263 ** > r štapića. Trst, v četrtek dne 19. novvembra 1903. Tečaj XXVI!' W Izhaja vsak dan "M tu :i ob nedeljah in praznikih1 ob ■>. uri. ob ponedeljkih ob SL up zjutraj. Posamezne številke - i.rouajajo po 3 novč- <0 stotink) ▼ mo-iph toimkaroah v Tr-tu in okolici, Ljubljani. Gorici, K i M:iri " tu. < >k)v«*u. Idriji. >t Petru. Sežani. Nalireiini, Noveiumentu itd. Oglase in naročbe sprejema uprava lista ..Edinost", ulica Molin piccolo štv. 7. - Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. One oirbsvm 1«> -tonnk na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, jame zalivale in domaći oglasi po pogodbu TELEFON štv. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Naročnina znaša za vse leto 24 kron. pol leta 12 kron. 3 mesece 6 kron. Na naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovane pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO : Ulica Torre bianca štv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik koncorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 12. Iz Og-rske. Titova Ukcija dru. Koerberju. BUDIMPEŠTA 18. — Zbornica posle ncev. — Pred prehodomna dnevni red, komentirali so razni govorniki včerajšnji govor avstrijskega ministerskega predsednika dr. Koeroerja. Posl. N e s s i (Košutovec) in posl. L o-v a s z y (član Szederkenvijeve skupine) naravnost pobijata včerajšnja dr. Koerberjeva j izvajanja o tolmačenja kronin h pravic glede arocade n zahtevata od mio. predsednika grofa Tisza, naj izjavi, da-li soglaša b tozadev-1 n;mi K<»?rl erjevimi nazori ali ne. Lovaszv! povprašuje, katero naziranje naj se eliminira iz vladarjevega sveta, ako grof Tisza v tej! zade vi ne soglaša z dr. Koerberjem. Posl. \ S e i 1 i t z s c h hrani liberalno stranko pred "čitanji nedeslednosti in povprašuje poslanca! Nessija, kaj ga opravičuje v domnevanje, da, liberalna stranka odobruje včersjšnja dr. Koer-' berjeva razlaganju. Ministerski predsednik grof Tisza — večkrat prekinjen po hrupu in pozneje tudi po odobravanju opozicije — izjavlja, da ne čuti potrebe spuščati se v podrobno razpravljanje o ekskurzijah, podvzetih od dr. Koerberja v obsežje ogrskega državnega prava, Ker nimajo ekskurzije nikakega pomena. On — Tisza — bi se nikoli ne spuščal v raz* | pravljanje o avstrijskem državnem pravu, j Njemu bi se ne zdelo nič posebnega, ako bi j bila med naziranjem o pravicah krone kaka* razlika med avstrijsko in ogrsko vladu. Je-| dino važno vprašanje, katero pa briga samo Ogrsko in nikogar druzega, je to, kako da , ogisko državno pravo določuje vladarjeve pravice. V tem obziru izjavila je pred kratkim liberalna stranka, da se obseg ustavnih vladarjevih pravic v sporazumljenju med legislativo in krono lahko spremeni. Na podlagi te programne točke, katero grof Tisza popolnoma odobruje, dobil je nalog, za sestavo kabineta. Vsled tega smatra on to na* ziranje kakor najvišji, za Ogrsko poštovanja vredni faktor. Ako torej kdo drugi o tej stvari teoretično razpravlja, nima ministerski predsednik nič proti temu; proti faktičnemu uplivanju v tsj zadevi pa bi Be vsa Ogrska morala postaviti po roou. (Trajajoče, živahno odobravanje.) Posl. U g r o n je izjavil, da je z izvajanji ministerskega predsednika zadovoljen. Po Ugronovem govoru nadaljuje se razprava o zagonskem načrtu glede kontingenta novincev. Govorili so posl. K e c s k e 111 e t v ( Kcšutoveo) in posl. Z b o r a v (član ljudske stranke). — Razprava se bo jut i nadaljevala. fcrof Tisza t liberalnem klubu. BUDIMPEŠTA 18. Ko je ministerski predsednik gr< f Tisza prišel danes v klub. PODLISTEK. » Ženska tridesetih let. Francoski spisal :Honore de Balzac. Poslovenil K. Z. v. Dvojno snidenje. 1 e misli so se podile v hčerini domiš-l iji, dečim je brez luči hodila po hodniku, ua čegar koncu so bile duri tajinstvene sobe. Ko ie dospela do njih, je imel nered njenih misii nekaj usodepolnega na sebi. To zmedeno razmotrivanje je služilo v prodiranje t sočerih čutstev, dosihdob zaprt:h v njenem srcu. Ker že morda ni več verovala v srečno bodočnost, je začel« v tem trenofju obupa-vati nad svoj m življenjem. Tresla se je kr-i čevito, pribl žavši ključ ključavnici, njena razburjenost je postajal« eel<5 tolika, da je postal* za hip, d« bi položila roko na srce/ kakor bi hotel« pomiriti njegove globoke io glasne udarce. Naposled je odprla duri. Škri • j panje tečajev je bilo nedvomno zastonj donelo na morilčeva uaesa. Čeprav je bilo nje- iit>eralni stranke, so ga poslanci pozdravili z navdušenimi »Eljen !« klici in so mu voditelji stranke čestitali na njegovih izvajanjih v današnji eeji poslanske zbornice. Sprememba državnega tajnika t oax skem poljedelskem ministerstvu. BUDIMPEŠTA 18. Uradni list priob-čuje odsta v ljenje državnega tajnika v poljedelskem ministerstvu Pavla Kissa pl. Ne-meskera in imenovanje Geze gl. Makfalvavsa državnim tajnikom v poljedelskem mini-' sterstvn. Na Balkanu. Za maeedonske begunce. SREDEC 18. Kneginja Klementina, mati kneza Ferdinanda, naprosila je carico vdovo Marijo Feodoruvno, naj bi naklonila svojo podporo nabiranju milodarov v prilog macedonBkim beguncem. Carica je tej prošnji ugodila in je ruskemu društvu rudečega križa naložila, naj v ta namen uvede v Rusiji splošno podpisovanje darov. Carica-vdova sporočila je kneginji, da se polovica nabrane svote odkaže njej, da bo mogla z isto osebno razpolagati. Ferdinandovi sorodniki v Sretfcu. SREDEC 18. Ker bo kneginja Klementina te dni praznovala svoj god, dospeli so danes semkaj nadvojvodinja Klotilda, knezi Filip in Avgust Koburški ter njih sinovi. Skupno posvetovanje avstrijskih in ogrskih ministrov. BUDIMPEŠTA 18. Ministerski predsednik grof Tisza in finančni minister dr. I,ukfcC3 odpotovala sta danes zjutraj na Du naj, da se udeležita skupnega ministerskega posvetovanja, ki se bo vršilo juti i in v katerem se bo razpravljalo o skupnem državnem proračunu, kateri se predloži delegacijam. MiniBterski predsednik grof Tisza se v četrtek ali v petek popoludne povrne v Budimpešto. Rusija na skrajnem Vstoku. PETROGRAD 18. Ruska brzojavna agentura javlja iz Port Arthurja včerajšnjega dne : Neki japonski diplomatički uridnik je izjavil, da je neka zgradba, o kateri se je trdilo, da je ruska trdnjava, le zaloga neke ruske gozdnarake družbe. Italijanska kraljeva dvojica na Angleškem. WINDSOR 18. Ko sta kralj V kior Emanuel in kraljica Jelena dospela v grad Windsor, izkazala j ma je častna straža vojaško čast. Rodbinskega obeda, ki seje vršil v hrastovi dvorani, udeltžili so se: kralj in kraljica angiežka, kralj in kraljica italijanska, princ in princezinja NValeška in prins Kristijan Schleswig Holsteinski se eoprogo. Windsor8ki mavor (župan) priredil je 62 v \\ mdsorju prebivajoČim italijanskim poda govo uho jako fino, je