Pavle Blaznik K PROBLEMU NASTANKA ŠKOFJE LOKE IN NJENEGA NOTRANJEGA RAZVOJA V SREDNJEM VEKU Izhodišče mojega obravnavanja so izsledki našega jubilanta, mojega študijskega kolege, ki jih je objavil v svoji temeljiti disertaciji Starejša kranjsku mesta in meščanstvo. V tem članku skušam nekatere njegovih ugotovitev, ki se tičejo Škofje Loke, podrobneje razširiti in to predvsem na osnovi miinchenskih arhivalij. Obsežno gorenjsko posest, ki jo je freisinška škofija dobila v za­ porednih daritvah v zadnjih desetletjih 10. in v prvih 11. stoletja, je zemljiški gospod povezal v loško gospostvo s sedežem v Škofji Loki, ki jo je bilo treba postaviti povsem na novo.1 Listinsko ime Lonca iz 073* se namreč nanaša na bližnjo Staro Loko, ki je bila označena v zvezi z ondotno pražupnijo kot Lonka tudi 1074.3 Iz razpoložljivih virov ni mogoče razbrati, v katerih letih se je začel razvijati zametek današnje škofje Loke, kjer se je že od vsega početka naseljeval sloj obrtnikov in trgovcev. Upoštevajoč dejstvo, da je vse do 12. stoletja na sloven­ skem ozemlju prevladovalo naturalno gospodarstvo, spričo katerega je bila zamenjava blaga malo pomembna in je obrtna delavnost sestavljala stranski poklic, kmečkega prebivalstva,4 ne bomo pogrešili, če sodimo, da je Škof ja Loka mogla prav zaživeti šele v času, ko je denarno gospo­ darstvo vse bolj izpodrivalo naturalnega. Vsekakor pomeni konec 12. in 13. stoletje čas, ko je Škof ja Loka doživela prvi večji vzpon. Ni slučajno, da poteka najstarejša lietinska označba Lonca, ki se nedvomno na­ naša na Škof jo Loko, prav iz tega časa.5 Talni načrt mesta kaže, da je bila naselbina, ki se je razvijala v naravnem središču loškega gospostva nad sotočjem obeh Sor pod utrjenima postojankama, Zgornjim stolpom na Kranclju in Loškim gra­ doni, sistematično grajena kot tržišče, postavljeno na dve terasi. Za celotno staro jedro je značilno, da je bilo treba prostor temeljito izrabiti in se zadovoljiti s čim manjšo površino, ki jo je bilo mogoče obdati z obzidjem neprevelikega obsega. Iz virov je razbrati, da staro jedro 1 P. Blaandk, Urbarji freisinške škofije, Srednjeveški urbarji za Slo­ venijo, zvezek četrti. SAZU 1963, str. 26-27. » Fra (Fouîtes retriwn austrdacaruim) 31, št. 37, str. 36—37. s Fra 31, št. 89, str. 89; FT. Zwitter, Starejša kranjska mesta dm meščan­ stvo. Lhibliana 1929, str. 11—12. 4 Fr. Zwitter v Zgodovini narodov Jugoslava j e L, 1953, str. 715, 719. » Fra 31, št. 126, str. 126. 153 mesta ni nastalo istočasno. Najstarejši del predstavlja Plac, ki se je razvil na zgornji terasi. Tod so se hiše stiskale k vznožju hriba in se nizale v sklenjeni vrsti ob močno razširjeni cesti, s čimer je naselje pridobilo obsežen tržni prostor, v katerem se je mogel promet neovirano razvijati. Da so mogli ob tržišču postaviti čim več hiš, so bile le-tem dodeljene ozke parcele, ki so pa segale dokaj globoko. Tako so imeli prebivalci možnost, da so odmaknjeno od samega tržišča postavili za stanovanjskimi poslopji po potrebi tudi gospodarske objekte in gojili vrtove. Ob izhodu s tržišča se je cesta zožila na obe strani — bolj izra­ zito na spodnji strani, občutno pa tudi v južni, poljanski smeri, kjer se je trg zuključil ob še danes močno navzven pomaknjeni Žigonovi hiši in ob Kroni, kjer so ob prezidavi tik pred drugo vojno podrli stari tržni zaključek. — Mlajšega postanka je niže na spodnji terasi ležeči Placu vzporedni Lontrg, kakor kaže značilno ime Novi trg (Neu markt, in dem Newn marck ipd.), na katerega naletimo v virih od konca 14. stoletja dalje.0 