—i felly «et* »a»* PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NAMRDNE PODPORNE JEDNOTE_ Urwfcúftkl I» aprmvBiàfcl Ulf ft. Lavada!« Afs. Off la. of PuWteaUea» M9T South Lawodala At». T«UM«m, EockwoU 4004 "¡JTO-yeab xxhl jf |6.00 jtiuwj M. IMS. M «h« Um 4«t of ONim W Mink ». 1ST». CHICAGO, ILL., PETEK, 22. MAJA (MAY 22), 1936. Subscription $6.00 Ysarly STE VN U M H E It 101 * for »»iltay «t spadal »ti ef p—tags fruHsé tff 110», À«t «f Ott. t, ltlT, aatkortiad M M, lWi. Mussolini se pripravlja za naskok Balkana in Turčije Albanijo je pričel spreminjati v trdnjavo, iz katere namerava napasti Jugoslavijo in Grčijo. Tajna pogodba z Bolgarijo? Tajna spomenica Balkanske zveze Ligi narodov. Kemal paša pravi, da Turčija ni Abesinija. Afriška pustolovščina je stala Italijo milijardo dolarjev Rim 21. maja.—Finančni mite Thaon di Revel ni hotel *ti nobenih številk, ki bi raz-ile misterij, kako veliko vsoto i Italija potrošila za financira-e afriške vojne, ko je državni ornici predložil proračun. Izja-je le, da je Italija izšla iz voj-, finančno trdna. Uradno glasilo fašistične vla-je pa objavilo številke, ki ka-i, da je Italija od januarja eklega leta do danes potro-za vojne priprave in finan-ije vojne 12,080,500,000 lir •og milijarde dolarjev). Ta „ ukljuduje 975,000,000 lir, je tvorila del proračuna za le-1934 in 1935. Včeraj je Itali-določila 2,045,000,000 lir mi-itrom kolonij, vojne, mornari letalstva in notranjih zadev. Sodijo, da bo vsota dvanajst tijard lir, ki je že bila ali pa potrošena, zadostovala za kri-vojnih stroškov, dokler ne bo Sji del italijanske armade od-;lican iz Afrike. Finančno mi-trstvo bo sedaj iskalo nove nov kapital, ki ga potrebu-u razvoj Abesinije. Notranji dolg Italije znaša se-enajst milijard dolarjev. A-ka vojna je povečala dolg jmanj deset odstotkov. Stroški ¡tvezi s financiranjem afriške ine, pravijo finančniki, niso ;irani, ako se bo izkazalo, da bo italijanska pustolovščina l izčrpavanjem narav-;a bogastva Abesinije. Addis Ababa, 21. maja.—Mar-Pietro Badoglio, vrhovni po-jnik italijanske armade v A-t Je včeraj odpotoval do-Pred odhodom je poveril lovno povdjništvo nad faši-nimi četami generalu Rodol-Grazianiju. Badoglio bo vodil slavnostni »d |mj rimskih ulicah, ko bo 'ija praznovala dan ustave 7. zarno pa bo to proslava iumfa italijanskega orožja v biniji. t Addin Ababo je prišlo poro-j<* vojaška kolona pod fljKtvom generala Staraceja, ijnika fašistične stranke, oku-"la lM>ra Marcos, Klavno me-province Gojam, ki je važno »insko versko središče. Ženeva. - (F!>) __ p0 pod-iljenju Abesinije h strupe-1 Plinom in masnimi ekseku-lft11 brezmočnih civilistov se jmage pijani Mussolini takoj 1,1 pripravljati na nove faši-/«kspade. Cilj njegovih '¡*n»li*tičnih sanj je razšir-»voje fašistične hegemoni-nfc Mkanu in okupacija Ma-Atij* - Turčije. ™ Prvi korak k uresničenju •Jlf ""IH-ritlističnih sanj in r;msk.Ra imperija", ka-" Jt n»fx>vedal v svojem vi-/ovorii ob priliki pro-\ "" /.magev Ktiopiji, ' . a utrdb in leta- A!baniji ob i in Cr Newyorska policija udriha po sta vkar jih Strajkujoče mornarje napadla dvakrat v enem tednu New York. — (FP)—V stavki "rank and file" članov mornarske unije v tem mestu zadnje čase pridno pojejo policijski količki. V enem tednu je policija že dvakrat napadla stavkar-je in njih simpatike, ko so pike-tirali na pomolih. V zadnjem napadu po več ko sto policajih na konjih in peš je bilo razbitih 30 glav. Zdravniške pomoči je moralo iskati dva tucata stavkarjev in šest policajev, pet stavkarjev pa je bilo odpeljanih v zapor "'črne Domače vesti Nov slovenski list prihaja Milwaukee. — Na konvenciji SSPZ je bil z veliko večino sprejet predlog, da zveza prične izdajati lastno glasilo, ki bo te dnik. Zdaj je elevelandski dnevnik Enakopravnost glasilo te organizacije. Novice iz Calumeta Calumet, Mich. — Zadnje dni so bili tu poročeni Matt Fink iz Raymboultowna in Ana Klobučar iz Blue Jacketa ter James Stukel iz Lauriuma in Esther Boatman iz Dollar Baya.—Paul Kalan iz Newtowna, ki ima že dve leti poškodovano čeljust vsled nesreče v rudniku, je odšel v Rochester, Minn., k znani ma bratoma Mayo na operacijo. — John Vertin, ki se je mudil več mesecev v Jugoslaviji in drugih krajih Evrope, se je ta teden vrnil domov. Nevaren ribolov Ely, Minn. — Frank Škufca in Frances Sotlič bi bila zadnje dni kmalu utonila v reki Stoney, ko sta lovila ribe. Čoln, v kate- Stavka farmskih te-lTOWNSEND JE I Arabsko-judovska . žakov v Calif orni ji ! OKRCAL SVOJE ' V Palestini Nad 1000 «klavcev •tavkak» jka viijo IZPRAŠEVALCE Anglija noče ugoditi Arabcem Los Angelc«. lantizmu, s lifornija posebno lavce že mnogo boja nikakor no' more zatreti, Stavke so nekaj vsakdanjega, Med poljedelskimi delavci lansko leto ni bilo «oliko slišati o njih, ker so bili kbto prej z grozovitim terorjem prisiljeni kolena. V okolici Clane kongresnega od« teka je označil sa trdoglavce Kljub vlgi-zatira Ka-edelske de- I PREISKAVA ZAČASNO PRETRGANA Jeruaalem, 21. maja. — Spopadi med Arabci in fttdi v Palestini ae nadaljujejo fte drugi mesec. Prvi mesec je bilo 26 šidov ubitih in čei sto ranjenih, dočim imajo Arabci prav toliko izgub. Včeraj je priplula angleška bojna ladja v pristanišče Jafe. Danes je Palestina—ki je pod kontrolo Lige narodov, toda mandat ima Velika Britanija. — brez malega v obsednem stanju. An- Wash!ngton, D. C., 21. maja. | Dr. Francis E. Townsend, na I vodja penzijskega gibanja, ki _________ _______________..... obljubuje $200 mesečne pokoj- gleška oblast js pomnožila poli . ------- Palje Verdesa je nine vsem nad 60 let stsrim ost- cijo in vojaške čete, aastratils zadnje čase stopifo v stavktf nad bam, se je pri včerajšnjem M- vse »eleanice in glavne ceste ter tisoč delavcev, ki zahtevajo zvi- slišan ju pred člani posebnatfa odredila, da se v večjih mestih Šanje plače od 29 do 85 centov kongresnega odseks silno ras- qs sme nihče pokszati na ulicah na uro. Stavka se je pričela ns jezil in imenoval kongresnike| po deveti uri avečer. poljih za zeleno v Veneciji. Last- trdoglavce, ker ne morejo ali niki so zvišanje Odklonili in na-1 nočejo razumeti njegovega pen-stopili proti staAarjem s sta- zijskega načrta, rim orožjem — tigilantizmom.l ¿lani odseka so dva dni pe- Teroristi so pričeli napadati pi-Utili doktorja. Stavili so mu. «„^vanje juq«v v m.