oatal vendar nepremičen in naslonjen ob zid, kakor zgubljen v mislih. Svetlobni žarki svetiljke so ga slabo obsevali in v svetlotemnem svetlobnem pasu je bil podoben onim mračnim viteškim postavam, ki stoje redno na oglu temnega nagrobnega epomenika pod gotiškimi kapelicam1. Po zagorelem, širokem čelu so mu drle kapljice mrzlega potu. Neverjetna smelost se je izražala na tem močno spačenem obrazu. Njegove nepremične, suhe, ognjevite oči so se videle, kakor bi opazovale kak boj v somraku, razprostrtem pred njimi. Viharne misli so se mu naglo podde po obrazu, čegar trudni, odločni izraz je pričal o vzvišeni duši. Telo, lega in orisi so se strinjali z divjim duhom. Ta človek je bil ves sila, ves moč, in gledal je na somrak, kakor na vidno podobo svoje bodočnosti. General, navajen gle* dati krepke postave okoli Napoleona sukajoči se velikanov, ni bil opazil fizičnih posebnosti tega nenavadnega moža. Ali Heleno, ki je bila, kakor vse ženske, podvržena zu-narjim vtisom, je dirnila ta mešanica svetlobe in sence, veliČastva io strasti, neki pesniik kaos, delajoči neznanca podobnega Luciferju, nikom slavnostni obed v mestni hiši. Italijani so prišli na obed v narodnih nošah. \VTNDSOR 18. Kralj Viktor Emanuel podal se je k mavzoleju v Frogmore in je položil venec na grob kraljice Viktorije. Vprašanje tržaške in dalmatinskih luk v pododseku industrijalnega sveta. DUNAJ 18. Danes je imel sejo pod-odsek industrijalnega sveta za proučevanje vprašanj pomorskega prometa. Predsedoval "je načelnik Krupp, član gospodske zbornice. Seje se je udeležilo mnogo članov tega odseka, kakor tudi trgovinski minister baron Call in mnogo zastopnikov udeleženih osrednjih in pomorske oblasti. Poročevalec, osr«dnji ravnatelj G u n -t h e r poročal je najprej o predlogu državnega poslanca viteza V u k o v i c a glede urejenja dalmatinskih luk. — Poročevalec navajal je odredbe za odpomoČ gospodarski zaostalosti Dalmacije. Opisovale je posebno pomanjkljivosti dalmatinskega brodarstva in se je bavil podrobno z nekaterimi luškimi napravami. Slednjič opisalje zveze dalmatinskih luh z bosansko železniško mrežo. Ko je govorilo več govornikov, med njimi poslanca Kolischer in vit. V u k o v i <5, se je vsprejel predlog posl. Kolischerja, naj se predlogi glede zboljšanja dalmatinskih luk priporočijo vladi v uvaževanje, Hiitterott utemeljeval je svoj predlog glede predloženja študij ?n alternativnega načrta o razširjenju tržaške luke. Sekcijski svetnik Karminski sporočil je o tozadevnih ulogah tržaškega župana in tržaških špediterjev, ki so se izrekli za napravo nove luke pTi Sv. Andreju. Slednjič so se predložili pododseku tudi dalmatinskih brodolastnikov ugovori proti napravi nove luke pri Sv. Andreju. Avstrijski poslanik v avdljenci pri papežu. RIM 18. Papež je danes vsprejel v av-dijenci avstrijskega poslanika grofa Szeczena. Kralj Jurij Grški na Dunaju. DUNAJ IS. Grški kralj Jurij bilje danes na dejeunerju pri angležkemu poslaniku Plunkettu. Novi vodja španjsklh liberalcev. MADRID 18. Liberalna stranka izvolila je Montero Rioia svojim voditeljem. Montero se je na izvolitvi zahvalil v govoru, v katerem se je izjavil pristašem monarhije, ker da je mogoče tudi v monarhiji uživati vse svoboščine. Monter^v govor bil je vsprejet odobravanjem ter izražanjem udanost; kralju in kraljici-materi ter vsklikanju svobodi in demokratatvu. Smrt princesi nje hessenske. PETROGRAD 18. Ruski uradni list poroča, da je princezinja bessenska umrla vsled trebušnega legarja (tifus), na katerem je t bolela kakih sedem dnij pred smrtjo. ki se dviga od padca. Kakor začaran je po-legtfl mahoma vibar na njegovem licu, in nedopovedljiva moč, kateri je bil tujec morda brez lastne vednosti vzrok in posledica, sa je širila okrog njega z naraščajočo naglico ' povodnji. V hipu, ko so zadobile njegove poteze svoje naravne oblike, se je razlil potok misli po Djegovem čelu. Bodi vsled nenavadnosti te«;* sestanka, bodi vsled skrivnosti, v katero je prodiral, je občudovalo sedaj mlado dekle prijazen, jako zanimivi obraz. Nekaj časa je ostala čudno molčeča, plen nemira nepoznanega doslej njeni dnii. Toda, bodi, da se je Heleninim prsim izvil kakov vzklik, ali da je napravila kako kretnjo, bodi, da je morilec, vračaje se iz idealnega sveta v stvarnega, začutil poleg Bvojega dihanja se druzega: obrnil je kmalu glavo proti hčerki svojega gostitelja in je v somraku zapazil nerazločno krasno postavo in veličastne oblike bitja, ki je je moral smatrati za an-gelja, videči jo nepremično in nejasno — po dobno prikazni. »Gospod. . .!« je izpregcvorila s tresočim glasom. Morilec je zadrhtel. Neposredni povod emrti bilo je zastrupljenje tifusovim strupom. Poročilo je podpisano po cesarskem telesnem kirurgu llirschu, profesorju Orehu, prof. Prze\vorskiju, ordin&torju najdenišniee Andersu, profesorju varšavske univerze Durochoirakiju in prosektorjevem asistentu Petrokovskiju. DARMŠTADT is. »Darmstadter Zei-tung« javlja, da je carica bolna na nekem vnetju v ušesu, vsled česar se ruska carska dvojica ne more udeležiti pogreba hessenske prestolonasledaice Elizabete. Za pripoznanje nove panamske republike? WASHINGTON 18. Odposlanec panamske republike je tukaj pooblaščenim diploma-tičnim zastopnikom do3tavil diplomatično noto, v kateri prosi za pripoziiaoje panamske republike od strani velesil. Inaugnraeija rektorja nemške univerze v Pragi. PRAGA 18. Danes predpoludne vršila se je slavnostna inauguracija rektorja nemške univerze, dvornega svetnika prof. dr. Rabla ob navzočnosti namestnika in druzih odlič-njakov. Demisija polkovnika Marchanda se de-mentira. PARIZ 18. Nota »Agence Havasc zatrjuje, da v vojnem ministerstvu ničesar ne *vedo o demisiji polkovnika Marchanda. Končan štrajk. HUELVA 18. Prefekt je izjavil, da je štrajk v Rio Tinto končal. Skoraj vsi delavci so ae povrnili na delo. Potovanje danskega prestolonaslednika. POTSDAM 18. Danski prestolonaslednik do3pel je danes o poludne temkaj. Na kolodvoru ga je vsprejel prestolonaslednik \ i-Ijelm. Po presrčnem vsprejemu podala sta se oba prestolonaslednika v kabinetno h'šc, kjer je bil zajuterk. Zvečer odpotuje danski prestolonaslednik na Dunaj. WINDSOR 18. Kralj Viktor Eaianue in kralj Edvard bila Bta danes na lovu v gojzdu Windsor. Lova bo se udeležili tudi princ Waleski, vojvoda Connaughtski in knez Sehle&wig Holsteinski. Kraljica Jelena in kraljica Aleksandra peljali ste se na sprehod, med katerim ste si ogledali Albertovo spominsko kapelico. Na zajuterku seBtali ste se s kraljema in princi, ki so prišli z lova. POSTAJA \VILDBAT 18. Danski prestolonaslednik je ob 3. uri in en četrt popoludne odpotoval na Dunaj. Potovanje vojne ladije »Aspern«. DUNAJ 18. Glasom brzojavnega poročila dosptla je avstro-ogrska vojna ladija »Aspern< v Šangaj, kjer se ustavi kaka dva meseca. Na ladiji je vse zdravo. Parnik »PetiMfy* izgubljen t REKA 18. Parnik »Pet6lfy« ogrske pa-robrodne družbe »Adria«, je dne 25. oktobra »Ženska !