Medtem ko ima Plac pravokotno obliko, ima Lontrg značaj cest­ nega trga. Na obeh straneh Novega trga so se razvila sklenjeno postav­ ljena poslopja, ki so jim pripadale bolj ali manj ozke parcele, kjer je mogoče urediti gospodarska poslopja in po potrebi tudi vrtove. Naselbina je bila 1248 označena kot forum, vir iz 1274 ji daje naslov oppidum.7 Na dokaj neustaljeno terminologijo tedanjega časa meri oz­ načba iz 1274, v kateri sta Škofji Loki pripisani v isti sapi obe poimeno­ vanji (in oppido Lok, foro Lok).8 Ta pojav je zaslediti še v naslednjih letih in desetletjih, ko nastopata izmenoma obe označbi (1277: in opido Lok;» J291, 1318: forum Lok;10 1321: in mvro noui opidi Lok11). V istem času je Skofja Loka poimenovana tudi kot civitas (131012; 131813). Pre­ bivalci naselbine so bili označeni kot cives (npr. 1263;14 1291, 1318;15 134010) oziroma kot burger (1293;" 1295;18 1301 ;18 131820). Prve vesti o loških meščanih potekajo iz 1263 in so zelo poučne za osvetlitev takratnega gospodarskega življenja v Škofji Loki. Tedaj so namreč nekateri loški meščani prosili škofa Konrada IL, da jim podeli nekaj zemlje v užitek, češ da trpe zaradi pomanjkanja obdelovalnih površin škodo pri poljedelstvu, kar vpliva tudi na dohodke zemljiškega gospoda. 2e sama utemeljitev prošnje nazorno priča, v kakšni meri so se takrat loški meščani ukvarjali s poljedelstvom. Škof jim je ugodil • P. Bln.an.ik. Urbarji, o. d., sir. 223. 234. 239. ' Fr. Zwitter. Starejša kranjska mesta, o. d., str. 12. e Fra 31. št. 306, str. 329. » Fra 31, št. 323, str. 346. 10 P. Bloznik, Urbarji, o. d., str. 156. 157. 186. 192. 11 Fra 36, str. 62. 19 Fra 36, str. 128. 18 Fra 36, str. 129; P. Blaamik, Urbarji, o. d., str. 213. 11 Fra 31, št. 231. str. 244; št. 232, str. 243. 15 P. Btenlik. Urbarji, o. d., str. 131. 134. 135, 143, 157, 181. 184, 185, 192. 10 Fra 35, št. 686. str. 279. ,; Fra 31, št. 403, str. 443. 18 Fra 31. št. 409, str. 449. >» Fra 35, št. 439, str. 8. s0 Fra 35, št. 528, str. 105; št. 329. str. 107; št. 530, str. 108. 154 in razdelil mednje štiri hübe, ki so ležale v neposredni bližini mesta. Njive kmetije Sluczelhub je dodelil Walpotonovemu sinu Nikolaju ш njegovemu zetu Wernherju ter Goldruni in njeni hčeri Marjeti. Druge kmetije (Prechube in dve Raeblinovi hubi) je razdelil po njivah. Od teh je dobil freisinški notar magister Henrik Loški (de Lok) oziroma njegovi sorodniki štiri njive, Dvelacher dve. njegov sin Bertold dve, mesar Ulnk dve, kovač Bernhard dve. mesar Gotfrid dve. krznar Cubelin dve, Ri- eherus dve. Osridich dve, kovač Wulf ing dve. Wuizo eno in Levtold eno. Deleži razdeljene zemlje torej niso bili majhni. Večina soudeležencev je dobila po dve njivi, tj. četrt grunta, če upoštevamo, da so ob tej prilož­ nosti razdrobili tri hübe na 24 njiv.81 Razdelitev razdrobljenih hub med loške meščane nakazuje, kako so si Ločani znali širiti svoje pomirje na ozemlje hubnega sistema, ki je na nekaterih mestih v zgodnji dobi segal daleč proti mestnemu obzidju. Jz podatkov v urbarju 1291 je razvidno, da je loško mestno ozemlje tik pred Sovodnjein segalo le do Poljanščice, kajti onstran reke se je na­ daljevalo puštalsko območje, ki je bilo vključeno v hubni sisteni. Vzhod­ no je segalo loško pomirje do suškega hubnega ozemlja. Sodeč po po­ datkih iz fevdne knjige za leta 1421. 