem so že vpoklicani črnovojniki, ki so rojeni v letih 1865 do 1879, 1879 do 1890, 1892 do 1894 in 1897 k prebiranju, ki se vrši od dne 25. maja do dne 10. junija.
Dvojne dopisnice za vojne ujetnike. Avstrijski Rudeči križ je izdal posebne dvojne dopisnice zr dopisovanje z vojnimi ujetniki,, 'da se tako olajša istim odgovarjanje. Dopisnica stane 3 vinarje komad. Na-roče se pri „Rodečem križu“ na Dunajju II. Röte-Sterngasse št. 25.
Ruski tabor v Knittelleldu na Srednjem Štajerskem. Dosedaj so spravili v tabor za ujete Ruse v Knittelleldu na Srednjem Štajerskem že okrog 26.000 Rusov, vendar se stajvba barak še vedno nadaljuje.
Krone in marke. Ža denarno izmenjavo med Avstrijo in Nemčijo je določeno, da se zajralčuna za 100 mark nemškega denarja 183 kron v avstrijski veljavi.
Pegasti legar na Štajerskem. V radgonsko bolnišnico za kužne bolezni so prepeljali bolnega} vojaka;, ki je došel s Češkega- Obolel je na pegastem legar ju, V tabjoru za begunce v, Wagni pri Lipnici je ena oseba umrla, ena pa na novo zbolela na pegastem legarju.
Koze na Dunaju. Od časa, ko je izbruhnila vojska, pa do dne 22. maja, se je na Dunaju pojavilo 1532 slučaj koz (osepnic). Umrlo je v tem času za to boleznijo 330 oseb.
Šolo za oslepele vojake so ustanovili na Dunaju, Društvo „Frauenvereinigung“ na Dunaju VI., Dreihuleiisengasse št. 3 daje o tem potrebna pojasnila. Oslepeli vojaki se v tej šoli naučijo pišate in čitati.
Na Dunaju umrli slovenski vojak. Dne 27. maja popoldne so na Dunaju pokopali na dunajskem o-srednjem pok)opali'šlču infanterista 26. domobranskega pešpolka Dominika Prislan.
Potni listi in izkaznice. Med potujočim občinstvom je precej razširjeno mnenje, da je potni list, o-premljen s fotografijo imejitelja, potreben le za potovanje v Nemčijo, ne pa v nevtralne inozemske države, zlasti v Švico. Ker se pa vse osebe, ki, nimajo predpisanega potnega lista s fotografijo na meji zavrnejo in trpe tako dostikrat občutno škodo, se občinstvo opozarja, da se po ministrskem ukazu z dne 15. januarja 1915, drž. zak. št. 11, prekoračenje meje al obrežja avstro-ogrske monarhi je nikomur me dovoli, ki se ne more izkazati s potnim listom, opremljenim z uradno potrjeno fotografijo. — Spločno pa svetujemo vsem, ki morajo potovati po železnici, če* tudi ne daleč od doma, da vzamejo seboj kako izkaznico ali pa kako drugo listino, s katero se lahko izkažejo. Varuhi javnega reda imajo namreč pravico, da vsakega potnjka vprašajo po izkaznici. C-e se ne- moreš legitimirati, te lahko doleti neljubo presenečenje.
Torek in petek brez mesa. Štajerska namestni. ja je odredila, da je za torek in petek prepovedano prodajati meso. Ob teh dnevih ne bodo smeli mesarji prodajati mesa, gostilničalrjem pa je ista dneva prepovedano dajati gostom jedila, pripravljena iz govedine, teletine, svinjetine in kuretnime. Dovoljena pa je, omenjena dneva' prodajati klobase in raznovrstno drobovino.
Krušne karte. Od vseh strani dobivamo poročila, da, bi se naj krušne karte, na deželi ne upeliale, ker bi napravile samo zmešnjavo. Najboljše bo, ako občinski zastopi na glavarstva poročajo v 'tem smislu. Seveda bi se to moralo najhitreje zgoditi
Kruh za rudarje. Ministrstvo za notranje stvari je podzemeljskim delavcem v premogokopih, in sicer njim, ne pa tudi njihovim rodbinam, dovolilo do nadaljnjega zvišanje dnevne količine moke, oziroma kruha, za 50%, torej na 300 gramov moke, oziroma 420 gramov kruha. Pri tej priliki je treba vnovič z vsem i pv Clarkom opozoriti, da se je morala primeroma majhna racija določiti radi pomanjkanja zalog, in da bi prebivalstvo samo najbridkeje občutilo, ako bodo vsled prevelike porabe v sedanjem času, v nar slednjih mescih zaloge popolnoma nezadostne in se bodo morali ljudje vsled tega zadovoljiti z najpičlej-šimi količinami moke in kruha.