« je dejal mehko. »Je li možno ? Odstranite se«, je nadaljeval. »Nikomur ne dajem pravice, da bi me objokoval, opro-sčeval ali obsojal. Sam moram živet:. Idite, idite«, je dostavil z zapovedovalno kretnjo, »slabo bi pripoznaval uslugo hišnega gospodarja, če bi tudi jedni sami OBebi, bivajoči v tej hiši, dopuščal dihati z menoj isti zrak. Podvreči se moram svetnim zakonom.« Ta zadnji stavek je govoril šepetajočim glasom. Zavedši se vsled svojih globokih nazorov bede, ki mu jo je provzročala ta otožna misel, je pogledal Heleno kačjim pogledom in probudil v srcu odločnega, mladega dekleta nešteto misli, še vedno spečih v njem. Bila je, kakor bi jo obsevala svetloba nepoznanih dežel. Srce jej je bilo poparjeno, podjarmljeno, ne da bi našla moč, da bi se branila zoper magnetično silo tega pogleda, čeprav je le nehote obtičal na njej. Sramujoča se in trepetajoča je odišla ter je dospela v salon le za eno trenotje pred očetovo povrnitvijo, tako, da ni mogla ničesar povedati materi. (Pride še.) odpiul cd tukaj in do« 28. oktobra dospel v Mešamo. Dne *. ali 1*. t. m. bi bil moral doapeti v West Harpletool. O parni ku pa ni dospela vež nikaka vest, odkar je odpiul is Meeaine, kar vzbuja bojazen, da ne je zgubil in to toliko bolj, ker bo v tem čaau na oceanu vihrali vibarji. Znižanje dnin v Novi Škotski. HALIFAX (Nova Škotska) 18. Dominion Imonad Sieel Companie v S dnevu in Cap Bretcnu je vsem avojim delavcem in uslužbencem znižala dnine za 10 do 33°/0. Delavci ao aklicali ahod. Sodi se, da bržkone atopijo v i t raj k. Državni proračun. Včeraj se je sestal naš državni parlament. Že prva seja je prinesla dva dogodka ; gaančm minister, gospod Bf>hm-Bawdrk je predložil državni proračun za leto 1903 in ga povapremil — z običajnim, tradieijonelnim »ekspoream«. Proračun izkazuje 2.734.700 kron. V razmerju z velikanakimi svotam , ki sestavljajo proračun, je to seveda le mala neznatna svota. No, zadovoljivo bi bilo žef ako bi finančni minister mogel konstatirati le ravnotežje, ako bi ravnotežje med izdatki dohodki pomenjalo ob enem tudi ravnotežje v — javnem blagostanju. Ali to pot je bil finančni minister sam tako resnicoljuben, da je priznaval obstoječo splošno gospodarsko depresijo m je letošnji proračua označal kakor »proračun depresije«. Zdrava finančna politika pa ni tista, ki gleda le na to, da pokriva naraščajoče stroške države, in to na eai strani z neprestanim natezanjem davčnih vijakov, a na drugi — kar je najhuje — z odrekanjem kulturelnih potreb prebivalstvu. Zdrava finančna polit ka gre marveč za tem, da ae sredstvi države kolikor le možno povzdiguje kulture!no prebivalce in jih tako vepoeoblja, da čim laže doprinašajo žrtve za solidno državno gospodarstvo. Pri nas v Avstriji pa »stiščejo« kakor oderuhi, ako je treba odločiti za kakov nov trošek v kultu-relne namene. Izjema, da bd blagajne širom odprte, je le tedaj, ako Nemci kaj zahtevajo. Izgovorna priča za to smo že nas jug monarhije. Tisoči in tisoči se trošijo iz sredstev države v nemške ljudske šole v nenemških mestih, ali vlada se ne more odločiti, da bi tisočem Slovencev zasnovala iz državnih srvestev jedno borno šolo. Zahteva se od nas več in več davkov, ali država je naravnost trdosrčna, ko in kjer bi trebalo kaj storiti, da b. naraščala sposobnost za deprinašanje žrtev za državno gospodarstvo ! Taka finančna politika je nezmiselna. Pa še z enim sredstvom si je pomagala naša finančna politika : z najemanjem novih dolgov. Od konca leta 1900 smo najeli 425 milijonov, popl&č^li pa le HO milijonov. O islei pa do konca leta 1904 se ima najeti še 230 milijonov. Ob takiii številkah in takih izgledih v bodočnost pa ne morejo davkoplačevalci oočutiti zadoščenja na tistem izkazanem prebitku 2 milijonov. No, krivičao bi bilo, ako bi hoteli vbo krivdo valiti le na finančni zistem, ker tudi ta mora e'užiti splošnemu vladnemu zistemu na znotraj in zunaj. Tu pri nas na Jugu se ne odrekajo kuhurelne potrebe toliko iz raz logov državnega gospodarstva, ampak, iz strogo političnih razlogov, ali kakor se glasi tisti terminus za to : iz » viših ozirov.« Železnice v Dalmaciji se ne gradijo iz ozirov na Odrskem, slovansko prebivalstvo v Primorju se zanemarja kulturelno in gospodarsko iz ozirov vnanje politike. Vladni program, ki ga je razvijal včeraj g. Koerber -- kolikokrat ga je ze ? ! — je bil pa tudi v vseh točkah v nesoglasju z resnico in opetovano je moral slušati klic, da brije norce iz zbornice. Ksj naj rečemo o njegovi trditvi, da je naši polovioi zavarovan enak upliv na vse skupne stvari ? ! Kaj naj rečemo k temu, da je g. Koerber slavo pel »požrtvovalnemu prizadevanju« rgrgke vlade in da se je zahvaljeval ogrskemu (čitaj : madjarslcemu) narodu, ker je pomagal zagotoviti v Avstriji »ustavne odn< šaje« ?! Gosp. Koerber je govoril tudi o visokih šolah, ki bodo odgevarjale potrebam vseh plemen in in o oskrbi delavcev za starost in invaliditete, toda o Um so mu doneli nasprosti razni mej-klci, a koje govornik dostavil, da dotični zakon pride pred zbornico, ko bo dvršena pogodba z Ogrsko, so klicali socijalisti, daje to navaden jednostaven >f o p p e r e i«. — Kako pa mieli vlada čuvati podlago avatrij-ski produkciji, je razvidno iz one paaaže v Koerberjevem govoru, kjer je glasnu govoril, da je od pogodbe z Ogrsko zavisna usoda naše trgovine. Tako ne bi smel govo- riti, ko ve, da ima toli trdega kontrahen~ta proti sebi, kakoršen so <~>gri. Na više politiške hipokrizije pa se je povspel Koerber, ko je obsojal obstrukcijo, ki postaja nevarna za obstanek ustave. Za božjo voljo, kdo pa je pGmogel prvi obstrukciji do triumfa ? ! Kdo je bil voditelj državne politike, tedaj, ko je državna avtoriteta brezpogojno kapitulirala pred prvo obstrukcijo ? Kdo je torej povzdignil obstrukcijo v legitimno parlamentarno institucijo?! Nili bil to J— Koerber?! In dobro poučeni krogi hočejo C3.6 vedeti, da so bili Koerberjevi krogi v zvezah tudi z najnovejo obstrukcijo — Nemcev v deželnem zboru češkem !! Gospod dr. K o e r b e r je torej zopet enkrat lepo »govoril« njegov govor in arhiv miniaterskega predsedništva ništva je zopet obogatel za en — koncept. Ta utis je imela menda tudi vsa zbornica, kajti zgodilo se je, kar se dogaja le redko-kedaj : ko je Korber dovršil, molčalii so vsi jeziki in ni ena roka se ni ganila v pohvalo. Le en Poljak je aplavdiral, a čestitala sta znani konservativec Ebenhoch in kranjski nemškutar 8chwegel!! — Ta po-alednja okolnost nam zadošča. Hladno, ledeno je bilo včeraj okolo gospoda Koerbeija in celo nemški listi priznavajo, da je položaj brezupen in da se morda ni ie nobeno zasedanje parlamenta otvarjalo ob tako želostnih aspiracijah. Naravno : gospod Koerber je hotel po sili ustvarjati fikcije, mesto da bi bil modro računal % Živimi silami v državo ! Stranke v državnem zboru proti dru. Koerberju. V prvi seji sedanjega državnozborskega zasedanja je imel dr. Koerber pač alab dan. Takoj v začetku njegovega govora so začele proti njemu frčati zabavljiee čeških radikal-cev. F r e s s e 1 mu je zaupil: »Glejte, sedaj je začel govoriti najslavnejši lažnjivec!