e,tfc1. 1 ,,J pv'ltL lP'i l 1'\1:\lt~\'IJJ prt" rud• ' pt1l..n.tt snmd n•'l.o.l 11\, .:.111~>'9' t.J.L'bl'\'1 \ /.honiiO. ~-·k vh i.kJ<;CVU, ,..., •\: wf'l••JCfM t J,,lwt.,, "-• UJ 1•m kmtttJ! •n dohodel iz "'·('lo' nett.t.IJ f'4~'''~~1t'la~c.tnt~'\' ~~~epi"Ktn~ t ... .Jil\ lll"n•;.t•h 'Uo'\\. hC'\fJit)(~IJI~>OJt n..dt,t13 golcbl~h'\l Ir, r Jll.a\·: 1( lt\o(IMdJIC '\(1tOh Al btiOf'OVJhfJcno,~q)IJV Nlj .,_.t'•lo•,. INwtliCO'UiuUM 11 l.:e.tn..iC' w petJ\s.c"' ,._fl'lt ·';tt~ ; k<'lf'll'\!lh.kun po ,,L••~~" ul.tiltll nl!Cbr.., l.1 \.lt11 lo. U'- Lli \npc:iouo ._\IIJS)4:'\'C n4 ro.l.< lol.nll"'lolll..>opnvlll)Otudl>tC\ l"'dlui•IIAICC< , .1 ,, rte t.anc '" ..ota-t rMnct. ,c niJf"'"lll(mhni"IY n.alrt• JW••>' t.Aap kla. p'4"11nnl•f'kl JN pOSUli rudt pc)\UI)\ln~ .. ,.. ... \'~ U~JU'Wnc~p!Q-11\~C' : b~.I ..... \II...,..W.c;J.)\~_t( ~i.Ntlletln.l)II.'"Ugt\1• """lll.dbl u '-'K lUnic l.(' pO t.K~•• Pfi~-'Pt~I'I,U PO· v.~rJtll\dll\ 1.)11 l)r;l"\ Y hlu \.Qf.oltd..c•JC PI oJ ~>·t.clc tn ,.,....,,. WJ• · ._, 'tiU"iii\'' , · .:kklrn podp.Jft: pX. pa ra:nu( IJ.I "1 ". ''':.v.1 ~~·· Pn Ll•.nu~th }t f""'tbn.> Lut~no C'll"''''cY"Otu!haL(qJr1J'. """"""'Il ~n tt~ .n,e : 1 u •1"1 fCrdlniKo ~IC! 7~ fT'•'aJ•JC Od\ ,Oz:d0\11\ 1 Vt~'l.~'!jh~tg!~.lT~Imtltl 1.whnu-n• M{'rJ<,\, ~fC ~.1\'0\ rq-.f•.•J-. .. ,fottVI-,.WS"' ~rrrw ltn.~~na-.lo.lr: lr&ZS•Jeu• rcp".JdultC'IjiJO --=:kiJ w~· r"' "'1''"'.1JJ rud! PDI'Ilbfh .. 11.CSI Xdi:I1J! \WCm g\VIInt rqw'l> 11·1!-.;. !It 1r •eure11/.n(l ratnt.rl'.lm.i •lobff\pc'tu.t''lj<"n. ~U,I( ~ l,)I"J'nJr s:a,iiwemhod IZ ku \'leto \\·~ 11; ltv1!.1hJ g(Jit:vcmh dC'!'' nt~mh r-<'7111"-th)l: h:l pr-t \ ~l k• ~L t..~ raet. sklutnucp im<'l fill.ll...'-t!llli~O\ g1lldu\ IJC!\*14 l ll'f~h·'\t:m l)tl razrnlotljh•ih pr.."•(:un~kih Sl"td~ Celo \' ,Ir~ 1', fUhf',M.J.1fWI11 il!~ 13Ctl t\h~g ~~11tvCn1h dti lfU)fjl~· \ ,, -\li l J rhw.) 11< Z3goi:J\•Ij:t ve.: i.l\'iljtmta d Slcwcntll :.C \'cdlVI r'lfC\'IJdujt, "' ~t "f nt"f'lM'II"'Iehn.~ l~ijo .j;.~~j gm1Vld~f,j;(l f!C7)1•Vn f ~IV fin' f)CI'If/\-l'a,h•!(' 111 ~.IJSft lliiC IIa 1)( l)t!V1\" 111\tii.!JII( CCIIC Im 1\ot krlnliQ'"k' C:Ct'lt Na Sf(IJnllllOT.dm p ..wtMI t nlll.l .\(t hit) l ~thkC'I pnbh11t n\r. f!0/111\'IY ~~llnfUI\'t~L l'r:ruiii\IP )\ I'J lljlMJih tell ~ nvl\'itf. ~~ IIP')ttMJ.lJO p1 •f:\s~;.~c,,c \Jt\c:1ijik~ lrokl\,lrjl:. le ~"tt}l~.a~oma~..,1tlwnblll«: lJ!JIWhčnthCd•n~r ~11 pndOhl\'llft!llt.Q m 1u d 1 !""')' III Vf~tt C!li:nMm\kc ut u,kc l\l'('flot•f( utN 1111.!1 VflldJI '~n fi! ll"lfi'Uit'l,tM•~<+<"".~ 1• ctwoh 1~ Ne ..,..bol,-!< PM.o .. l~ '''"""l.c a nWIIOO.: nh.O< dlfw" olo i"'clo\ 1"""" I1J"'I"'<"nJ' ,~ .. ~·• •lo.'ll• ',1\•tdo oo <·l~. ~' 1th ptal ~~ p. ~r.tl\"lflll1!' . Qd~..~a .. nqkna ~e·. ~tarnt~ ~'IICW O. lo\ ot. lli anl.t•lc 11 pilili li~ IlO JII J411tdtwln I(Clldllt·~ll •l \ J>tt 1110\ll \ ..bcf1 ste·.