Draginja na Dunaju. Živila so se na Diunaju izvanredno podražila. Neka trgovka je prodajala kilogram špinače celo za 3 K. Radi previsoki cene je bila obsojena na 30 K globe.
Določene kovine se izročijo 'državi. Ministrstvo je izdalo naredbo, s katero se določa, da se morajo do 8. junija t. I izročiti državi v(se zaloge gotovih kovin.
Izvoz mila iz Nemčije. Izvoz mila iz Nemčije je za dobo vojske prepovedan. Izjemoma je mogoče dobiti izvozno dovolilo za nepristranske države.
Peronospora se pojafvlja! Kmet-vinog,radnik iz Jarenine nam poroča,, da je že opazil na nekaterih trtah prve sledove peronospore. Sfjdaj bi se moralo prav pridno škropiti. Za to pa primanjkuje najvažnejše: galica in delavskih moči.
Veliko rib v Dalmaciji. D krog Dubrovnika se je v aaidnjem času pojavilo silno mnogo rib vseh različnih vrst. Ribiči jih pridno love in jih prinašajo na trg. Vsled tega so padle cene rib in znašajo zdaj toliko, kakor v mirnem času. Najfinejše ribe stanejo sedaj kilogram 2 K.
Ženske požarne hrambovke. Državna zveza avstrijskih požarnih hramb poziva žene in mladenke, naj v krajih, kjer so požarne brambe, pristopijo za čas, ko se moški nahajajo pod orožjem, k požarnim hrambam in naj ob požaru pomagajo doma ostalim moškim gasiti ogenj. Dobro bi bilo, da se ženske v potrebnih rečeh, kar se tiče ognjegastva, podučijo.
Dimnikarji in vojska. Načelstvo štajerske dimnikarske zveze je doseglo pri vojaškem povejljstvu v Gradca, da je bilo 13 dimnikarskih mojstrov, 3 poslo-
vodje ip 14 pomočnikov oproščenih Vo$ašk|e službe, ker so potrebni pri izvrševanju (Umi fikarske objrti* Načelstvo je napravilo tozadevne prošnje na, c., kr. vojaški komando v Gradcu.
Velika Železnika nesreča. Pri mestu Islo na Angleškem je dne 22. t. m. posebni vojaški vlak trčil ob osebni vlak. Mrtvih je 150, ranjenih 300 oseb. Oba vlaka sta zgorela.
Največji list na svetu, ki izide samo vsakih sto let enkrat. Kakor znano, izhajajo ameriški in angleški listi v veliko večji obliki nego časniki v evropskih deželah. Največji list, ki je bedaj izšel, je Ml pač ..Illuminated .Quadrup,e Constellation“, ki so ga leta 1859 natisnili v Novem Yorktu. Ta časniški nestvor je bil 1,812 m visok ix 2,60 m širok; imel j(e 13 predalov in vsak predal je bil 1,20 m visok, tako da znaša, skupna, množina vseh predalov 125 m. 40 stavcev je stavilo list celih osem tednov. En izvod tega čudo-V6(1 bega, lista se naliaja, v forckenbeckovem časniš-kem muzeju, K sreči za stavce, in bralce nosi list na pročelju opazko, da izhaja; isamo vsakih sto let enkrat; druga številka ima torej iziti šele leta 1959.