«, a Choc : »Glejte velikega inkvizitorja!« Ko se je ministerski predsednik dotaknil vprašanja zagoto vije njo penzij za starost in onemoglost, so klicali socijalisti in pangermanisti : »Smo pri navadnih obljubah«. Iro je pa dostavil : »Iste stvari nam je povedal v prestolnem govoru leta 1897«, a Schuhmayer: »To se pravi nas imeti za norca«. Celo pristaši Koerberjevi so sprejeli njegov govor hladno ter muogo njegovih občudovalcev pozabilo ploskati. V vsem je bilo predloženih nujnih predlogov. V prihodnjih sejah se bo razpravljalo izključno o izjavah Koerberjevih. Situ-vacija je bolj zamotana, nfg) kedar koli ter nikdo ne ve, kakov bo konec. Nujni predlogi v državnem zboru. V predvčerajšnji seji državnega zbora je bilo uloženo mnogo nujnih predlogov. Različni predlogi zahtevajo povišanje carine na italijanska vina in odpravljenje vinske klavzule; nujni predlog poslanca Sylvestra poživlja vlado, naj predloži čim prej zbornici zakoniki načrt glede razširjenja tržaške luke; nujni predlog poslanca Jra. F e r j ančiča zahteva, da se na koroških sodiščih naj ne zabranjuje raba slovenskega jezika. Ta predlog so podpirali tudi Mladočohi, kateri so zahtevali zanj prednost pred vsemi svojimi nujnimi predlogi. Prochazkov nujni predlog je zahteval razpust tržaškega mestnega sveta radi volilnih ne* r e d n osti. Minister Hartel odstopi. Današnji »Piccolo« prinaša brzojavko z Dunaja, da naučni minister namerja, čim ozdravi, podati Bvojo demis jo. To da utegne nekoliko zavleči rešitev vprašanja italijanskega vseučilišča. Italijanska kraljeva dvojica lia Angležkem. Da obisk kraljeve dvojice italijanske ni brez politične važaosti, za to govori dejstvo, da kralja Viktorja Emanuela spremlja tudi italijanski minister za vnanje stvari Tittoni in da je bil poslednji že vsprejet od kralja Edvarda v daljši avdijenciji. Važnost tega potovanja je razvidna tudi iz izvajanja an-gležkih listov. Vplivni list »Times« povdarja prijateljstvo Italije, zvezane z Francijo, a drugi listi povdai jajo, da se noben interes Anglije ne krila z interesi Italije. VspriČo Uh izjav pridobivajo na važnosti izvajanja nekega nemškega l:sta iz zadnjih dni, ki je povdarjal osamljenost Nemčije in možnost angležko-francozko-italijanske zveze, dočim da hečeti Rusija in Avstro Ogrska skupno urejati stvari na Balkanu. Morda je oni nemški list hitel pred dogodki ali na vsaki način govore potovanja kralja Viktorja Emanuela za to, da Italija računa z možnostjo svojega izstopa iz zveze z Nemčijo in Avstrijo. Dnevne novice. Predsedništvo političnega društva »Edinost« vabi gg. odbornike in namestnike za danes (četrtek) ob 9. uri zvečer k redni seji. — Ker se ima določiti definitivno dan občnega zbora, naprošeni so vsi odborniki in namestniki, da se gotovo udeleže te seje. Stara taktika sedanje Koerberje^e vlade je ta, da včasih — obljubi kako mrvo tudi nam Slovencem, hkratu pa poskrblja potrebno; da ostaja le pri obljubi. Če ee kaj čuje, na pr. o imenovanju kakega slovenskega urad* nika na Spodnjem Štajerskem, je že vse urejeno tako, da začenjajo Nemci ravno o pravem času silno kričati in nemške novine pišejo cele kolone o neopisnem razburjenju proti vladi Koerberjevi. To pa je ravno, kar si je želel g. Koerber : pretveze, da mu ne treba izpolniti, kar je obljubil. Ravnokar se je dogodil, sličen slučaj. Železnica Grobelno Rogatec — ki bo skoro izročena prometu — bo tekla prek in prek po slovenski zemlji. Ni bilo torej lahko možno odrekati tudi slovenske napise in je minister-stvo za železnice res odredilo, da se prirede tudi slovenski napisi. V tem psihološkem momentu pa je prišel tisti običajni nemški krik in vlada Koerberjeva je dobila najcenejo pretvezo, da je mogla preklicati že izdani nalog in zaustaviti prirejanje napisov. Le na eni postaji bo priredili napia: Na postaji Grobelno namreč, ker ee ta slučajno imenuje isto -tako po nemški kakor po slovenski. O, to je izborna, aprobirana taktika vlade, po kateri more Slovencem včasih kaj obljubiti in nikoli nič dati. Madjarščina da. slovenščina pa ne !! Koerberjeva vlada je proglasila slovenski jezik na Koroškem brezpravnim. Drugače pa te godi madjarščini. »Slovenec« pripoveduje o slučajih, ko se je stranka branila vBprejeti madjarske spise, ki jih jej je hotelo dostaviti celovško sodišče. Ali sodni organ je usilil stranki madjarski spis s tem, da ga je jedno-J g stavno pustil na pisalni mizi. Torej Slovenec nima pravice na Koroškem, Madjar pa da ! Zabeležiti pa moramo posebno da je tudi »Slovenec« prišel z resnim posvarilom do župnih uradov, naj se v občevanju z diugim uradi poslužujejo le slovenščine kakor uradnega je zika ! Mi pripaminjamo le, da so v Istri razmere dovolj tužne, ali župniki tu doli — izvzemši s.veda one, ki bo italijanskega ali italijana-škega mišljenja — delajo že davno tako, kakor sedaj priporoča tudi »Slovenec«. Veliko zamero si je nakopal italijanski »Touring Cluh«. Izdal je zemljevid vseh italijanskih (?!) zemlja, »popačenim« imenikom mest, vasi in krajev. Ta »Club« ima svoj eedež v Italiji, a ima veliko število členov tudi med avstrijskimi »Italijani«. Ti avstrijski Italijani, na čelu jim poreški italijanski konzul, Depangher, so bili zapove-dali svojim v Italiji, da morajo na novem zemljevidu — poitalijanč ti vsa imena krajev, nahajajočih ee v naših obmorskih krajih. Iver pa se to ni zgodilo — so že morali imeti v Italiji vzrokov za to — se sedaj tukajšnji Lahi puntajo proti imenovanemu »Clubu« ! Zemljevide, doposlane avstrijskim Lahom, so ti poslednji zavrnili z opazko, da - zemljevidi ne odgovarjajo resnici!!! Kakor je razvidno iz 1104 štev. lista »L'Istria«, glasila istrske oligarhije, se je konzul, ki v Poreču zastopa Nj. Vel. kralja Viktorija Emanuela, ponudil, da že on — pot'elzi ficira vsa prava imena Istre ! »T. C.« pa ni smatral potrebnim, da bi pošiljal v svet falsifikate in je Jizdal — kakor že rečeno — omenjeai zemljevid po starem, edino pravem pravopisu. Mi nismo imeli prilike, da bi si ogledali ta najnovejši zemljevid, zato ne moremo vedeti, je-li so vsa imena na istem pravilno napisana ? Ali če hočemo soditi po zabavljanju tukajšnjih lahončkov, menimo, da so imena na istem zemljevidu vsaj kolikor toliko pravilna. Uprava »T. C.