™,..,, kete; nekdo je vrgel v glavni dolgo vrsto vprašanj, ki «o ga Anglija se pa ne zmeni za to za-stan stavkarjev plinsko bombo,| otividno spravila v zagato. Do-[ ht®vo in pravkar Je dovolila na Arabski narodni «vet, ki je razglasil civilno nepokorščino in bojkot Židov, odločno zahteva, da mora Anglija ustaviti naseljevanje Judov v Palestini. Marije." Policija je navalila na nad tisoč piketov, ki so skušali preprečiti odhod parnika Virginia Panama-Pacific družbe. Proti policijski brutalnosti so sta vkar j i in drugi vložili pritožbe pri županu LaGuardiji in njegovem policijskem komisarju. Vodja stavke Joseph Curwrn je vTmertd stavkarjev sporočil policijskemu inšpektorju Louisu Rosenfeldu, ki je dal navodilo za napad, da odklanjajo njegovo preiskavo, ker so v njo izgubili vse zaupanje. Obrambi stavkar jev so se pridružile razne skupine, ki zahtevajo disciplinira-nje policije, "katera gazi fundamentare ustavne pravice delavcev." ki se Je raztreščila sredi grupe kazali so mu, da so njegov« ia-l mMUv nldaljnjim 1«,000 do 18,- žensk in otrok; avte s stavkar- povedi polne kontradikcij in to ooo Judom do 1. oktobra t. I. ustavljajo na cesK in pretepajo je razkačilo, da Je izgubil po- Arabci pravijo, ds bodo kmalu in pet se Jih tudi 'rtahaja v ječi. trpežljivost. Proti koncu aasli- v manjšini, če pojde tako daljs. If .1...1.1 ¿Ai« MaaMMA •• M i I KahI. la LMtAal /la lat tia A al» H 1 m a a aaa t L II V% _ I__A. I_1 Ull V stavki sodetujajo rasne uni-| šanja je fte kričal, da je vse skuje poljedelskih delavcev. Na po- paj nesmisel in posvaril kon-moč so jim prišla rasne skupi-1 grešnike, da ne bodo ničesar done, ki zbin^o prlapevke, pred-1 legli z osebnostmi. 'Tu imam vsem socialisti. I dokument, ki pojasnjuje mojo V Kaliforniji jt 86 odstotkov| filozofijo starostne pokojnine. Leta 1922 J« bilo v Palestini 88, 700 ftidov in 666,258 Arabcev, danes je pa fte čes 400,000 ftidov in okrog 750,000 Arabcev. nu m,* luvim nun. ^uiu, v y Kaliforniji Jt J» odstotkov i niozonjo starostne poaojnine.i r • M • • rem sta veslala, se Jima je pre- vge poije^lskt zemlje last kom- Prečital bom njegovo vsebino, TCfleraClia UI111 vrnil in štirje moški, ki so riba- panijf ki prideiujtjo zelenjavo če me ne boste motili," Je rekel «T -............ ........ — — i pum j, ki priudiujcju mh!ii;btu vb iih iic i rili v bližini, so ju rešili. Reši- in udje ter j^Ugsjo z nJim vt- Townsend. ¿a! Ji auk • T<«ai lla mIv m i , i A •%/% llMfi 4 I a a ti _ _ telji so: Jos. Markovič, policaj, Frank Mlakar, Math Cerne in 6teve Grahek. Posledic ni bilo, čeprav sta bila več minut v le-denomrzli vodi. Samomor __ Coverdale, Pa. — John Bajt, star 40 let in doma iz Ceplesa pri Cerknem, okraj Planina, si je dne 16. maja končal življenje s kroglo. Tu zapušča ženo, hčer, dva bra^a in sestro, v starem lik del Amerike. Organizirani kapital izmosgav« miaerno pla-| čane kulije s pomočjo vigilanti-zma. T- J talija zaktmva, da Angtmii izpraznijo Abmšimjo Londoitv 21. majs. — Angleška vlada je prejela migljaj iz Rima, naj umakne indijsko vo- Doktorjeva izjava je spravile kongresnikt v konfuzljo. Začeli so se posvetovati med seboj, ali naj dovoMJo čitanje dokumenta.| Končno so sa izrekli proti čita-nju ki naznanili, da se bo danes vilo. Zsslišsnjs je doslej ugotovilo, da so agentje, ki delajo za| Townsenda, v glavnem zainteresirani v provizije od prizpev- podprla Rooievelta Proti dalaviki stranki Houston, Ta*. — (FP) — Na DEVETA REDNA KONVENCIJA S. S. PJVEZE Zvesa dobi lastno glasilo, ki bo tednik RAZGLED PO MESTU «M nafto«a ponrbtiri« |M>ro*r>alra) Milwaukee, Wis.. 20. mujs.— 'o prečitanju zapisnika tretje in četrte seje je odsek za resoluci-e predložil resolucijo gl. tajnika Williams Rusa, ki |>ooblaŠČM odsek sa pravila, naj prsviln uredi In spravi v soglasje. Po-, ««njeno je bilo, ds je to potrebno ne samo vsled pravilne stilistike in pravoslovja, ampak tudi radi tega, ker je več določb ponovljenih v raznih členih in točkah. deracij« Je Imel predsednik Roo* sevelt mnogo gorečih zagovornikov, Amerlšks "liberty" ligs in njeno "aubvencirsno dete" Južni odbor za obrambo konstituci-je, pa še več prav tako gorečih kraj u^d va"b ra Ui n LTZ * ^ÍJwilÜL ^ M «»T*«^ ^ Vzrok samomora ni znan. Bil jeh^Vv uAddi¿ Abñ*[\ ^ ------ ------------ Vigilanti zagrozili organizatorju Rockwood, Tenn. — Tukajšnji vigilanti so zagrozili Hilliardu Bernsteinu, organizatorju zveze brezposelnih, "da bo prihodnjič, če se še vrfie, tako zdelan, da ga lastna mati ne bo poznala." U-stavljen je bil, ko se je vračal v Nashville s shoda nogavičarskih stavkarjev, kjer je govoril. Noč je prespal v preiskovalnem zaporu in drugo jutro je bil posvar jen, naj se več ne prikaže med sta vkar j i, proti katerim so se or ganizirali vigilanti. Bolivija druga ameri- ika faiištična driava? Buenos Aires, Arg., 21. maja. —. Iz La Paza, glavnega mesta Bolivije, poročajo, da je voja- ... ška in nscionslnosocialističns \Rumunija plačuje član društva 427 SNPJ. več potrebna. Muasolini je tudi obvestil Francijo, naj njena vojaška possdks v Diredsvl zapu-J sti Abesinijo. Italijani so izgns-li francoskega misionsrskegs viksrjs Andrejs Jsroussesujs iz Hsrsrjs. junts, ki se je prvotno polastila režima republike Bolivije, včeraj odstopila na zahtevo polkovnika Davida Tora. Toro, ki se je vrnil iz province Chaco in prevzel vlado v svoje roke, je naznanil, da bodo v bodoči vladi le vojaški Častniki in režim bo o-snovan strogo na principih narodnega socislizms. (Prejšnja vest, da so puč v Boliviji zadnjo nedeljo izvedli iHrim »je. meji Jugosla- ii'kii Im- I Mi- li I. *4banije, ki je ita-°nija v polnem po-J«' tyko očitno pri-W« agreniven nspsd r>J« dr/.ave. da mU ju-in yrAka vlada po-»r x|,,v tajno