Maribor. Dne 27. maja so se nagovarjali pred tukajšnjim kazenskim sodiščem Janez Grabner, sin gostilničarja, izvošček Franc Vogler term esar Jožef Trader, vsi iz Maribora, ter 'Jakob Mandl iz Radvanja zaradi tatvine. Desetnik težke havbične divizije v Mariboru 'Janez Rieder je v času od meseca novembra 1914 do meseca januarja ,1915 opetovano kradel iz .mariborskega vojaškega skladišča seno, oves, koruzo itd. in prodajal ukradeno blago, vrečo po 50 kg za 6 K, vsled česar se je moral zagovarjati pred vojaškim kazenskim sodiščem^ Kakor se je v preiskavi dognalo, je prodal nezvesti vojak za vsem 92 vreč ukradenega blaga v /vrednosti 1486 K in sicer Janezu Grabnerju. Ta je pa zopet prodajal u-kradeno blago izvoščeku Voglerju, mesarju Tratter-ju ter Janezu Mandl. Ti možje so zatrjevali, češ, da jim ni bilo znatno, da je bilo Ulago, (katero so kupili po izredno nizki ceni, ukradeno blago. iToda že ta skrajno nizka cena kupljenega blaga je ovrgla vsa njihova zagovarjanja in sodišče je obsodilo Grabner-ja zaradi hudodelstva tatvine na šest mescev težke ječe, ostale tri osebe pa zaradi nakupovanja sumljivega Magia. vsakega na 50 K denarne globe.
Maribor. Na živinski sejem preteklo sredo, dne 26. maja, so prignali 102 vola, 198 krav., 1 bika 3n 1 komad mlade živine. Gene so bile za 100 kilogramov žive teže sledeče: debeli voli 220 do 230 Ki, srednje debeli 190 do 210 K, suhi 180 bo 190 K, voli za pitanje 190 do 200 K, debele krave 170 do 180 K, srednje debele 150 do 160 K, suhe, 140 do 150 K, breje krave 160 do 170 K, mlada živina 180 do 190 K; teleta pa 2 K do 2 K 50 v za 1 kg žive, teže. Prihodnji živinski sejem se vrši v sredo dne 9. junija.
Št. lij v Slov. goricah. Solarji naše šole so nabrali do 700’ kg raznovrstnih kovin za vojaške naprave.
Št. lij v Slov. goricah. Naše domoljubne gospe in gospodične so si že takoj ob pričetku vojske o-snovfale odbor, ki je nekaki podružnica avstrijskega Rudečega križa. Samo v gotovem denarju je ta odbor nabral blizu 600 K, od tega, se je v cerkvi nabralo okrog 300 K. Naši vrli posestniki so darovali odboru veliko število jajc, kuretine, zelenjave, 'mesa, kompota, )vina, jestvin itd. ;Vse te reči je odbor izročil mariborskim bolnišnicam in je v zimskih mescih tudi poskrbel, da so se na naši železniški postaji pri všakem vlaku potujočim ranjencem in drugim vojakom delila topla in mrzla krepčila. 'Žene in mladenke so spletle veliko število nogavic, zašile mnogo perila, blazin itd. Vse te reči je predsednica odbora gospa županja Thaler izročila mariborskim vojaškim bolnišnicam. Visajkikrat, l^adar je požrtvovalna gospa prinesla imenovane predmete ubogim ranjencem, so se isti s solznimi očmi zahvaljevali. V Gradec se je odi nas za voj,alk,e na bojišču poslalo nad 130 kilogramov večinoma doma napravljenega, perila. Posnemanja vredni domoljubni čini!
Svečina. V Gorici je prejšnji teden umrl črno-vojnik 'Josip Divjak. Rajhi je Ml tukajšnji posestnik ter občespoštovan mož. Bil je član občinskega odbora občine Slatinski dol. Truplo rajnega so prepeljali v Svečino. N. p. v m. !
Šterntal. Za obširni tabor za ruske ujetnike v Sturatala se je dne 27. maja, otvorit poštni in brzojavni urad, združen z pošitnohrandničnim uradom.
*	Velika Pirešica. Srčna zahvala vlč. g. Avg. Jiager, župniku, v Galiciji, za darovanih 10 K. Za to svoto se je nakupila pavola, iz ldpje so se napravile nogavice, za naše vrle bojevnike.
Loka pri Zidanem mostu,. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Martin Rasperger, doma iz Loke ; nahaja se v Taškendu v Azijski Rusiji in piše, da se mu slabo, godi ; kako, ne sme pisati. Zadnjo dopisnico so starisi dobili od njega dne 18, avgusta 1914.
*	Rajhenlmrg. Vodja petrolejske kopalne (ko-
palnia nafty) piše svojcem v Rajhenburgu, o katerih ni 6 mescev ničesar vedel:	Libjusza, 12. 5. 1Ü15.