«, ki ima svoj sedež v Italiji, ni mogla storiti drugače, nego je storila, ako je hotela, da bo zemljevid služil svojemu namenu. Ker, ako bi izpust.la is zemljevida prava imena, bi morali oni, ki bi potovali po teh zemljah nositi v roki — kar dva zemljevida! Zemljevid z na novo sko-vanimi imeni bi jim ne služil, ker teh imen nikdo ne pezna ; zato bi trebali zraven no-novega še tudi »starega« — po katerem bi se edino mogli ravnati! Kakor *e vidi, so v Italiji veliko bolj pametni, od nsših odpadnikov, katerim, zadnjim pa mi ne zamerjamo toliko, kolikor zamerjamo kraljevemu konzulu Depangherju, da tu na avstrijskih tleh podpihava narodnostne boje, mesto da bi zastopal le koristi tn bivajoČih laških podanikov — k a r j e edina njegova dolžnoat. * Ako bi naše oblasti umele svojo nalogo in do'žnoBt, oziroma, ako bijo hotele vršiti, bi kmalu in energično poj a s ni le st a 1 i š Č e tem italijanskim konzulom. Ali ima tudi si. vodstvo ces. kr. finančne straže pri nas germanizatorično nalogo?! Z Opčin: To vprašanje se nam usiljuje, ko čitamo Da tablah, prirejenih na hiši c. kr. finančne straže na Opčinah, samo nemške napise. V »Edinosti« je bila že pred nekaterimi meseci natisnena »prošnja« do c. kr. finančne direkcije, da naj preskrbi tudi slovenski napis. Kar smo tistikrat prosili, to danes zihteramo z vso odločnostjo na podlagi pravice in zakonov! Sedaj imajo dotični faktorji najlepšo priliko, da ustrežejo naši opravičeni zahtevi, ko se namreč finančno poslopje na Opčinah popravlja in »modernizira«. Ako so našli 4200 kron za popravljanje in lepšanje tega poslopja, dobe pač še p a r k r o n i c, da napravijo tudi slovenski napis na onih tablah, ki sedaj gotovo ne krasijo poslopja in ne koristijo ljudstvu in ki niso za drugo nego... za muzej. — Pomislijo naj gospoda, da one krone ne prihajajo iz njihovega žepa, ampak iz našega slovenskega žepa, kajti stranke, s katerimi občuje in katera taksira fin. straža na Opčinah, bo izključno slovenske ! Ali si mislijo morda gospoda, da smo mi eksercenti in druge stranke zaradi njih in ne oni zaradi nas ? Sedaj nam prihaja na misel, kje so našli na Opčinah onih 18 Nemcev, ki so bili iskazani v goriškem šematizmu kakor taki ! Prišli smo d > zaključka, da so se morali (gotovo po visem ukazu) zapisati za Nemce vsi ubogi finančni stražniki, med katerimi jih je, ki nemščine niti ne ZDajo. Je že dovolj to, da je njih notranji uradni jezik nemški ; a da je njih občevanje s strankami nemško, to je 1 a ž. Tako umetno se »delajo« Nemci pri nas ! Ni torej čudno, da že gledamo v duhu »kole« onega »nemškega mostu«, ki ima eezati do _ Adrije! A da bi ga pomagali graditi tudi c. kr. organi, tega ne bomo dopušSali. Torej ven s slovenskimi tablami ! ! Priporočamo stvar našim deželnim poslancem in (ako bo treba) tudi državnim! Vcx populi. Avtomobil v Ljubljaniel. Predsinočnjim se je g. Codelli s soprogo vozil v avtom«) bilu domov iz ljubljanskega gledališča. Na Poljanskem nasipu pa mu je avtomobil bržkone zato. ker je prenaglo vozil — zavil po bregu v Ljubljanico. Da so avtomobil mogli spraviti zopet na nasip, sd pripeli za os avtomobila verigo, a na to so vpregli par volov, ki sta izvlekla avtomobil iz mokrega elementa. Tujcer t Ljubljani je bilo predvče-rajnjim toliko, da jih je morala nekaj zapustiti mesto, ker niso mogli dobiti stanovanja. V hotelu »pri Slonu« je nekaj ptujcev ležalo po tleh. I/ Amerike'. Tudi narobe se dog;ja včasih. P red včeraj njim je dospelo v Ljubljano 800 oseb, ki se vračajo iz Amerike. Med njimi je bilo 30<> Slovencev in Hrvatov in 500 Italijanov. Pouk v slovenščini. Na pomenku, ki se je vršil v Čitalnici, določila sta se torek in sobota za vaje v slovenščini in sicer od 71/.. do 8Vi- ure zvečer. Odbor »Slovanskega pevskega društva« vabi vse pevkinje in pevce k red ji vaji jutri (v petek) ob navadni uri. Ker ee društvo pripravlja za razne veselice, želeti je, da bi se od sedaj vse pevkinje in pevci redno udeleževali pevskih vaj. Ženski podružnici družbe sv. Cirila in Metodija pjdarila je mala Mi:ka Spetič iz Katinare svoj prvi prihranjeni denar in sicer 1 K. — Bog živi malo da-rovalko ! Naznanjamo cenjenim čitateljem na- fcega list«, da smo otvorili novo razprodajo na kolodvoru v Nahrežini. List se v Nabreiini nahaja v prodaja'-nici že ob 7. uri zjutraj in je s tem ustreženo mnogim prošnjam došlim nam od veS stranij. Uprava lista »Edinost«. Nekoliko tržaške statistike. Od nedelje dne 1. novembra pa do vključno sobote dne 7. novembra je umrlo v Trstu 62 -oeeb, 34 raožkih in 28 ženskih (V istem tednu minolega leta je nmrlo 70 oseb.) 15 jih je umrlo v d>bi do 1 leta, 8 do o let, 5 do 20 let, 3 do 30 let, 2 do 40 let, 16 do 6«» let, 11 do 80 let in 2 nad 80 let. Brzojavna služba. Vsled zaključenja deželnega zbora istrskega v P«ilju ima c. kr. poitni in brzojavni urad v Poreču od 14. novembra t. 1. nadalje zopet omejeno dnevno služio v brzojavnem prometu. Aretovan kro>ajar. Včeraj popoludne so redarji aretovali Karola Fligner-ja agenta knjigarne Ottona Fiseherja iz Ljabljane, ker je kroinjaril s knjigami, ne da bi imel zakonito predpisanega dovoljenja. Zaplenili so mu cel koš knjig. Nagla smrt na dela. 79-letni težak Štefan Pečenko iz ulice S. Filipa št. 8, je delal včeraj popoludne v skladišču št. 14 v svobodni luki. Okolu 5. ure popoludne se j« počutil nekoliko s'abo. Povedal je to svojim tovarišem ter sedel v neki kot z nado, da mu slabo3t jenja. Čez nekoliko časa je Šel nekdo njegovih tovarišev k njemu, da vidi, kako mu j+, a našel ga je — mrtvega. Poklicali so takoj zdravnika z zdravniške po staje, kateri je, prišedši na lice mesta, kon-statoval smrt nesrečneža, nastopivio vsled srčne kapi ter je odredil prenos pokojnikovega trupla v mrtvašnico k sv. Justu. Kadi ene ribe. Gospa Laetitia M. iz ulice 8. Ssrgij, je Šla včeraj popoludne na ribji trg, po ribe. Prodajalci rib so sicer jako zadovoljni, da pride kdo k njim po ribe, a ne na način, katerim je šla po ribe gospa Laetitia. Ona je n&mr*č š a na ribji trg z namenom, da vzame ribe a da ne da nič zanje ; torej da jih resnično vzame v pravem pomenu besede. Prišedša na ribji trg )e začela takoj is vrševati ta svoj namen, a neki tam nahajajoči te občinski redar jo je opazil ravno ko je vzela neko precej veliko ribo. Ker je pa j e m a t i sploh prepovedano, jej je za->ranil nadaljno izvrševanje njenega namena s tem, da jo je odpeljal na policijo. Na policiji so vz?li stvar na zapisnik, a gospo Lat t t o so pustili na svobodo naznani vši jej, da bo morala odgovarjati radi j e m a nj a. Riba je bila vredna — 50 stotink ter je bila last ribiča Alojzija Venturini. lk rad en i uhani, Ema Durante iz uli«e Scuole israelitiche št. 1. je včaraj javila redarstveni oblasti, da so jej ukradeni iz omare zlati uhani, vro prijeli. Eao leto je že minilo, odkar je goepod Ferdnand Fiteher izroe 1 Franu Mačku neki 10 kron vreden j eča t, z naročilom naj mu ga popravi. Treba vedtti namreč, da se Maček peča s pečati, a s pečatom g. Fiseherja se je tako dolgo, |>e-čal, da ga je — speča!. To pa ni ugajalo g. FischtrjU. Včeraj popoludne je Mačkova nesreča hotela,, da se je srečal na ("orsu z g. Fischerjem, s katerim sta se pogledala kakor pes ia— Maček. F.scberje Mačka vprašal, kaj da je ž njegovim pečatom. Ker je pa Maček ie tekaj nerazumljivega mijavkal, je Fischer poklical redarja, kateri je djal Micka pod ključ, kjer bo nekaj časa sedel, kakor bi bil — zapečaten. Nezvest pekovski učenee. 