·1l1 I.P.t.lega ktmka C~Vzll.lrs.kcp .. c:s,mlu ,: bol ob!'"'"" I!Nr<'·'d; Raul bilt onl<..,.:u ,oz. 4 - "'I!O'bt!t\1\fl"""'" St.nJboam"fkn•;«~ ,..Jptett 11'1:;,1'\~nte ru~ Z& i zo,"~.Wft ri'et. ~PI m-~~ ":mu nclaolcnt. ~·.li zdo zman!I'J! .rulMu tv>dol:>l1'1'.ohpub:tljQilllli=)O-=l>. ~ , ,, bill! anktt!fUl.:: 1n nlkak01 ne N -_.., nns:t' '' op.a nt~ra 1"\k~lll!'lrllh 1( m\,,a ban po.JAito .. ·. ~~ t<' sJu-~tl.a r~ 1-:lxw ant.:IN"IIl..:t\' {c icbtla Nn MqmO \lalN r~\lobtMtlt pn~onb•,Mraii"'M.~ •• • (k .,.,..,nfdtl.r• ~ \ l''.l'liCII$tJmanbof~ctJ!<'ht'«Ja•t WIIXI" ~ naloY Npatn~ .. -. Jii~ rqoCc naMll ra edo Slova.IO ~ ''ottt,_Lcm do. iW.&- .. :uma omtnar twlpr''·U o ~"?~IlJ/fl· .:• ... ~ 'IIIJ.....,...~lp...-du\tp\TW ~ ... \,....:..t 'O t'o"Ctrro ,,,·~11lh t '41 1\)~. t r~· '" 1 '1 ~ ac. W1' • \." r.arpnM .n .. ..- tn;p:\ U pra-.,,,.., J( 10 -. • ....,. p...i.llo.> lonlo , .. ..." poor<><1• ~ ~., Staliišča in odmevi postorilt. Postorili kaj? Tega iz prispevka ni mogoče zaslediti, je pa mogoče ugotoviti s pomočjo novinarskega poročila o omenjeni anketi (Delo, 6. maj 1997), ki ga je kljub zamudi treba omeniti. V članku zasledimo, daje avtor ankete ob njeni predsta,·irvi med drugim povedal: "Da gozdovi niso javna dobrina, je menilo 1 O %vprašanih, kar vzbujR skrb, saj so tako opredeljeni v ustavi, pa mdi lastninska pravica do gozdov je omejena". Ker navedb, kolikor mi je znano, avtmji ankete nikoli niso demanlirali,jih pripisujem njim. in kot kaže na~ meravajo ·nekaj post01iti' za tistih 1 O%, k.i menijo, da gozdovi niso javna dobrina. Zakaj in komu bi to zbujalo skrb, ni navedeno. Mimogrede. Ustava ne opredeljuje pojma javne dobtine, še manj pa gozdov (kijih sploh ne omenja) kot javno dob1ino. V ustavi je sicer omenjeno javno dobro, ki pa je pravni pojem, povezan z zakonskimi omejitvami lastnine. Jn ker smo že pri gozdu, je treba tudi omeniti, da po mnenju nekaterih pravnikov (celo ustavni sodnik) gozda ne moremo brez zadržkov šteti za javno dobro. Javna dob1ina je eko~ nomski pojem, ki velja za dobrine, pri katerih ni mogoče izključiti posameznega uporabmka (mogoča je zastonjkarska raba), kar ima posledice pri odnosu med ponudbo in povpra- ševanjem po teh dobrinah. Kar se tiče gozda, lahko ugotovimo, da je samo nekaj koristi gozda takih, pri katerih ne moremo doseči izključljivosti ra be, pri večini pa je izvcdlj iva in je samo politično vprašanje. Gozd nima značaja javne dobrine kot celota, ampakjo imajo samo nekatere vloge. Od vprašanih ne moremo pričakovati poznavanja teh, na videz dlakocepskih razi ik, ki pa imajo pomemben vpi iv na gospodarjenje z go z~ dovi in ustvaljanje odnosa do njih, predvsem do lastnine. Seveda pa so lahko moje pripombe samo posledica nespora~ zm:na, ki ne bi nastal, če bi bilo vprašanje natančneje pred~ slavljeno in razprava nekoliko podrobnejša. Zadnji del razprave je namenjen ZGS in izračunu števila obiskov gozdov. Če ni bilo izvedeno naključno vzorčenje, izračun obiskov nima smisla. Izračun mi kljub 'preprostosti' ni razumljiv in daje res skorajda neverjetne rezultate, kot so napisali ze novina~ i. Kako recimo tisti, ki vsak dan obishtjcjo gozdove. to