LISTEK. Učiteljeva pisma starišem. Piše Anton Eosi. Drngo pismo. Nekoliko veeelih dogodkov iz iivljenja solskih novincev. Sedaj, ko sem vam, dragi starisi, povedal v prvem svojem pismn maraikatero bridko resnieo ter vas storil odgovorne za razne nedostatko, ki je opazimo v ioli na vaših otrokih, sedaj 8e skoraj ne npam nadaljevati, ker se bojim, da mojih pisem ne boate hottli ?eč Čitati. Da pa si vendarle pridobim zopet vsaj nekoliko potrpežljivih bralce7, bočem z razaimi očitanji nekoliko prenehati ter navesti v tem pismn aekaj Bmešnih dogodkov, kakoršne doži^i več ali manj vsak nčitelj a svojimi noTirc/. Dakazal bi rad z daaasnjimi vrsticami, da je uciteljevo delo, dasi je težavno in trndapolno, vendarle bogato razpih izprememb, ki več ali manj vse ngodno vplivajo na učitelja, ker vzbnjajo v njem Ijubezen do otrok in do poklica. Kdo bi jih tndi ae ljnbil io se jih z radoataim srcem ne oklenil, teh nežnih, ži^ljenjasvežih, od dne do dne 83 bolj razvijajočih bitij — milih otročičev I Saj jih je celo božji Učenik sam vabil k sebi, rekoč: rPnstite malim k meni, zakaj njih je nebesko kraljevatvo . ." Mislil sem sprva napisati v pričnjočem svojem piamn samo lastne spomine iz 1. razreda, toda apomnil sem se se pravočasno, da je 8tanovaki tovaris moj g. L. Černej (nadncltelj v Grižah pri Celjn) pri neki priliki v našem (nčiteljskem) strokovnem Hata dogodke prvega solskega dne opisal tako živo in zanimivo, da bi jih jaz gotovo ne mogel bolje. Iz dotičnega članka sem torej izlaičil precej črtic ter jih pomesal z nekaterimi svojimi v soli dožiyelimi dogodki. Pričnimo torej! Prvi šolski dan. Vsa pota drža daneg v šdIo. Ssmkaj po polju koraka tropa solarjev. Med seboj imajo novinca. Vsak mn hoče biti bliže. Tam-le po pobočjn hribca pribaja drng 8 sestrico. Po atczl pride deklica, drže se materiaega krila itd. itd. Pred šolo je daaes živo zbiralisče. Starejši šolarji laorajo biti seve tudi vsi tnkaj. Ta dan je nekaj posebnega za nje. Vsakega aovodosleca morajo videti za V8akega je pripravljena posebna, navadno Dekoliko ironična, bolj ali manj primerna opazka. Sočntje za obnpaae je nialo, znamenje, da ni tako bndo v soli. In novicci ? Nekateri se smeji z vefjimi, nevede, zakaj. Večina jib strmi io pričaknje 8 svetim strahom, kaj bo z njimi. Nekaj pa se jih joče, ali pa vsaj aa jok drži. Zakaj li kriči ona-Ie deklica? nKaj pa ti je?" BMama čejo domovl" Ia drži se matere z vso močjo. Zastonj jo boče ter ailoma potisaiti akozi vrata v razred. nAba, ti bi rada, da bi sli mama 8 teboj v šolo! Poglej, poglej, koliko jih ,je že tnkaj notri, pa nobena nima matere s seboj! Ali poznas katero ? 0, tam a tisto-le sta ae zadnjič sknpaj igrali. Cogava pa je tista?" — RS:janeto7a Lizika." nTi Lizika, pridi semkaj, vidve se pozaate, pa bodete sknpaj aedeli!" Ia nati izgine, ne da bi dekle to opazilo; vse je dobro. nKaj pa je tebi, dečko, da se jokas ? Oj, kako dolgo in toplo saknjo inaš! Kdo ti jo je neki knpil? A, ata? Ta saknja pa je res lepa. Glej, ata 80 ti jo gotovo nalašč za šolo knpili, kaj ae da ? Ti pa 86 sedaj jokaš. Ko bi pač ata to videli, takoj bi dali snknjo tiatemn nazaj. Ali bi jo ti rad dal? No vidiš, z:. tj pa le pojdi lepo v solo in ata ti bodo knpili se marsikaj lepega!" — Ia tako naprej! Učitelj najde pnvsod pripravno besedo, da spravi zlepa akap&j avojo čredo: sila ali osornost je zadnji pripomoček. Takisto jo spravlja v red! To ni lahko. Tamkaj se je pomesal med dekleta deček in no3e iz klopi. Dim* ima le sestrice in zato ima do deklet največje zaapanje. Takaj pa sedi sredi dečkov deklica, ki bože biti po vsej sili fant: „ Jaz DJsem dekliaa", pravi, nbom tn-le sedel. Ata mi bodo že knpili blače pa klobnk. Franček mi je ime". Človek bi bil skoraj v zadregi, ko bi ne vedel, da je vendar Franč'ska ia da ima doma nekoliko starejšega bratca, s katerim sta vedoo sknpaj in po katerea se je navdala. Posadim