17-letni Andrej Simulič iz Brestovioe sa je učil pekovske obrti pri Edvardu Bakeljnu, ki ima pekarno v Pulju. Pred enim mesecem je gospodar bil nekega dne v st ski za denar. Da si pomaga is zadrege je poslal svojega gori imenovanega učenca, naj gre iztirjati neko njegovo t rjatev v znesku 50 kron ; da bi mu pa Drejček hitreje prinesel denar, mu je gospodar dal svoje kolo. Drejček je sel na kolo ter šel. Gospodar si je mislil, da se vrne najpozneje čez kake pol ure, a motil se je revež, jako se je moti). Drejčka ni bilo več nazaj. Ker je gospodarja skrbelo za Drejčka, se več pa za zvoje kolo in za onih 50 kron, o katerih je bil zvedel, da jih je bil Đrejček iztirjal, je valed te skrbi naznanil vso stvar puljski policiji, katera je pa o stvari obvestila tudi tukajšnjo in druge policije. In*vsled tega je nadzornikjpolioijskih agentov Sohubert včeraj zalotil Drejčka tu v Trstu ter ga dejal pad ključ. Kolo je bilo vredno 85 kron. Razne stvari. 108 leta šteje £e neka starka v občini Liinice v okraju Tabor na češkem. Ime jej je Marija Makovieka in je bila rojena dne 1. oktobra 1800. v Piseku. Starka je povsem zdrava, opravlja še vedno domaČa dela in zahaja v cerkev. — Nje sin šteje sedaj 68 let. 18 let ▼ spanja je ležalo neko dekle v neki vasi blizu Bremen* na Nemftkem. V nedeljo so bili udarili na plat zvona, ker je bilo začelo v vasi goreti in med svonenjem se je dekle — zbudilo. Poeebno zanimivo je, da se ozdravela spominja svoje prejšnje mino loeti. Žapnik Jemeršil — mučenik. So-vragi in krvniki naroda hrvatskega so ga sovražili — sovražili jedino le radi njegove Ijubezii do lastnega naroda. Sovražniki so ga obrekovali, ovadili in spravili na zatožno klop. In Khuenova — justica ga je proglasila krivim in mu prisodila 4 mesece ječe. Starček, ki je osivel v svojem poštenju in na plemenitem delu, moral je v zapore....! Tako je hotel od sveta mnogo proslavljeni, a od naroda hrvatskega pa prokllemeršićavo, ker je v njej Hrvatov, Srbov, Oebov in Madjarov. Ko se je dobri župnik poslavljal, je jokalo vse in vse joče še danes. »Obzor« zatrja, da je župnik Jemerš 6 vesel in vedrega lica odhajal v zapore. Verujemo. S tako popotnico, preobložen z dokazi ljubezni od strani naroda, in s čisto vestjo, z zavestjo, da sem le dobro hotel in se boril |proti zlu in zločinu ob blaginji naroda : s tako popotnico Be že more odhajati vedrim licem tudi v zapore ! potrebščine ? Ali ne bi mogla zalagati »centrala« vsega tega? In naša Niča, svetovno znana Opatija? Ali ni naravnost škandal, da premnogi opatijski hotelirji dobivajo s u-rovo maslo in smetano direktno od dunajske mlekarske centrale. O to je še ledina, ki bi donašala našemu Slovencu milijone! Mi pa čakamo in se pričkamo za oslovsko senco, a tujec nam pa jemlje ped za pedjo zemlje, in vrhu tega nas skuša gospodarsko uničiti s tem. da nam, ta kore koč jemlje pred nosom, najboljše po stojanke na našem trgu. In naš neustrašeni okoličan Slovenec ? Kako bi mu pomagala ravno »centrala« zmanjševati njegovo bedno življensko stanje. Ure in ure mora marsikatera okoličanka presedeti na trgu — izpostavljena vrhu tega še raznim Sikanam od strani izvestnih krogov — predno more prodati svojih kravic mleko, prinešeno od tako daleč, daleč. V tem slučaju bi pa nosila naravnost v »centralo« in rešena bi bila vseh skrbi in težav. In naš slovenski delavec in njega stradajoči otroci ? Kolikokrat bi lahko potolažil kruleči želodec za nekaj vinarjev — s tem, da bi si kupil posnetega mleka ter si s tem kolikor toliko zabelil svoje suhe iganoe. Tudi gospodarski bi se tržaški okoli*an lahko povspel, kajti dobro bi znal, da lahko odda vsako množino mleka »oentrali« in to, mislimo, da bi mu nikakor ne škodilo, temveč vprav mnogo koristilo. K sklepu apelujemonanaše domoljube. Vzbudite se! Ne čakajmo, da nas prehiti tujec. Pojavlja se žef kakor smo že omenili. Išče že trdnih tal in dobi jih gotovo, ako mu ne stopimo trdo na prste. Skličite v Trst v najkrajšem času nekako enketo mlekarskih strokovnjakov, ki naj se dogovore o konečni ustanovitvi take »centrale«. In »centrala« naj se ustanovi na tak ali tak način! Najbolje bi seveda bilo, da postane »centrala« nekako akcijsko društvo, čigar akcije bi pokupile v prvi vrsti slovenske mlekarne; in v drugi vrsti slovenske posojilnice. A k o s e je žalska pivovarna n a t a k način poklicala v Življenje, zakaj bi se pa mlekarska »centrala« ne mogla? Sajje tu i n t e resovanih na tiBOČein tisoče družin slovenskega kmeta! In še nekaj druzega bi ta »centrala« prav lahko prevzela. Kranjsko Časopisje se prepira, kdo naj po novem zakonu vzame revizijo posamičnih zadrug itd v svoj de lokrog? Glejte, ljudje božji! Ako bi že imeli ! tu tako »centralo«, bi bila ona eo ipso po-; klicana, da prevzame ta posel. Prepira bi , bilo konec ! Vzdramimo se, dan se nagibljc, solnee zahaja, skrajni Čas je ! Loterija e. k. dunajske policije. Že pojutranjem zvečer se bo vršilo srečkanje te loterije v palači c. k. {blagajne državnih dolgov. Povpraševanje po teh srečkah, ki stanejo le eno 1 krono je jako živahno, ker je namen humanitaren a zraven tega pa tadi velika možnost na dobitek. Loterija obsega namreč 1500 dobitkov v skupni vrednosti 50.000 kron. Vlažno vreme provzroČa načelno bolezni dihalnih organov, kakor katar v grlu, kašelj in enake slabosti. Zdravniki priporočajo v takih slučajih starodavnoznani »G i es s hiibler Sauerbrunn«, ki odpravlja vsled njene ugodne sestave take bolečine ter deluje pomirljivo na dihalne organe. Mattonijeva k'slica je tedaj za domače zdravilo zelo pripravna. I ^ ________ Naše mlekarstvo. (I>opi9 a Kranjskega.