sporne-vpraÄujets, ksj Francošhi nadškof je kapituliral Psriz, 21. msjs. — Nsdškof Andre Dubois de ls Villersbel, katerega je papež odstavil, je včeraj zapustil nadškofijsko palačo v Rouenu in se preselil ns svoj dom v Ssint Brieuxu. O-semnajst dni se je nadškof upiral papežu. Lokalna oblast je preskrbela nadškofu močno policijsko stražo za prihodnjo nedeljo, ko se nadškof pripravlja na slovesne ceremonije v rou-enski katedrali. Villerabel si Je s svojo afero pridobil mnogo prijateljev, a tudi precej sovražnikov med katoliki. na socialisti, je bila vsekakor zmot- rejenih. Finančni minister Je ta Nacionalni socialisti so ne- škandal poostril, ko Je naznanil, " 'da vlada ne mpre vzeti nazaj falzifikatov in jih nadomestiti z dobrim denarjem. kaj takega kot naciji v Nemčiji.) Mti-ri if n» -torit M i*. pr (t* ti tem fro-nijevegs fašiste kasarne vzhodnem ko-fcjkrajši točki J*k^m morju, ahko prišla v vojaških eks- * «a i urni.) Colorado in Indiana dobili zvezno pomoč Washington. — Državi Colorado in Indiana sta dobili od zvezne vlade $2,211,326 kot njun delež za april, maj in junij za podpiranje starčkov, slepcev in osirdtelih otrok. Colorsdo Je prejela $1,100,760, Indiana pa $1, 1 ti,576. Njune zakone za soci alno zaščito Je zvezna zaščitne komisijs odobrila majs in spri ia. Konvencija loko-motivnih etrojevo-dij v Clevelandu Cleveland. — f>ne 1. junija se tukaj prične konvencija Bratov-ščine lokomotlvnih strojevodij, ki je šla zadnjih deset let skozi večio krizo radi skrahiranja, . Si .d;r, red v dobi Coolidgeve "prijeperiU-U." Zadnja leU se je tega reši-Is z večjimi Izgubsml zs Inves-torje in ne zopet vrnile ns striktno unijsko polje. Konvencije se bo bavila z vprsšsnjem brezposelnosti, pokojnine in podrtsv-Ijenjem železnic. Nsjresnejše vprašanje pred železničsrji Je konsolidacija prog. panzijskega gibanja Townsend je obljubil, da bo danes predložil natančen račun svojih dohodkov. Včeraj Js pri-znal, da je v zadnjih dveh letih prejel okrog $65,000 in v tem je uključeos v sots $38,600, ki predstavlja dividende od tednika, ki ga izdaja njegova organisacljs. Dalje je priznal, da Je njegovs orgsnizacija potrošila tisoče dolarjev za izvolitev kandidatov, ki so obljubili, da bodo podpirali njegov penzijskl načrt in ga skušali uveljaviti. Neki kongresnlk ga Je vprašal, ali je res, da Je njegova or ganizacija zbrala $1,600,000, odkar je bila ustanovljena. "Ne verjamem, da je zbrala več ko milijon," Je bil Townsendov od-, govor. Kongresnlk Iloffman Js dejsl, ds člsni ryiseka ne verjamejo v izvedljivost Townsendovega načrta. "Vzrok Je, ker so nekateri kongresnlk! bolj trdoglavl nego drugi," je bil doktorjev .odgovor kongresniku, in njegovi Delavêke reforme pristaši, ki so prišli iz Califor V ipangki republiki nlje v Wsshington, ds prisostvu- Msdrid. 21 msjs. - V ru-l " "kroh" dsrski provinci Asturlji Je ve-mezdno gibanje rudarjev; uradnike § ponarejenim denarjem Buksrešts, 21. msjs. — NsJ-novejši finančni škandal v Ru-muniji je izbruhnil na dan vče raj, ko je časopis Zorile razgalil, da v I sds plsčujs svoje urednike s ponarejenimi bsnkovci. Od 75,000 levov, ki so Jih prejeli šolski nsdzorniki v Cluju kot plačo, je bilo 16,000 levov pona- tali. liko mrmnu • > i # ^ okrog 60,000 rudsrjev zahteva Sneg in zmrzttna ogra večjo mezdo. Vlada ae bsvi i \ iata letino V New Yorku vseh ru-| A|bany N y 2, mJ|jA _ V gornjem delu države New York Je včeraj zavladalo Uko mrzlo vreme, ds se je resno ba ti zs ssdje in druge prldelk* V okolici Hsrsnaca, Troya In Ma Ione ju je temperatura padla ns '¿6 stopinj nad ničlo in po hri bih je zspsdel sneg. govi soprogi je konveneija priskočila na pomoč In obsodils to-rijske elemente na Jugu, "ker skušajo ime nsšega velikega predsednika K. D. Roosevelta In njegove dobre soproge povaljati v blatu." M rs. Roosevelt se Je torijem zamerila, ker Je nedav no obiskala neki zamorski kole-flj. Konvencija je izdelala akcij ski program, ki poziva Ameriško delavsko federacijo in tek-saške unije, da pomagajo orga nlzlratl oljne in reflnerljske de lavce; nadalje minimalno plačo $12 na teden za delavke, držav nI odškodninski sklad za pone srečbe pri delu, skrajšanje de lovniks ns šest ur v tednu in sodelovsnje * mehiškim delsv sklm gibanjem za organiziranje mehiških delavrev v Tezasu. Ob-sodila Je strahovanje učiteljev In zahteva zanje popolno svoih» do pri poučevanju delavskih pro blemov. Obsodile Je tudi W('A radi njene stavkolomne vloge Med konservativnim in ns prednim elementom je prlšMl večkrat do spopada, tisla prvi so bili vedno v večini. Resolucijo xa ustanovitev delavske stranke J< pražila In se Izrekla za "ne strankarsko" |K»litlko Ameriške delavske federacije potem, ko Js praktično Indorslrala Kooaevt ta. rektnega prodajanja premoga od jame do odjemalcev, da se odprsvi dobiček posredovalcev. Ns ta način bodo rudarji lahko¡ več zaslužili. Delavêki liât prenehal Milwsukee Zadnji teden ji izšls zadnja izdsjs American pr€d»ednikova mati Mornarična konferenca Anglije in Ruti je London, 21. maja. — Zastopniki Velike Britanije in Sovjetske unije so dsnes odprli mor-narično konferenco v Londonu. Leader js. naslednika Wlaconaíi Uaderja. katerega Je izdajala] tedensko wíwonsínska ricial» stična stranka. Na drugi stran»| je pričel izhajsti pa nov delsv ski list The ftouthem leader, kl )e glasilo fthsre Croppers unije| ns jugu. Izhajati Je pričel v Nem Orkansu. . ______ . §e je teiko pobila Hyde Psrk, N. Y„ 21, msjs — Ksrs Dele no Roosevelt, S2 letna msti predsednlks Rooss vel ta. je včeraj padls v »ta nova nju svoje vnukinje in si nalomi-la kost v boku. Njeno stanje je kritično zaradi visoke «Uro«ti A vet rija íe vedno na robu medfaiietične vojne Dunsj» 21. msjs. — Knez Htarhemberg, odstavljeni |>od ksneelsr. ae Je včersj vrnil iz Kims in tskoj je akllcsl genersL no zliorovsnje vneh lokalnih po. veljnikov svojega iielmwehrs. Karuelar hchuia hnlgg Je že preil enim tednom odredil ra^»rože' nje In razpust v»eh privatnih armad, tergoviml fašisti in aretacije so na dnevnem redu. Nadalje jo predložil resolucijo >dbora za obrambo Jugoslovanov v fašistični Italiji, katero Je izročil resolucijskemu odboru Mike Yakin, delegat društva 26. O obeh reaolucijah se bo vršilo glasovanje na šesti seji na pod-agl fte prej sprejetega zaključka. Za tem je prišla v razpravo zadeva lastnega glasila. Is razprave, ki je bila le bolj informativnega značaja, je bilo takoj razvidno, da bo sprejeta zadevna resolucija, predlošena po gl. tajniku Willlsmu Rusu. Ia rsz-prave Je bilo takoj razvidno, da so vsi člani zbornice sa lastno svežino glasilo; proti so bili le oni, katerim je bilo tako od društev naročeno in ki so hoteli izvajati naročila društev dobesed-f. ino. Vršilo na Ja poimensko gla-^TIo»SIU».'