jo na konec dekliske klopi, dokler ne bo dobila zaželenih hlač. V tem času 86 pa že aprijazni nekoliko a tovarišicami ter poreče: nNaj bo, bom pač deklina!" Ta klop je na.tlačena, druga zopet prazna. Zadaj je etopil dečko aa sedalo, kakor da bi totel zapeti kikiriki. Zadaj aekaj zaiopoče. Erik izpod klopi. Nerodaica je zdrknila na tla, pa ae ustrasila bolj, aego ndarila. No, zdaj je vse uredu. To-le si bodete knoili... (prosili starise). Pa prihiti deklica sškatljieo: nGlejte, to že imam". In polovica razreda drži svoje reči kvisku. Nekateri nove: ponosno, drugi obrabljene: bolj pouižno. Pa zopet jok. nJsz pa 8em izgubil škatljo". Kajdemo jo pod klopjo. V prvi klopi zaropoče nekaj na tla. Deklica je razaipala svojo rrobo". Najlepši, pisani kamenček se ji je strl in je vsa obnpana. Dam ji drngega, pa baje ni tako lep, kakor je bil ajen. Tako dalje. Grem z otroki na dvoriiče in pokažem jim to in ono najpotrebnejse. Prej ae jih opomaim, da si naj vsak zapomni svoje meato v klopi. Eo ae vrnemo, kriči eden: nMoje torbe ni!" Zasel je v tnjo klop. nEatn pa ti, dečko?" nagovorim nčenca, ki stopa kar čez klopi k dnrim. nDomov grem 8 .. t. Bom že kmaln nazaj prisei." Deček je donaa v vasi tričetrt nre cd aole oddaljeni, pa boče dnmov po potrebi. Kom8J aem ga prepričal o dejstrn, da svojo potrebo lahko tndi bliže, t. j. v šolskem stranisču opravi. BTetec*, ali 8te vi videli, kdo je meni robec vzel?" ms vprasa deček z milint glaaom, iačoč po žepih svoj robec. Najdemo ga; v torbo ga je stlačil. rKako ti je ime?" vprašam fanta v prvi klopi sedečega. BMartinek", mi da za odgovor. Jaz dalje: nEako ge pa pises?" Deček: BMartin Polstran". Nekateri otroci se smejejo in aeki ponebne brihtni nčeaček pogleda nekako pomilovalao Martineka ter potem k meni obrnjen reče: BPa je nor, Martin Norak ge pise!8 ,Ti dekliea, le hrani zdaj jabplko, boi pozneje jedla!" ,Jaz imam pa žemljo!" Ia vsak hoče pokazati svojo ^menažo". Glejte, kako vas imajo radi ata in mama, le pridni bodite, jedli pa boste potem, kadar vam bom rekel. Zdaj pa bodite prav mirni, vam bdln nekaj lepega povedal. Učitelj pripovednje otrokom kako priprosto ¦ nTetec" pomeni v SrediSču in okolici nStric". smešno dogodbico. Pri tem se že lahko preprida, kateri otroci so bolj, kateri manj dnserao razviti. Prvi ge smejejo, drcgi — dnaevni siroma^eki — pa se ozirajo in gledajo, kaj ta ameh pomeni . . . Tako in eaako ae zabava učitelj ves dan z novinci. Zdai pa domov! Eo bi le vsak zaal domov! Na kmetih je časih res velika daljava kriva, če zajde kateri otrok; ve*čkrat pa je Tzrok tndi malomarnoat 8tariie7. Svoje otroke pozapro v koče ae tedaj, ko bi jih lahko vzeli kam s seboj. Tako ae otroci ne morejo daaevao razvijati in ne zaajo dalje, ko iz sobe pod kap in nazaj. Jaz* nigem zato, da bi naj otrok capljal povsod in vedao za človekom, pa časih si naj le ogleda vsaj aajbližji, domači svet in se pri tem opozori na to in oao. — Eako ponogno mi je rekla neka deklica: nJaz sem sama prisla v aolo, pa tndi domov znaml" Neka drnga deklica pa 86 je prijokala črez dolgo čaaa nazaj k soli in tožila, da ne zna domov, Šla je na nasprotao Btraa, a ko je prisla do velikega raoRta, se je apomuila, da ne gre prav. Bila je toli pametna, da ae je vrnila do šole, npajoč najti tamkaj pomoči. Učiteljn ge je rea posrečilo najti soBeda, ki je spravil deklico domov. Neki dnaevno reven dečko pa se sploh ni npal podati na nobeao stran od sole. Na vprasanje, kje je doma, je rekel: nPri čresmji". Imeli 83 pri hisi veliko čresnjo in to se je najbolj gpominjal. Pa mn je reg pripomogla, da ao ga spravili na dom. Nagajivci pa 80 ga se dolgo dražili g priimkom Bčrešnja". Učitelj je moral nekatere reano pokarati. Da, kdor opazuje prvi solski daa na aovo stopivso deco ia med ojo uSitelja pri njegovem deln, mora pač pripoznati težavnost, pa tndi namen te naloge. * Tako piie namreč g. L. Černej.