* IV. In alednjič, kje bodi centrala? Edino pripraven kraj je nas Trat. Tu v Trstu je 1 edino le zadovoljen obstanek »centrali«. O, j premnogo Slovetcev je, ki ne pripoznavajo j one svetovne važnosti kakoršno ima Trst. In kak promet bi se odprl »centrali« v Trstu! Le zemljevid v roke, pa govorimo I Trst, Reka, Opatija (tu bi lahko napravila »centrala« podružnični prodajalni) vsa kršna Dal-| macija, Grško, Carigrad, Turško ; vse severno ' obrežje Afrike itd. itd., torej odpre se nam cel sret. In kaj pa naša mornarica? Kje pa ta jemlje mleko, sirovo maslo itd. zrn svoje Narodno gospodarstvo. Vinska klavzula. V parlamentarnih krogih se govori, da je italijanska vlada naznanila naši vladi v neoficijelni obliki, da jej ni do vinske klavzule, ker je osigurala svo'emu vinu nova razpečavališča v Franciji in Italij''. Iz Bu dimpešte se javlja, da nameruje ogrska vlada odpraviti vinsko klavzulo in uvedenje carine 12 K na italijanska vina. Uvoz po ugodnej-šej carinski postavki se ima omejiti na 250.000 hektolitrov na leto. Trgovina in promet. Nove »Lloydove« zveze z vshodno Afriko. Od novega leta 1904. naprej, bodo plovili »Llovdovi« parniki za vebodno Afriko, v Durban, 12 krat na leto, t. j. vsaki mesec, dočim so šli do sedaj samo 6 krat na leto. Za promet je to velikega pomena, ker Be v vshodni Afriki veliko povprašuje po avstrijskih industrijalnib izdelkih in sicer posebno po moki, sladkorju krompirju, pivu, vinu, konzervah, oble ci, " p" hištvu, Bteklenh proizvodih, vžigal cah in |>o cementu. Pa tudi z drugimi industrija 1 ni rai izdelki, kakor b papirjem, strojevi in železnino, kateri so zelo priljubljeni v Afriki, bi Avstrija lahko tekmovala z Nemčijo in Anglijo. Dodirne točke teh voženi bodo: Brin-disi, Port Siid, Suez, Aden, Mombasso, Zan-zibar, Beira, Delag^a in Durban, a na povratku se dotakne tudi Tong*. ltotv.ua poročila ilne IS. novembra. Tržaška borza. Naooleoni K 19.0i-19.091.., angležke lire K 23.96 74.—, državne železnice K 6«6.--Gt>9.—, I.ombardi K 88.-9<).—, Llovdove akcije K 715.--725.—. — Srečke: Tisa K 318.-321.—, h redit K 471.— do 480 —, Bodenkredit 1880 K 29«.--301.—, Bo- denkredit 1889 K 288.--291.—, Turške K 144.— do 146.—, Srbske 2% K —.---.—. Dunajska borza ob 2. uri popol. : danes Državni dolg v papirju 100.40 100.40 v srebru 100.25 100.25 Avstrijska renta v zlatu „ „v kronah 4°/, Avst. investicijska renta 31/.0/,. Ogrska renta v zlatu 4°,0 „ j, v kronah 4% renta 31/* Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 ital. lir Cesarski cekini včeraj 100.40 100.25 120.65 100.45 92.55 118.60 98.36 89.40 1622.— «73.75 239.55 117.15 23.44 19.04 V» 95.25 11.32 120.60 1O0.45 92.60 118.70 9S..'30 89.40 1622.— 671.75 239.50 117.17 V, 23.44 19.07 95.25 1U13 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) 3°/0 francozka renta 98.—, 5°/0 italijanska renta 103.95, španski exterieur 90.52, akcije otomanske banke 596. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice —.—, Lombardi 91 50. unificirana tuiška renta 88.20. menjice na London 251.75, avstrijska zlata renta 102.75, ogrska 40/o zlata renta 102.30, Liinderbank —.—, turške srečke 141.75, parižka u&nki 11.23, italijanske m^ridijonalne akcije 6.81, akcije liio Tinto 12.27. 1 rdno. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88s/4, Lombardi 3'Z,, srebro 271/B, špaiska renta 89'/-» italijanska reDta 103.*/4, tržni diskont 4, menjice na Dunaju 24.22, dohodki banke —.—. izplačila banke —.—. Trdno. Tržna poročila 18. novembra. Budimpešta. Plenica za april K 7.72 do 7.73. Rž za april K. 6.69 do 6.70, za maj —.— do —.—. Oves za april K 5.50 do 5.51, za maj h. —.— do —.—. Koruza za maj K 5.24 do 5.25. Pšenica: ponudbe srednje —.— ; povpraševanje : omejeno, mlačno, prodaja 23.000 met. st., nespremenjeno. — Draga žita nespremenjeno. — Vreme : deževno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za november po 50 kg 37.50 frk, za inarc 38.25 frk. X e w-Y o r k. (Otvorjenje.) Kava Rio za bodoče dobave, cene vzdržane, nespremenjeno 5 st. zvišanja. London. Sladkor iz repe surov S Vs S h, Java 9.06 Sh. Mirno. Pariz. Rž za tekoči mesec 14.90, rž za december 14.90, za januar-februar 14.75, za januar-april 14.90 (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 20.95, za december 20.95, za januar-februar 20.95, za ja-nuar-april 20.90 (trdno). — Moka za tekoči mesec 29.05, za december 28.95, za januar-februar 28.65, za januar-april 28.40 (Trdno.). — Repično olje za tekoči mesec 52.25, za december 52.25, za jauuar-april 52.75, za maj-avgust 53.— (trdno). — špirit za tekoči mesec 37.75, za december 38.—, za januar-april 38.50, za maj-avgun 39 — (mlačno*. — Sladkor surov 88° uso nov 223/4—23lJ4 (mirno), bel za tekoči mesec 26.—, za december 26.25 (trdno), za januar-april 26.87 V«, za maj-avgust 27.75, rafiniran 58—581.. (Vreme oblačno.) XKKX»mK»t*XttXttKXX X X X X X X X X X X X X X X X 1*1 X Svoji k evojim! ZALOGA pohištva dobro poznane tovarne mizarske zadruge y Gorici (Solfcaa) vpisane zadruge z omejenim porofitvom prej ^Inton Černigoj Trst, Via dl Piazza vecchia (Rosarlo) št. 1. hiša Marenzi. največja tovarna pokištva primorste dežele. Solidnost zajamčena, kajti les se osuSI v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobna, Moderni sestav. Konkurenčne oene. X n a K * U X X X n u s s« IX n r Album pohifttev breiplafira. 1 XXXXXXXXXXX XXX 55 X Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) A. ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurenca Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Hutrovan oenik brezplafino ln franko- prodajalnica izgotovljenih oblek - „Alla CM Hi Trieste" ^ tvrdke XX EDVARD KALASCH XX X Via Tor rente št. 18 X nasproti gledališču „GOLDONI" X s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in rajugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo p e rila za delavoki stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih movij. VELIKI IZBOK izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se naprav.jo po meri. Sprejema zavarovanje člove-kega tiv-jen » po najraznovrstnej»ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi »e vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. SLAVIJ A tt vzajemna zavarovalna banka v Pragi. Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalniea nase države z vseskozi slovansko-narodno upravo. VSA POJASNILA DAJE : Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12. Zavaruje poslopja in premičnine prito požarnim škodam po najnižjih cenah $koiie cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. TRST. - Via Giacinto Gallina št. 6. - TRST. Pozor! Prodajam po jako nizk.h cenah spece-r jsko-jedilno blag' iz prvih t«>v&rn in i Ilirske testenine Žuideršič & Valenćič. nadalje rapoltarsie ;n tržaška testenine prvo ! vrste in vsake velik«sti, s točno poatrtžbs na dom. Na dež« !o p< š Ijam po poštnem po v zetju od klg. naprej. Proti takojšnemu plačilu 2cf0 odbitek. ! Pr-poročam se ud?ni Josip L u in. j TRST. - Via Giacinto Gallina št 6. - TRST, j Tovarna za cementne plošče ANDREJ STOLFA Trst - uliea dell'Industria št. 1. - Trst. j --- Cementne plošče u medene od 25 in 33 cm, šestvogaine plošče od 20 in 2b cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Se ne boji nikake konkurence bod.si glede cene ali kakovosti blaga. ( I Zlatar DRAGOTIN VEKJET TRST. (C. Vecchiet). Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo na novo stvorjeno prodajalnico zlata-nine, srebraine in žepnih ur. — Sprejema vsakovrstne poprave zlatih in srebrnih predmetov ter žepnih ur. Kupuje staro zlato in srebro. Cene zmerne. h > m > B r Na najvišje povelje Njepvep c. in kr. apostolskega Veličanstva Urar F. Pertot Trst ulica della ' Poste 3, votral ul. Torre bia&ca Prodaja srebrne ure od 3 gld. j naprej, zlate ure od 8 gld- naprej. Izbor sten- t ssih ur, rego'atotjev i. t. d. Popravlja vsakovrstne ure po jako zmerni ceni. XXIII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija, zakonito dovoljena, ob- sega 11» 58*3 dobitkov v gotovini v skupnem znesku 512.880 kron. dobitek znaša v gotovini: Glavni z eno sobo in 2 aobami in eno 30 malih stanovanj kuhinjo ae takoj odda v ulici Industria iu ul. Guardia v tisah Stolfa. Pisarna v ul. Giuliani St 20 A, L 200.000 kron Prodajalnica rokovic in kravat. A. HTJBMAN TRST Corso štv. 19. TRST. Rokovice giaće, ptve vrste za gospe, 2 gumba po.....gld 1.— 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice iz švedske ali bele kože za prati, 3 gumbi po .... gld 1.20 Rokovice glt>y& z volneno podlago za gospode .......gld 1.1)0 Rokovice cd č sta volne . . . gld —.80 Rokovice gtaeč za gospode 'angleške vrste) po . . T . gld 1.30 do 1.40 Rokovice pristue angležke po . gld 1'tsO-Rokovice za častnike gld 1.10, podeasfclike 70 novo. Rokovice angl. od kožce . . .gld t.SO Rokovice g'jicfe, dvojnati fev . . » 1.40 Izbor kravat najnovejše mode. „Ciprija Parizien-1 prah za gospe tvrdke Kielliauser v Gradcu po 10 novč. zavitek. Pranje in popravljanje rokavic v 24 urah. NB. R »kovice ee poskušajo ter sprejemajo naročb« po meri. Anton Skerl mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia)= Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje. Žrebanje nepreklicno dne 17. decembra 1903. j€ana srečka Stane 4 krOIlC. 9 Vse P° cenah' da__se ni buti konkurence nadptr od 1—2 in ■ t pop. Meblirana soba Na -lov povč uprava .Edinosti". Prodaja manifakturnega blaga SALARINI v ulici Ponte della Fabbra št. 2. in podružnica „yflla citta 9i £on5ra" ulica Poste nuove Št. 3. (Brunerjeva hiša --Z*.- Izgotovljene obleke za mo-ke, dećke in otroke Mo*ke obleke od 6-50 do 24 gld ; za dečke od 4 do 12 gld. Jopici is snovij od 3 do 8 gld. Hlače iz fnovij od 2—4 gld. ravno take iz najfinejše volne od 4JVJ do 8 gld. Velik izbor tinih površnikov v r arvah od bdo 24 gld. Volnene obleke za otroke od 3—12 let od 2S*) do 9 gld ; isti iz platna od 1 do 5 gld. Haveloki (Loden) za moške, dečke in otroke po zelo zmernih cenah Hlače od moleškina za delavce \iz lastne predilnice v Korminu). Močne -rajce lastnega izdelka po 1.20 gld. Zaloga jopičev < >rleans», platna, črnega in barvanega satena za pisarniško osobje. Bogat izbor snovij za mo-ke oblete toli na meatr koli za naročbe po meri, koie ae izvrše v slučaju potrebe v 24 urah. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na l>una;u. IU., Vordere Zollamts-strasse 7 in v loterijskih kolekturah. v tobakaniali, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. ; igralni načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoSljejo poStnine prosto. C. kr. ravnateljstvo loterijskih dogodkov oddelek za državne loterije. Rudolf Aleks. Varbinek 'M zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn = Borzni trg it. 2. II. nadstropje ===== (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. V Konkurenčne cene Specijeliteta: Priprave za točenje piva. Mi. V olajšanje nakupovanja se proda -fajo vdi predmeti tudi na mesečue obroke. Dalmatinska gostilna „J)e Giacomo" v ulici Valdirivo štv. 14. oriporr.ča svojo dobroznano gostilno, preskrbljeno vedno z najboljšimi dalmatinskimi vini ter izbirno domačo kuh njo. T0Č1 pa : Črno dalmatinsko. . . po 32 nvč. Opolo......„ 36 „ Na zahtevo te j ošlje od 5 litrov na dom ; za večje te nož ne po dogovoru. Svojim cenjenim rojakom in bratom Slovencem te toplo priforo?a Jakov Marasović, lastnik. Novo otvorjenje najbolj poznane » trgovine z obuvalom Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. §e toči: fino vijaveko belo.....ps 40 nvč. za na dom.......» » istrski teran I. vrste . ...» 36 » za na dom.......» 32 » nad 10 litrov......»28 » dalmatinsko I. vre te ...» 36 » 2a na doin.......» 32 » nad 10 litrov......» 2S » Priporoča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, elavntmu občinstvu pa za mnogobrojni obisk. Na razpolago bo vedno topla in mrzla jedila. Krčma ie odprta vsak večer do polnoči. I dani Josip Furlan, krčmar. — TRST — Via delle Poste št. 3. — TRST — XI J. i — TRST — Via delle Poste št. 3. — TRST — Mnogo taja! do 1000 kron na mesec za morejo čaatno zas užiti osebe vsakega stanu, (tudi kot postranski zna užik). Natančneje pod „Reell 107" na Annoncen - Abthe lung des MERCUR. Stuttgart, Bergstr. Specijaliteta*: oficirska obuvala. Odlikovana v Rimu se zlato kolajno in - - zaslužnim križcem - - Oflnmaiu marna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju se zlato kolajno in - - častno diplomo. - - IVAN ANGELI ulica Canale štv. 5. (nasproti cerkve »t. Antona novega.) Edini specijalisti za izdelovanje zidarskih in slikarskih čopičev ; lastna Specijaliteta čopičev za barvanje s pokostjo. Pleteni naslanjači francoskega sestava in nedosežne kakovosti, r———— Se ne boji nikake konkurence glede zmernih cen kakor t udi izvrstnega izdelka. Čuvati se je dobro da se ne zamenja moja trvrdka s konkurenti jednakoga imena. Zahtevajte ter kupuj ;e le FL CVEKOV Mira iz Kamnika (Kranjsko). Dobro vpeljani zastopnik se išče za Trst in okolico. Pavel Gastwirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga pohištva, popolnih sob. Dunaj—Trst. Železno pohištvo, zrcala iz Belgije. - Podobe v izboru in tapetarija. — Ure, šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Polnovpl&čani akcijski kapital == Špitalske ulice Štev. 2. K 1,000.000 Kupuje in prodaja nt vrate rent, sastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, arećk, delnic, valut, novcev in deviz Fromeie izdaja k vsakemu irsb&nju. Zamenjava in eskomptuj* izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - kupone. --: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni — izgubi ■ Vlnkuluje In divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bmhompt in inkmmmo menic. p^* Bor~*i* naročiltu Podružnica v Spije tu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. Promet ■ čeki in nakaznicami.