-*ga lastno glasilo Js bi«— o oddanih 66 glasov, t. j. ds Je 56 delegatov in gl. odbornikov glasovalo zs lastno glasilo, In 10 proti; nevtralna sta bila 2 delegata, ki sta glasovala "navzoč." Ol. odbor Je v celoti bil za lastno glasilo. Zatem je b!lo po kratkem pojasnjevanju odglasovsno, da uradno glasilo Izhaja tedensko na štirih strsneh. Vse podrobnosti, kakor tudi ime glasila, uredi In odloči gl. odbor v najkrajšem Času. Za tem Je referlral odsek za pravila In z nekaterimi malimi popravki so bile sprejete vse do-ločbe tikajoče se gl. odlmra, nJega odsekov In pododsekov in sej gl. odbora, upravnega odseka in upravnega |iododseka, sprejete kot predložene. Nekaj novega, kar druge podporne organizacije (slovenske) še nimajo, Je "pod* odsek" upravnega odseka. Ta "pododsek" tvorijo nsmreč i v gl. uradu nastavljeni gl. odborniki: gl. tpjnlk. pomožni tajnik, blagajnik In direktor (ravna-tel j) mlučlh društev; dolžnost tega "podod-Neka" je reševati razne prošnje In drrtge nujne zadeve, ki nastanejo med aejaml upravnega odseka, in Je tudi takozvanl Investicijski odsek; vsi ukrepi In Mklepi so pa |M»dvrženl kontroli Upravnega odseka In gl. odbora, t. J. da Ima pravico upravni od-aek ali gl odbor Iste ponovno vzeti v pretres, ako Je to za koristi organizacije potrebno. Važna zadeva Je bila, v kakih amernirab naj »a» urejevano zve. zirlo glasilo. Po odseku predloženi določbi bi bilo glaailo lahko Izrabljano »al vseh mogočih '>»-lltlšnov," ker Je bila določba, da glasilo |M*lpira vaakega slovenskega kandidata za kak politični urad ne glede na njegovo |w#H-tlčno opredeljen Je (kake stran-ke Je kandidat). Na pri*dl<»g Petra Bernlka, delegata društva M. I, Je zbornica soglasno upre-Jelš predlog, da je glaailo urejevano v »mialu načelne Izjsvs In po načelih in principih razredno zavednega In strokovno organiziran***11 delavstva. Urednik ima pravico zadržati vsak dopis, katerega vsebina N bila . ,u M »Hlo«u MMI, il ••• M • (Ml MiIM fi ita J* pr»»otoMM. 4c M »■ UM M Vsakega nekaj Nomlnacljakl konvenciji demokratov in repu-blikancev, ki prideta prihodnji mesec, bosta leto« kombinacija cirkuna in koncerta. Republikanci imajo načrt za pevske zbore raznih narodnosti in tudi zamorskega, ki bo menda pel o "svobodi" črncev na jugu. Demokratje seveda nočejo zaostati in mobilizirali bodo toliko pevcev in muzikantov, da ne bo Philadelphia treala. /a nameček bi Me dobro prilegli komiki in akrobatje Iz Hollywooda. Cirkus in kruh t Stari Rim, «krij ne! • • • Jeklar«ki delavci mo sklenili, da njihova unija mora biti industrijska. toda finančno pomoč za organizatorično kampanjo bodo vzeli od vsakogar, kdor Jim jo ponudi, ne Mamo od I*ewiao-vega odbora. To pomeni, da Mta deloma zmagali obe Mtruji na zlwrovanju jeklarske unije, vendar Je progresivna Mtruja, katera Me ogreva za induMtrijMki unionizem, odneMla večjo zmago. Papa Green ne l>o zadovoljen, ali toliko odprtih vrat pa le ima, da lahko podmaže v«e, ki ae bodo dali. Nekaj Ča«a bo "volk «it in koza cela." • • • TartarMke vesti v ameriških liMtih o situaciji v Franciji mo za maso, ki nič ne miMli, nič ne gleda in Mamo golta. FrancoMkl komunisti pripravljajo "sovjete" in zlato beti iz Francije! Zadnje Ča«c izročajo, da bete kapitaliMtl iz Pariza pred radikalno vlado. Dokler beži golo zlati» In dokler liežc francoski kapitaliMtl, ne bo nič hudega. Glavno je, da ostane |>orabni kapital doma. Zemlja, rudniki, tovarne in hide ne morejo nikamor zbežatl! Oe bi hoteli zbe-žatl bankirji, jim nova vlada luKko z dobičkom plača pot. • • • Dr. M. M. Cullom iz Nashvilla, Tenn., Je na nedavnem zboru zdravnikov v Kansas Cltyju rekel, da človeško telo Me Ae daueM ni popolno-ma privadilo pokončni hoji, zato je človek |>od-vrten posebnim Inileznlm, ki jih četveronožcl ne |M>znajo. Primeroma človek hodi Ae kratko dobo (mi dveh, čeprav hodi že milijon let, in notranji orgMni mo Ae daneM urejeni za vodoravno lego. ft«- dane« človek najprvo shodi |m> Ati-rih držeč se naturnega nvalusa svojih pmlnl-kov; vsak otrok se najprej plazi jki Atirih. Ali dokler je otrok na Atirih, Je njegova pamet v Atadiju opice. Človek Mi je nakopal bolezni s hojo po dveh, pridobil |m je z razvojem možganov in mi ta največji razmah svojega razvoja je lahko |>otioaen. Na Intlezni lahko |m>-zabi. • • * W. F. OgbUffl, profesor sociologije nn čika-Aki univerzi, pravi, da je ameriAka kriza precej (Mivečala udeležim v cerkvah, danes pa, ko so se nirAave razmere nekoliko zmastile ob New Dea-lu, je ta udeležba načela .spet padati. Knak pojav je bil ob vseh preJAnjih depresijah. Cim preprosti ljudje pridejo v stisko, brž letijo v cerkev, dočim za časa "prosperitete" mislijo, da ne itotrcbujejo |M>močl iz nebes. To je že starM sebičnost primitivno mislečega človeka. Vero v I toga je treba materialno izkoristiti, če gre ali ne gre, drug.