Draga žena! Danes sem šele zvedel, kje vsi prebivate, Naznanil mi je o vas g. Z., direktor rafinerije. Prestal sem straišno trpljenje pod Rusom (Moskalom), pred vsem zato, ker sem bil sam. Oropali so nam živino, svinje, perutnino, seno, oves, ječmen in nekaj krompirja, Ostala je le ena krava (izmed 10). Tudi z drugimi niso lepše ravnali. Dvakrat sem bil kandidat na vislice, pa vendar še živim. Vtisov, ki sem jih 'doživel, in opustošenja, ki' sem ga gledal, ni mo-
goče popisati, mogel bi popisati knjige. Ce bi vse to resnično popisal, bi se zdelo kot domišljija, ne pa resnica. .Gorlice so razbite v prah, tudi naše hiše. Veliko civilnih preMvalcev je ubitih v mestu in v okolici. Sem popolnoma dobre zunanjosti, izgubil sem le samo 21 kg na svoji teži, dobil sem pa zato sive lase, pa to nič ne škodi. Dobro; bi bilo, ' da bi se po sprejemu tega pisma vrnili domov. Moskal je že za Rzszeomom. Bog daj, da se ne virne več! V kopalni petroleja že delamo, med tukajšnjim vojaJštvom. sami znanci. Prisrčne pozdrave! V. D.
V Galiciji.
Dunaj, 30. maja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša :
Ob spodnjem toku reke Lubaczowke je bil ponoči močen ruski napad, v katerem je prišlo do boja na nož, odbit. Poskusi Rusov priti čez reko San pri Sieni avi, so se izjalovili koj v začetku.
Izhodno od r e k et S a n je položaj nespremenjen. Naša težka artilerija, obstreljuje železniško progo P, p z e m y sl- G r o d e k , jn sicer pri M e d y k i. Cete našega 6. armadnega zbora so 'dne 27. maja vnovič zaplenile 8 ruskih topov, Obkoljeval-no črto okrog P r z( e m y,1 s 1 a so avstrijsko-nemške čete na severu in na jugu pomaknile bližje trdnjave.
Ob reki D n j e s t ,e r in na južni strani Dnje-stra se boji nadaljujejo.
Na črti Prut in na Poljskem se ni pripetilo! nič pomembnega.
Proti Italiji.
Dunaj, 30. mafa.
Avstrijski generatni štab uradno razglaša:
Tjirolsko: Italijani so zopet začeli obstreljevati naše utrdbe n'a gorski planoti F o 1 g a r i a— Lavarono. Sovražni oddelki so ukorajkali že v C o r t i n o. Njihove prednje straže so pa zbežale, ko jo padel prvi strel iz topa.
Na koroški meji se ni ničesar pripetilo,
Na| Primorskem "ni napadel sovražnik višine na severni strani Gorice. Naše patrulje so brez truda odbile italijanske poskuse, prekoračiti pri Tržiču reko Sočo.
Najnovejše nemško uradno poročilo.
Dne 30. maja,
Rusi so napadli nemške čete ob spodnjem tok« Lubiaczowke (severnoizhodno od Jaroslava) i« ob S t r y j u. Povsod so bili napadi odbiti z velikimi izgubami za Ruse.
Nemci proti Rigi.
Berolin, 30. majja.
Ker se Nemci bližajo Rigi, so napravili Rusi konopljene zaloge v Petrograd.
Ustnica uredništva.
D obrn a: Vaš dopis o občnem zboru je došel šele v soboto v Maribor.
* P. n. župane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru: Prošnje za dovoljenje klanja, oziroma prodaje govedi in prašič, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet.
Tuž'ixa srcem naznanja jo, da je snoči, dne 30. maja ob 11. uri Vsemogočni po kratki a zelo mučni bolesni poklical k sebi nagega blagegs, nad vse ljubljenega, dolgoletnega ža paca g.
Antona Haue.
Pogreb dragega rajnega se vrši v sredo, dne 2. junija dopoldne na pokopališče v Št. lija ? Slov. gor.
Svetila pokojniku večna luč!
Občinski odbor občine Ceršak tb Muri,
dne 31. maja 1915.
		
A’'V	' * ; ■	
Zadnja poročila došla » pondeljeh dne 31. maja.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.'
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.