1423 in 1425« so bile že tedaj razmeroma številne njive na severni strani mesta, ki takrat niso bile več vključene v hubno razdelitev in so se naslanjale na dominikalne vinograde na Kamnitniku. Vse kaže, du moramo prav tod, na Ošterfeldu, v glavnem iskati 1263 med loške meščane razdeljene hübe. Velik kom­ pleks ozemlja proti Sv. Duhu (Gorajte) je bil izven hubne ureditve m razmeroma pozno kultiviran v rovte, ki jih je zemljiški gospod dajal v fevd kot kmečke fevde (puutellehen). Svet proti Stari Loki je že dokaj blizu Škofje Loke prešel v hubni sistem, še bolj pa v smeri proti Vincarjem, kjer se je hubnu razdelitev zelo približala mestu. Гас pa je bilo nenaseljeno obsežno zu ledje za gradom, kjer je bila 1291 enako kot še danes prva naselbina Gabrovo, ki je oddaljena uro hoda od Loke. Tudi nu jugozahodni strani je bil Imbni sistem razvit šele v Bodovljah, čeprav je bila dolinska lega vabljiva za naselitev. Vendar je razvidno iz obeh prvih urbarjev. 1291 in 1318. da so tedaj ondotno ozemlje, Virsk, vsaj deloma šele kultivirali, pri čemer so bili dokaj zaposleni loški meščani.23 Pronicanje Locano v v sosednji hubni sistem lahko zasledu­ jemo tudi v Žovščah. Iz obeh prvih urbarjev sledi, da je bila ondotna zemlja blizu izliva Hrastu ice v Poljanščico nekoč razdeljena vsaj na tri hübe, ki so bile 1291 upravno deljene med dva Urada. Dve hubi sta bili v koroškem uradu in so ju loški meščani že 1291 uživali za pašo.24 Tretja huba je bila tedaj vključena v brojski urad. Takrat je bila uvrščena med opuščene kmetije in so se je lastili loški meščani,*' ki so hoteli tod očividno razširiti svoje pašniške površine. *l Fru 31. št. 231. str. 244—245; št. 232. str. 245-246. « I\ Blazniik. Urbarji, o. d., str. 226. 230, 255. »s l\ Blazniik. Urbarji, o. d., str. 137, 186, 187. s* 1\ Blatnik, Urbarju, o. d., str. 157. s» P. Blatnik. Urbarji, o. d„ str. 145. 155 Ciocie nn mestnega gospodn je Škofja Loka že od vsega početka spadala v vrsto privatnih mest. Bila je enako kot loško podeželje last zemljiškega gospoda, freisinškega škofa, kar je večkrat že v srednjem veku jasno poudarjeno v samem krajevnem imenu (Škofja Loka). O organizaciji mestne uprave je iz razpoložljivih virov za zgodnjo dobo le malo razbrati. V začetku je bila vsa oblast osredotočena v rokah zemljiškega gospoda, čigar upravni organ je bil sodnik, ki ga je dolga leta postavljal zemljiški gospod.28 Prvič naletimo v virih na sodnika v Skofji Loki v listini iz 1271." V začetku 14. stoletja je dajal zemljiški gospod mestno sodstvo podobno kot nekatere druge urade v najem.28 Zgodaj se je s sodstvom povezovala mitnina. Tako je dobil npr. 1318 mestno sodstvo in mitnino v najem sodnik H. proti plačilu 76 oglejskih mark.*» Na ugleden položaj mestnih sodnikov kaže vrstni red v listinah, kjer je sodnik sledil pri pečatenju ali pričevanju takoj za gradiščanom pred kaščarjem (1295).30 O zametkih mestne avtonomije iz virov tega časa ni podatkov. Vendar je več kot gotovo, da je že tedaj obstajala mestna občina (gemein) kot skupščina meščanov; ti so sestavljali v tem času enoten sloj svo­ bodnjakov, ki so se ločili med seboj le po poklicu in premoženju. Meščani so se vsekakor tudi v Loki redno sestajali na veči, starejši obliki mestnega sodišča.3' Iz veče kot temeljnega mestnega organa se je s postopnim prenosom kompetenc na ožje organe sčasoma oblikovala mestna samouprava.82 Mestna občina je morda sprva po svojih zastop­ nikih urejala le tržne zadeve33 in skrbela po analogiji z vaško srenjo za srenjska zemljišča, ki jih je Škofja Loka brezdvomno že zgodaj imela predvsem v obliki pašnikov in gozdov. Kot v drugih mestih na slovenskem ozemlju je razvoj v smeri utrjevanja mestne avtonomije tudi v Skofji Loki le polagoma napre­ doval. Vsekakor se je tudi