čr Je ta vera brez |M»mona. In vera v Jehovo je sama taka, da vleč«» človeka k sebičnosti. • « » O Rusiji imajo |>o vsem svetu veliko povedati. Razume h«% da Italija. Nemčija in Avstrija tudi ne iiostajajo. Virok je, ker se v teh deželah vrAe nenavadni ekonomski in socialni ek»perimenti, ki sn zlasti v fa«i«tlčnih državah N|H-ktakularni in nalašč r.tliobnani. » Med-' tem so i»a v teku ekonomiki in socialni ek*|>r. rimentl v Skandinaviji (Danski, Švedski in NorveAki), kjer so na krmilu socialistične vlade, tod« zunanji «Vtt—molči, Zak«j? Ali tato, ker v Akandinavskih deželah nI izrednih trlbu* nalov, nI koncentracijskih tal»orlfcč In ni masnih ekarkuclj? Mar zato, ker tam prihajnjo nič manj važne poupudaMk«* in mieialne refur» me |K»lagoma in na demokratični način? • • • AmeriAka Domovina bi lahko bila mnnj pa-Klavsk«, če hi opustila nmeAne in neslane o|M»m* be |>ri vesteh, ki jih |»oniiti»ne iz Proavete. Kar ji ne ugaja, lahko Izpusti kakor del« Prslu-Aat. Prav tako bodo dale igre obilo duAevnega užitka. Za ples bo igrala slovenska godba. Po konferenci bo posetnike ta-baval na piano-harmoniko s polkami in valčki «preten muzi-kant. Zato naj ne bo nikakega izgovora za solioto 30. maja. Tudi dež, ki Je "običajen" na klubovih prireditvah, naj vas ne oplaAi, ker bomo |s>d streho. Pač naj vas ta konferenca in veselica navduAi, da ste zavedni delavci, ki ste pripravljeni graditi boljšo bodočnost v prid delavske mase. To je ležeče na nas, kajti brez muje ne čevelj ne obuje. Tako tudi brez vase in vsega delavstva pomoči ne bom o nikdar dosegli cilju in pravic, do katerih smo upravi, čeni. Zato pa naj vodijo vsa pota v soboto 30. maja v Bridge-port! Na 16, maja je bila priobčeria notica v tu kaj An jem časopisu, da je upravnik okraja Belinont odslovil dekle, iz Bannocha, ker tam niso dovolj zanj agitirali pred primarnimi volitvami. Vzel pa je drugo dekle ii Morris-tovvna, ker je menda tam dobil več glasov. On je le dolgo v u-radu in je ponovno nominiran. To ni nič, ker gre za službe. Resnica, ki se ne da izbriaati, je, da politične službe so kot veter. Ako ne laziA kot ti velevajo, si vržeh na cesto — politiini so Ae slabAi kot kapitalisti, za katere delajo. Omenjeni uradnik (rekorder) je demokrat, pa saj so vsi enaki. Kaj takega se ne bi pripetilo, ako bi imeli delavske uradnike v okrajnih in vseh drugih javnih uradih. Zato pa je že skrajni čaM, da delavstvo enkrat iz-pregleda in stopi v vrste zavednega delavstva, tako da bomo dobili uradnike iz vrst delavstva, kakor so naredili pred kratkim na Francoskem in v Španiji. Tam so pokazali, da se pride z glasovnicami prej na po-vrAje kot z revolucijo. 0 tem so se dodobra prepričali na Španskem. Joneph Knoy, 13. Prizor iz nedavnih Izgredov med Židi in Arabci v Jeruzalemu. Iz zapadne Penne Moon Run, Pa.—Z delavskimi razmerami se ne moremo preveč pohvaliti. Pittsburgh Coal Co., ki laMtuje tukajAnji premogorov, prodaja in podira hiie kakor za stavo. Nekdanja "Sibirija," odkoder Me Je pred leti razlegala lepa slovenska pesem večer za večerom, ker ad tam namreč stanovali skoro izključno sami Slovenci, je že skoro docela izginila. mo en par hiA Ae stoji, in Ae v tistih stanujejo sami "ta črni." Mi Me jih namreč nikakor ne moremo privaditi, ker tukaj jih ni bilojired stavko. Ampak to, da kompanlja podira hiAe, ne pomeni, da bomo tudi mi morali zapustiti svoje barake In iti, kot pravijo, m trebuhom za kruhom. Kajti naAih ljudi že sedaj dosti dela drugod —v McKees Hocksu, Coraopoli-«u, Plttsburghu in po drugih manjAih premogorovih, ker tudi teh je nekaj tu v okolici, tako da mi Ae nismo na najslabAem, dasi se tudi tukaj ne manjka brezposelnih. Naj omenim, da je veselica Gospodinjskega kluba prav po-voljno izpadla, zakar gre najis-krenejAa zahvala vsem, ki so k temu pripomogli, tako tudi po-setnlkom iz Canonsburga, CHff Mina. Imperiala in drugod, kakor tudi domačim. Bodite uver-jeni, da kadar boMte vi kaj mIIč-nega priredili, bomo že po naAi moči povrnile. ( Najlepša hvala dramskemu klubu "Soča" iz Canonsburga, ki nam je preskr-bel knjige za igro, ter Miku Je rali in Johnu Čuku, ki sta pre vzela vloge in nam |m>magal:i ir zadrege, ker drugače bi moral« ženske hlače obleči. Igra knkor tudi ostali program je bil izveden po vol j no Imeli smo samo par tednov čaa« za učenje in druge priprave. Po kazali smo, da stari rek "v slogi je moč" še vednQ drži. Zelo le po je, da nam tudi mhtdina tako z veseljem pomaga, zato glejmo, da jf bomo Ale tudi me na roko in ji povrnile kjerkoli mogoče. Saj me smo klub iz tega namena ustanovile, da pomagamo drugim društvom in gojimo prijateljstvo ter skupnost. Odmev lepih slovenskih pesmi in dramatičnih iger se bi moral glasiti z vseh strani, kjer se na-Ae žene in dekleta zanimajo za te vrste izobrazbo. Marsikatero uro si lahko priredimo z lepimi zabavami in tako skupen užitek. Saj naAe življenje je vendar kratko, zakaj bi si ga rajši ne sladili z ljubeznijo in prijateljstvom kot pa grenili s sovra-Atvom in zavistjo. S to prireditvijo je sezona veselic med štirimi stenami zaključena. Sedaj nastopi sezona piknikov v prosti naravi na prijaznem in tukajšnjim okoliškim Slovencem dobro znapem Port-manovem hribčku, imenovanem tudi "Slovenski park," ker ta prostor imajo v najem vsa tukajšnja slovenska^ društva. Prvi piknik priredi društva "Dobri Bratje,T št. 88 SNPJ dne 23. maja. Ker je to otvoritveni piknik, so vabljena vsa okoliška društva in posamezniki, da se ga gotovo udeležijo. Pridite, ne bo vam žal! France« Mahovne, 88. Konferenca JSZ dobro UMpela Milwaukee, Wla.—Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se je vrAila v nedeljo 17. maja tu v vvlsconsinški metropoli, je bila zelo živahna in menda tudi največja v zgodovini svojega obstanka. Osvojila je več važnih načrtov za svoje delovanje v bodočnosti; posebno kar se tiče razširjanja Proletar-ca. Poročila zastopnikov so bila mnogo bolj razveseljiva kot običajno, posebno poročilo zastopnika kluba 23ft JSZ v Sheboyga-nu nas je razveselilo in docela preMenetilo. Tako majhna skupina sodrugov pri tem klubu, i>a je kljub temu izvršila velikansko delo na agitacijskem polju, tako v prid kluba kot stranke, in to navzlic napadom od strani par "narodnjakov," katerih namen je, da zanesejo razdiralno politiko naAega "firerja" tudi v njihovo naselbino. Po končanem konferenčnem zborovanju se je vrAila prireditev klubov At. 37 in 180 JSZ z obširnim sporedom, ki je kljub vsej jezi vremenskih bogov po- voljno izpadla. Na programu sta bili