storijo 180 krat na leto? Pri prebiranju komenta~a rezul!atov o vlogi ZGS pri 's\crbi' za gozdove se ni mogoče znebiti vtisa pristranosti. Da bi se v bodoče podobnim očitkom izognili, bi bilo koristneje, da bi ankete, ki vsebujejo vprašanja o samem ZGS, izvedle nepristranske in strokovno usposobljene organizacije. Mag. Milan Šinko Organiziranost slovenskega gozdarstva po letu 1993 Doscd;mia pri;.adt:\ anja ~o dobra. kvari.io .iih k ro.ultati. Pronicljivi in argumentirani analizi gozdarskih razmer Iztoka Winklerja v šesti številki GozdV ni kaj dodatj, apologe.tične in propagandistične ocene Franca Ferlina v sedmi številki iste revije (letnik 55) pa vabijo k razpravi. Ko smo po letu i 990 zrušili staro gozdarsko zako~ nodajo, smo se dosledno ravnali po Leni novih oačelih in na ruševinah starega zgradili novo. Nismo sledili evoluciji tako kot razumni narodi, ki ohranijo vse, kar je dobro, in izboljšujejo slabo, temveč smo porušili tlldi solidne te~ me!je. Gozdarsko politiko so si prilastili ljudje, ki so imeli preveč moči in premalo razuma. Tako je rustikaln.a de~ magogija vsilila hibridni zakon o gozdovih, kije prinesel več škode kot kori~ti. V razvitem svetu je že davno prevladalo spoznanje, da so organizacije z ločenimi načrtovalskimi in izvajalskimi funkcijami neučinkovite in obsojene na propad. Učinka~ vito gozdarstvo je možno samo tam, kjer so upravne in izvajalske funkcije združene v isti osebi. Če izvajalec ne ramme, kaj je načrtovalec hotel doseči, tega nikoli ne bo dosegel, velja pa tudi obratno (prosto po Petru Druckerju, guruju svetovnega podjetništva). Razdvojena gozdarska organiziraMstje primer endemičnega nerazumevanja po~ vezav med ekologijo in ekonomijo. 48 Slabosti zakonodaje vidimo tudi v gozdovih. Med dr~ žavnimi in privatnimi gozdovi se prepad poglablja, načelo enakega razvoja gozdov, ne glede na lastništvo, pa se spreminja·v svoje nasprotje. Izvajanje del je v državnih gozdovih strokovno, tehnično in organizacij~ko racional- no, za privatne gozdove tega ne moremo trditi. Le-ti struk- turno nazaduj ejo, saj so iz n.j ih že iztrebili plemenite lis- ta vee, podoben genocid preti tudi ostalemu drevju, ki pri~ našo dobiček ali vsaj boljši avtomobil. Zgodovina nas dohiteva in z njo časi, ko smo bili bogati s siromašnimi gozdovi. Naraščanje lesne zaloge in prirastka ne odtehta veliko večjega zniževanja vrednostne pridelave, kajti povečane količine malovrednega lesa ne morejo nadomestiti izpada tržno zanimivih drevesnill vrst in visokovrednih sorti men~ tov. Zaradi pomanjkliive nege ne izgubljamo samo vred~ nostne pridelave, temveč slabimo tudi stojnost sestojev, kar je zaradi vedno pogostejših ujm in polucij še bolj za~ skrbljujoče. Zaradi nizke dodane vrednosti bomo s ceneno lesno surovino izvažali samo še znoj in. žulje. V privatnih gozdovih se je povsem ustavila gradnja prometnic, v državnih gozdovih pa se je prepolovila. Brez komunikacij ni mogoče intenzivirati gospoda1jenja z goz~ Go:zdV 55 (1997) 4