tod sčasoma iz gmajne izločil ožji organ 12 izvoljenih prisednikov (dvanajstija, cvelfarji). Naslednik dvanajstije je bil 12-članski notranji svet, ki ga je spočetka še vedno postavljala veča. a je postal sčasoma vase zaključen organ, ki je bil veči nadrejen in je sam odločal.84 Viri omenjajo v Skofji Loki 1393 »dy czwelf cze Lok<.35 Iz vira ni razvidno, ali gre za izvoljene prisednike ali za člane notranjega sveta, ki jih najdemo prvič jasno označene šele 1451.3e »• Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta, o. d., stT. 27—28, 30. »' MHK 17, 1862, str. 78. *» Fra 36, str. 129; Fr. Zwitter, Starejša kramjska mesta. o. d., str. 32. »• P. Blatnik, Urbarji, o. d., str. 62. *> Fra 31, št. 409, str. 450; št. 413, str. 454. 31 J. Zontar, ZgadovAna iiresta Kranja, str. 89. M Fr. Zwitter, Starejša kranijska mesta, o. d., str. 35; Fr. Zwitter. K pred- zgodovmiri mest in imeš&Mnstva na starokarantanskïh tleh, ZC 6—7, 1952—1953, str. 232, 240; S. Viilfan, Pravma zgodovina Slovencev, str. 157. M j. Žontar, Zgodovina mesta Kranja, str. 48. 34 S. Vilfan, Preivma zgodovina Slovencev, str. 158, 159. M DAS, listina 6. 1. 1393. M J. Zahm, Das Privilagnenbueh der ehemaldg-an fredsingrisehen Stadt Lack in Krain, MHK 14, 1859, str. 76. 156 Mestnega sodniku je 1451 še vedno postuvljal zemljiški gospod sam. Mimo sodnih funkcij je njemu pripadalo tudi vodstvo obče mestne uprave. Nadziral je tržišče ter skrbel za vzdrževanje in zidanje javnih zgradb in naprav v mestu.87 Njemu je bila še dalje poverjena mitnina. V letu 1396 je namreč mestno sodstvo neslo zemljiškemu gospodu 170 goldinarjev. Prav tolikšno vsoto je zemljiški gospod prejel 1437—1438 na račun sodstva in mitnine, kar kaže, da je bila tudi 1396—1401 mit­ nina povezana s sodstvom.38 Med sodniki v 15. stoletju je izstopal Friderik, ki ga je zemljiški gospod dolga leta pustil na tem mestu. J z računskih knjig tega časa89 je razbrati, kako je bil Friderik v službi zemljiškega gospoda zaposlen na vseh koncih in krajih. Leta 1438 se je npr. mudil v Ljubljani zaradi vprašanja cest, srečamo ga kot ško­ fovega zaupnika, ki je nosil velike vsote denarja v Beljak, pa spet kot škofovega odposlanca, ki se je mudil v najrazličnejših krajih (na Dunaju, v Beljaku, Krapini, Celju, Pišecah).40 Odnos zemljiškega gospo­ da do Friderika najbolj ponazarjajo dohodki, ki jih je škof prepuščal sodniku. Od letnih 170 gld., ki bi jih Friderik moral odštevati na račun sodstva in mitnine, mu je škof v dveh zaporednih letih 1437 in 1438 popustil za 30 gld.41; razen tega je Frideriku prepustil 1438 in 1439 desetino v Zetini in mu dal 1439 vrh tega še iz kašče po 2,5 modija pšenice in rži.4S Loški meščani so bili sicer vključeni v freisinškeinti škofu podrejeno loško gospostvo, vendar se je njihov pravni položaj temeljito ločil od tistega, ki je vezal kmečke podložnike. Kolikor so bili meščani deležni zemljiške posesti, jim je bila le-ta podeljena po svobodnem dednem najemu, za kar so plačevali nizek letni činž, medtem ko so bile ostale obveznosti v glavnem javnopravnega značaja.43 Obveznosti loških meščanov kot celote do zemljiškega gospoda so prvič nakazane v urbarju 1318, kjer je omenjeno, da plačujejo davek (stevra ciuitatis). Višina davka v urbarju ni bila točno določena, marveč je bila odvisna od volje in naklonjenosti zemljiškega gospoda.44 Iz po­ datka nn drugem mestu je razvidno, da so tedaj loški meščani plačevali un ta račun okoli 80 mark.45 Posebej so meščani tedaj plačevali zem­ ljiškemu gospostvu za kopališče, ki se prvič omenja 1318.4* Višina davka, ki so ga meščani leto za letom odštevali, se je polago­ ma povsem ustalila. Medtem ko je v računski knjigi za 1. 