dve krajši igri, angleška in slovenska, in obe sta izpadli v popolno zadovoljstvo navzočih. Med igrama so nastopili naši pevski zbori Naprej, Planinska roža in Zvon, ki so s svojimi prelepimi melodijami in ubranostjo povzdignili celoten program do zaželjenega viška in pravega užitka. Izmed naše mlade generacije, ki je sodelovala na tem sporedu, sta sodruga Ambrosh in Remic zaigrala par komadov na harmoniko in njiju dobro izvajane melodije so občinstvo takorekoč očarale. Najvažnejšo točko sta pa tvorila govora s. A. Biemil-lerja v angleškem in s. J. Ovna v slovenskem jeziku. Dasi oba izvrstna govornika, je zadnji kot običajno tudi sedaj odnesel pr venstvo in s svojim eno uro dol gim govorom občinstvo zadovoljil, s splošno željo, da nas spet v bližnji bodočnosti obišče. Udeležba ni bila tako velika kakor se je pričakovalo, to pa radi strašnega neurja, ki je div jalo vse popoldne. Kljub temu je bila udeležba povoljna, kar priča lep prebitek, ki nam je ostal. Lepo je bilo opazovati sodruge in sodružice, ki so kar tekmovali medseboj s postrežbo gostov. Posebno starejši sodru gi, pionirji delavskega gibanja, so pokazali svojo vzajemnost in dobro voljo na ta dan in s tem pokazali naši mladini, da le v skupnem delu bratske sloge nam je napredek zagotovljen! Joe Vidmar, 234. Prisor Is prvo«ia)«kih proslav ne»yorAklli delavcev. Rezultat veselice v pomoč po-plavljencem Cleveland, O. — Kljub kratkemu času, ki nam je bil na raz polago za prireditev v pomoč slovenskim poplavljencem na vzhodu, katero je aranžiral dl rektorij Slovenskega delavske ga doma v Collinvvoodu s sode lovanjem odsekov kulturnih organizacij in posameznih kultur nih delavcev, je prireditev dne S. maja jako pohvalno izpadla Direktorij SDD izreka vsem, ki so sodelovali, prisrčno zahvalo za pomoč, tako tudi našim tr govcem, ki so z blagom priskočili na pomoč, zavedni collin vvoodski publiki pa za tako lepo udeležbo. Skupni dohodki prireditve znašajo kot sledi: Koncertnih vstopnic po 25c je bilo proda nih za $77.25, pivskih listkov za $110.35, v denarju je darovalo društvo Blejsko Jezero št. 27 SUZ vsoto $6. Progresivne Slo vinke, krožek i (?), Louis Seme $2," Fr. Zavrl $1, neimenovana članica SNPJ $1. Skupni dohodki znašajo $200.60. ~ Stroški: tisk vstopnic $4.38 Kuhi jeva grocerija $6.73, god ha Fende-Petrič $6, orkester Kled $26, godba Bled (dirigent in tambor) $0, davek na vstop-niče $2.50, SDD za prometno blago $5695. Skupni «troški $10**6, Cisti dobiček $93.04. V blagu «o darovali sledeči T. Krasove 10 g. vina. Double Kagle Hottling Co. (J. Potokar) -odček piva In pet zabojev sode. več drugih slovenskih trgov cev pa jestvlne. Ves ttsti dobiček bo odpo«lan "odboru ta pomot slovenskim poplavi Je neem.H /.a direktorij Sloveti.Vega de lu\ vod odpust pred določenim časom. Ce je nočnoi lo, delo v obratih, ki je zdravju nevarno it prepovedano, so s tem najbolj prizadete ler same, kajti vsak podjetnik daje v tem pni ru prednost nezaščitenim moškim in ¡e w sprejemati ženske delavke, ker je potem zan. Ako pa dela ženska ponoči, pomeni da ni dobila dnevnega dela. Dalje je rei. je včasih mati še boljJiakor 8 strani P* nika, izkoriščana s strani lastne druiinM je pa tetko preprečiti. Kmetica n. pr. do zadnjega dne pred porodom zadostni nega počitka in tudi nikoli ne potfvijg dnov za porodom. Ako torej d*1»^* n . zadnjega, pomeni to, da ji ali del« ne aH pa da mora delati, ker bi dr«i* fl od lakote, pa bi ji vse lepe be*ede o doče matere prav nič ne pomagale « vse te izredne zakonite in družabne ^! bolj prepoved dela brez vsake odškod»»» kor zaščita ženske. Re. je torej, da je zaščit na in pomanjkljiva, toda prav "d' ^ bilo treba boriti za to, da -e z«*'t» premeni v pravico mater. V ki so zvezane z materinstvom, n--* rod, dojenje, brez dvom. obMtnoc^ ako. da v času, ko je prizadeta, n* _ ^ zelo razviti vseh svojih sil ^ * je pa tudi pravično, da se matef. ^ ^ ( rekoč .ociallzira, da se dvigne M* opravlja žen.ka kot mati. v tnl vrednosti vsaj na tisto *V moškega v istem to ^ boriti za enakopravnost in tudi» ^ da v enaki meri je treba uj^^^J-ki izvirajo iz fizioloških razhk m* ~ moškim, kakor dejstva, ki iz* skega življenja, genska kot pr«*«** človeka, oboje bi moralo bit: ocenjeno in enako poplačan znano materinstvo kot socia tvo, takrat bo š*l« aploh nv-r svo'>odnem tekmovanju na č!ovet'. vi.—Svoboda. V «M Kvta:/m dr»* » L ..t M Kesri iz Jugoslavije popožiif"—^momor. . -ki vasi pri Kočevju prve Ljsko HoPJe ^-— " : Ogenj je nastal zgo ♦r«i in prvi «a je opazi jTj. t¿oj začel klicati ** kl *n liudie hi- ^htuTe hl^ pogorela do Cje^no-dagrezapo-: Gospodarja Kebida m bi O * ' Djega so osamil., da je iatetl- Ko se je vrnil do- ! V*, orožniki aretirali in lili v kočevske zapore, h pa se je Rebič obesil na ¿ke V oknih. Ko ga je naiel »ta (I,virM poroiila i« Uabljana.) no ranil nekega orožnika. Veni dar so Pa j mana ukrotili in aretirali ter postavili pred preki sod, ki ga je obsodil na dosmrtno robijo. Vsak umor ali poiz kušeni umor se v Avstriji namreč sodi po naglem postopku in je zato Pa j man prišel tako naglo pred sodnike. Utonil v Savi.—Pri Poganiku med Litijo in Kresnicami popravljajo nasip ob železniškem mostu. Tu se je pri delu smrtno ponesrečil 24-letni delavec Ludvik Rovšek, doma iz Gornjega Hotiča. S tovarišem Osolnikom sta v čolnu vozila pesek čez Savo. .Ob bregu je čoln trčil ob nasipino, Osolnik je odskočil na breg, Rovšek pa je ostal v čolnu, ki ga je zaneslo v sredo re* ke. Tam se je čoln prevrnil in Rovšek je izginil v reko. Njegovega trupla doslej niso našli. Domnevajo, da ga je čoln udaril po glavi, da je izgubil zavest, in je tako utonil. "čarovnico sem ubil." — Iz Srednje vasi v okolici Čabra je bil pri vojakih 25-letni Ivan Knavs, sin gostilničarke. Zbolel je ter ležal v vojaški bolnišnici v NiŠu, potem pa še v ljubljanski vojaški bolnišnici, kjer so ga operirali za slepičem. Fant je odšel na bolezenski dopust domov v Srednjo vas, a v glavo se mu zapičila stalna misel, da so ga uročile čarovnice in da se mora maščevati. Tudi je govoril, da so mu v bolnici dali želodec in čreva neke ženske. Grozil je, da se mora maščevati čarovnicam. Tri da živijo v vasi. Tako zmeden je stopil k posest-nici Mariji JiVeževi ter ji dejal, naj ga ozdravi. Posestnica pa mu je rekla, da ni zdravnica ne čarovnica. Naslednji hip ji je fant že zasadil velik kuhinjski nož v prsi, se nato napotil domov ter dejal bratu, da je eno žarovnico že ubil. Nato se jo napotil k orožnikom v Drago, odkoder so ga odvedli na Sušak v sodne zapore. Janežcva je po zločimi v desetih minutah izkrvavela. Da je Knavs izvršil svoje dejanje v duševni zmedenosti, je očitno. Njegov oče je živel 10 let v Ameriki, a je zadnja leta vse svoje prihranke porabil za sinovo zdravljenje. Umor v ormoftkl okolici.