1397 navedena v tej zvezi še vsota 73 mark (f. 83), je iz drobnih podatkov razvidno, da ni zemljiški gospod nobeno leto zahteval od meščanov celotnega л j. Zulun. Dus Pniiviilegieufbuch, o. d., str. 76. as P. Bla/nik. U ubar ji o. d., str. 271, 280. n Računske knjige hrami državind arhiv (Haiuptstaiatsaretotv) v Miinchcnu 1*к1 oznako Freiisiimg Hoclistift, lil. A/4, No. 69, 70. 40 Računska knjiga, f. 50—51. 41 P. Blazniik. Urbarji, o. •d., str. 287; računska knjiga, f. 32'. 4S Računska kujiiiga, f. 54'—55'; 68'—70. 48 Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta, o. d., str. 16—17. 44 P. Blaznik, Urbarji, o. d., str. 215. 45 Fra 56. str. 150. M P. Biazivik. Urbarji, o. d., str. 186. 157 znesku. V dveh zaporednih lotih 1399 in 1400 je popust znašal po 35 murk (f. 94, 146"). Kaz.no je. da je pri tem popustu kar ostalo.^ Iz računskih knjig 15. stoletja je razvidno, da je bilo treba 1437 plačati na račun mestnega davka globalno vsoto 40 mark47, ki se v 15. stoletju ni več spreminjala4" in jo zasledimo vpisano v enaki višini tudi v urbarju 1501." V tekstu o loških svoboščinah iz 1451 naletimo še na omembo da­ jatve »klain hofzins« in »kamersehatz«, ki sta bili skupno z loškim kopališčem prepuščeni svetovalstvu in vsej občini v Loki za letnih 5 funtov pfenigov**, kar kaže, da gre v tem primeru le za neznntnejše vsote. »Klain hofzins« je vsekakor istoveten z dajatvijo, ki nastopa v ra­ čunskih knjigah 1397—1448 kot »de paruo censu«. Višina te dajatve je skromna, vendar v stalnem naraščanju.51 Po dodatku označbe v letih 1399 in 1400 »de fundo« je jasno, da je bila dajatev v zvezi z zemljiščem in da je istovetna z dajatvijo »hofzins«, ki je skladno z viri 16. in 17. stoletja označevala v starih kupnih pismih prispevek v višini dveh črnih pfenigov; tega so plačevali meščani od niše do hiše za zemljišče zemljiškemu gospodu preko mestnega sodnika (stavbina).5* Dajatev »kamerschntz« iz 1451 je vsekakor istovetna z gospoščin- skimi dohodki na račun »census camere«, ki so potekali iz nekdanjega vse bolj kopnečega komornega premoženja.53 V računskih knjigah iz 14. in prve polovice 15. stoletja je ta dajatev deljena posebej na mesto in posebej na podeželje. Do konca srednjega veka so se ti gospoščinski dohodki temeljito znižali. Leta 1318 je dajal zemljiški gospod komorni urad (officium camere) v najem za letnih 30 mark.54 Skladno z računsko knjigo iz 1437 je dosegel ta dohodek iz podeželja le še 8 mark 40 sol- dovM. medtem ko je padel v mestu, kjer je še 1396 znašal 4 marke 6 soldov, na 1 marko.59 Y letu 1476 je dotekal te vrste dohodek v go- spoščinsko blagajno le še s podeželja v višini 3 mark 55 denarjev in to izključno iz uradov na Sorskem polju.57 *T 1\ Blaizmik, Urbarji, o. d., str. 280. «8 Računska knjiiga, f. 47, 54. 68, 122, 140'; 1476: Diäzesanarchiv (München) fase. 142, str. 225. « P. Blaiznik. Urbarji, o. d„ str. 352. •• J. Zahn, Das Puiivùleg'ieabucJi, o. d., str. 76. M 13%_1400: 103 oglejske donar je, f. 7', 51. 78\ 91; 1437—1440: 116 oglej- skriih denarjev, f. 8', 47. 54. 68; 1441: že 131 oglejskih denarjev, f. 122; 1448 celo 155 oglejskih denarjev, f. 140*. *" Kreisarehiv (Müwhon). Rap. 53, fase. 2%. št. 1 za leto 1550; fase. 34, št. 162 лг 17. stoletja,; ipròm. Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta, o. d., str. 17. sa Prim. S. Vilfurn. Zgodmuina neposrednih davkov m arestnega postopka v srednjeveška Ljuibljain