—V nekem vinotoču v okolici Ormoža sta pred nekaj dnevi zvečer popivala prijatelja Ferdinand Kukovec in Štefan Vihter. Pozno ponoči sta se vinjena vračala proti domu, se nekje na poti mirno razšla, a sta se v gozdu na Haidelski cesti spet sešla. Tedaj je prišlo kdo ve zaradi česa do prepira med njima in Kukovec je v prepiru zabodel Vihter-ja z bosanskim nožem v prsi in trebuh. Zadal mu je tri težke, smrtonosne rane, ki jim je Vihter čez nekaj časa na cesti podlegel. Drugo jutro so kmetje našli na cesti v mlaki strnjene krvi Vihterjevo truplo, obvestili orožnike, ki so po poizvedbah aretirali Kukovca. Vihter je zapustil vdovo in troje otrok. Za hčerjo Ala Ae mati v smrt. —Na velikonočno soboto je sko-Chicago | ¿Ha na Viču pod vrhniški vlak ami svojih 20-letna delavka Marija Gregorčičeva z Viča. Sla je v smrt, ker so ji starši branili poroko s fantom, ki si ga je izbrala. Do godek je ze'o potrl Marijino h, je bil Rebič še živ, vendar tudi zdravniška pomoč tam. Rebič je umrl. jHj! gora se pripravlja za letovišče rišnja gora postaja s svojo foo Z vsakim letom bolj obiska od letoviščarjev in izletov. Mnogo so k temu pripoji ljubljanski ljubitelji Do-jike, ki so zgradili nad Viš-^oro nekako planinsko hišo, r lahko poceni prebivaš in U izlete poleti in pozimi. Ta i je postala glavna privlačna a: poleti so lepi sprehodi v je, ki jih je opisoval Jurčič, nje, kjer se je rodilo več lev naše literature, med btvo, ki ima najlepšo govo-i med Slovenci, pozimi pa je i izhodišče za lepe smuške t. Kočo so krstili za "Polže-po pravljičnem višnjegor-I polžu. daj pa pripravlja novo pri-no točko. Višnja gora bo i veliko kopališče. Zgra-bo še letos na južni strani plavalni bazen bo dolg metrov in širok 12 metrov, g njega bo zgrajen še otro-bazen, solnčna kopel, igri-in skalnati stolp. Stroški ep&liiče bodo znašali okrog 000 Din. Akcijo je podprla ban.ska uprava s 40 tiso- ilkanska in Mala zveza zboli—V Beogradu Ko te dni 'erirali zunanji ministri dr-Balkanske zveze in zunanji tri Male antante. Uradna ►čila "o teh konferencah po-rjajo popolno soglasje vseh iv obeh antant v vseh pogle-mednarodne politike, rtflfrafska razstava v Ljnb-, Med Slovenci imamo *f> fotoamaterjev, ki so s »i deli znani ftirom sveta, anizirali so se v svoj Foto-ki vzdržuje zvezo z mno-prijateljskimi klubi na 1 «vetu. Pred letom dni je elbum svojih mojstrskih m z njim Se bolj navezal ' tujci.. Predlanskim je Uub organiziral prvo medeno fotoamatersko razstavo, » * je udeležili mnogi ino-lk' klubi. Prod nekaj dnevi »»tvoril drugo mednarodno mhko ra/stavo y Ljubljanopfev paviljon jo poln n"k,h 'otografij skorajda m»oko je med aklh mojstrovin, da si da gledaš oljnate slike irj,,v- Iz Amerike se je raz-f «Utiil celotni | I *» Huh s .lik : Berg. dr. Poundston. ' ; Kabezzane, naj- ¿r, * gotovo dr. Tho-« ^'-rega siKlijo, da bo nlr ZH H,ikj "O | mater, vendar pa nihče ni mislil. A ' '" Imbezni.", da bo mater pognalo to v zadnji r.i7ui....i:- 0j,Up j)Mt? g maja ZVcčer pa so sosedje našli mater Ivano Gregorčičevo obešeno v njenem stanovanju. Poklicali so zdravnika, ki pa ni mogel samomorilke obuditi k življenju. Pokojnica je puatila pismo, kjer pravi, da gre v smrt zaradi neznosnih družinskih razmer. Najhuje jo je pač zadela smrt hčerke Marije. • Homoseksualna afera.—V Petro v gradu so pred tedni prišli na sled organizirani družbi homoseksualcev, med katerimi so bili povečini sami "odlični" in bogati moški. Člani družbe so se shajali v svojih prostorih ter prirejali tamkaj cele orgije. Ko so zadevo odkrili, je bilo v afero zapleteno nenadoma cela vrsta gosposkih hiš.. Odkritje je nekoga, ki je bil prizadet, tako pobilo, da se je obesil, ko je -dobil od policije poziv, naj pride k zaslišanju.—Te dni pa je sodišče v Petrovgradu obsodilo bogatega trgovca Schlesingerja iz Novega Bečeja na 3 mesece strogega zapora, ker je imel homoseksualno razmerje s svojim 16 let starim vajencem. Ko je slišal bogataš obsodbo, se je onesvestil. Vse kaže, da je ta bolezen homoBeksualstva zelo razširjena po Slavoniji in Banatu in sosednih pokrajinah. k bila razstavlja tudi Bf ros. Smrtna jefa. _ vmaribor- ^»jji "kolici vlomilska Pur v« in I*an , M" Mm rib« (iradet Jil* il rot, Sinclair za zvezo s farmer-laboriti Vpliv "epičnega" gibanja nazaduje v Californiji ¡jo» Angele«, Cal. — (FP) — Upton Sinclair, pisatelj in bivši socialist, ki bi bil skoro zasedel governerski «tolec v Californiji kot kandidat na listi demokratske stranke 1. 1934, je naznanil, da je pripravljen sodelovati s farmer-laboriti pri organiziranju močne tretje politične stranke. "Epično" gibanje (končanje bede v Californiji) nima več toliko pristašev kakor jih je imelo v viharni volilni kampanji pred dvema letoma. Pri zadnjih volitvah delegatov za demokratsko konvencijo je Sin-clairjeva grupa dobila le nekaj nad 100,000 glasov in ostala je daleč zadaj za McAdoo-Roose-veltovo regularno demokratsko organizacijo. Nedavne konvencije End Poverty lige, sedanje epične organizacije, se je udeležilo petsto delegatov in ti so slišali priznanje od samega Sinclair-ja, da on kot pisatelj ni dovolj izurjen v politiki. V svojem govoru je bičal liberalce, ki so bili prej aktivni v "epičnem" gibanju, a so ga sedaj zapustili in dezertirali v nasprotni tabor. Obdolžil jih je, da so se prodali sovražniku. I)a udarijo reakcijo, so delegate odglasovali za formiranje "enotnih front" v kongresnih distriktih in izjavili, da bodo agitirali le za tiste kandidate, ki podpirajo "epično gibanje, skrbno pa so se izognili defini-tivnem prelomu z demokratsko organizacijo. Do preloma bo morda prišlo pri primarnih volitvah v avgustu, katerih se neodvisne politične grupe ne bodo udeležile. Konvencija je pokazala, da Sinclairjeva grupa vidi možnost formiranja splošne delavsko-farmarske stranke, s katero je pripravljena sodelovati, če se bo pokazalo, da bodo tako «tranko podprle Ameriška delavska federacija in druge delavske organizacije. m »** Fran« I7fcr ■ >rom in av-sta kradla in »I « in ni iu bilo Košajnc ,JiH v Maribo-r«'tacij4 uprl z t«r O» » • ■ r f anil več MJ bil na i i>a prihaja ''•»j m an pa-m oblastem ''"»jen na do- j mana so are- ' h Jim je ušel \ roaja ga jei orožnttki d« |K/1ca I»* je začd • m in neva*- 3Wka ba/jc firtranjtt nu drlnv»k: kaj ¿ok- v P v kalem jc udrto »k-ipina vlgilanU». rr/aiciak knjige p 'h L.Iv o. in ' at ra/iiiU Deveta redna konvencija S. S. P. Zveze (Nadaljevalo« s 1. itrauU v škodo organizacije, ali če bi povzročil razdor in nepotrebni prepir v društvu; predložiti pa mora vsak tak dopis prvi seji upravnega pododaeka, upravnega odseka ali gl. odbora, da razpravlja in odloča o spornem dopisu, ali je za priobčitev ali ne. Dopisov brez podpisa nima pravice priobčiti. Popoldne ni bilo seje, ker je tukajinje društvo SSPZ št. 24 aranžiralo izlet po mestu in bližnji okolici, slikanje delegacije in zvečer banket. Ulet se je vršil pod vodatvom Franka Er-menca, lastnika pogrebnega zavoda in odbornikov društva št. 24 S8PZ. Delegati in sploh zbo-rovalci so se odpeljali v privatnih avtomobilih po glavnih delih mesta, obiskali so in si ogledali sodnijsko palačo, ki je bila zgrajena pred štirimi leti in stala nad 10 milijonov dolarjev in katera je ponos mestu. Vsa delegacija je bila sprejeta v av-dijenci sodnika Karela, ki je v pondeljek popoldne posetil konvencijo, v njegovi sodnijski sobi, kjer je imel ravno eno zadevo. On je sodnik zapuščinskega sodišča (Probate Court). Pred to sodnijsko palačo se je tudi vsa delegacija slikala. Nato je bila sprejeta od vodstva Pabst pivovarne, kjer ti je ogledala najmodernejšo opravo pivovarne. Vrši se vse s stroji in s steklenicami nima takorekoč človeška roka ničesar opraviti. Stroj steklenice umije, razkuži, napolni, zamaši, zloži v zaboj in stroj zapre. Pogoščeni so bili delegatje v sprejemni sobi z o-kusnim 'Blue Ribbon' pivom in prestami. Delegatje so se pritoževali, ker je tako mrzlo in kislo vreme in je bilo toliko dobrega piva brezplačno na razpola« go. Nato se je delegacija odpeljala v okolico mesta in si ogledala znameniti zverinjuk, ki je pa še deloma v "zimskem spanju". Zvečer je bil banket, prirejen v počast delegaciji po društvu št. 24. - i .t Gangeii dinamitirali delavsko tiškarno Chicago. — Gangeži, o katerih sumi policija, da imajo stike z osrednjim odborom pleskarske unije, so dinamitirali tiskar-no Union Press, v kateri se tiska mesečnik The Chicago Union Painter. List izdaja napredna struja, ki se bori proti unijskim raketirjem, ki so na čelu dls-triktne organizacije. Pri zadnjih volitvah v New Yorku Je zmagala napredna struja in napravila konec raketirstvu. List vodi kampanjo tudi za očiščenje či-kaških pleskarskih unij in za člansko demokracijo. — mmmmmmrnmmmmf^m^mmmm Železničarji zmagali brez boja Chicago. — Illinois Central že-leznica noče posnemati Burlington železnice, ki jo radi uposli-tve samo enega moža v moder nih lokomotivah, katere gonijo Dieselovi stroji, skoraj izzvala stavko, toda se Je morala konč-no podati pred organizirano silo železničarjev. Ko je Illinois Cen-tral zadnjič postavila na progo med Chicagom in St. Ix>ul*om moderni brzovlak, kl prevozi da Ijavo 290 milj v 2fi7 minutah, Je uposlila (Kilno števil omoštva (full crew). Delaveka kola vabi na noč i t nice Mena, Ark. — Delavska šola Commonwealth College nudi le-|x) priliko za daljše In cenene počitnice, združene s študira^ nJem socialnih problemov, vsem. ki si jih zamorejo privoščiti. Zagotovijo si 3ih lahko za 940 skoraj za dva meseca, od 29. Junija do 22. avgusta. Ta vsota in pa 15 ur dela na Men krije vso <,erltt-listične sanje. Mednarodni krogi v Ženevi so prepričani, da med Mussolinijem In Bolgarijo obstoji tajna pogodba, po kateri naj bi Bolgarija dobila Macedonijo in turško o-zemlje v Evropi. Mussolini sam bi obdržal Carigrad in obrežne pokrajine Male Azije s Smirno kot glavnim mestom. Za uresničenje tega tajnega dogovora bosta Bolgarija in Mussolini le čakala ugodne prilike, ki zna priti s prihodnjo evropsko ali svetovno vojno. Turčija se te nevarnosti dobro zaveda. Kemal Ataturk je na mejo Tracije že odredil pet divizij vojaštva In pričel z utrjevanjem Dardanel. Turčija je ta-veznica sovjetske Rusije. In ker imajo nemški fašisti v načrtu, da v prihodnji vojni napravijo iz Rusije nemško kolonijo, misli Mussolini istočasno napraviti slično s sovjetsko zaveznico v Mali Aziji in pomandrati Grčijo. Kot odgovor na Mussollnljevo imperialistično grožnjo, Je Kemal paša oni dan rekel pred turškim parlamentom,^ "da bo iz-kljuval oči vsakemu, kl se drzne pogledati na Malo Azijo. Posekal bom kremplje vsakemu Imperialističnemu gangežu, kl se drzne poseči po turškem teritoriju. Ml no želimo enega palca tuje zemlje, toda revež bo država, ki nas prisilili na vojno." Vojaški izvedenci pravijo, da Turčija ni Abe-sinija, marveč dežela moderno oborožene vojske. Turčija, Grčija in Jugoslavija niso skovale le Balkanske zvezo in nedavno sprejele tudi pakt medsebojne pomoči v slučaju napada, marvoč se med generalnimi Štabi vseh treh držav vrše posvetovanja. Slovenski Narodna U«*a—tU»— t. Mdh 1904 Podporni Jidnoti I to? IT. Tal. RockvaU 4M4 NS7-S» Lawndala Are.. Chicago. III. GLAVNI ODBOR 8. N. P. J. UPRAVNIOUMKK: /INCENT GAINKAR, pradiednik.......2067 S. Lawndala A»a.. OMtftfa, ni FRKD A. VIDER, «I. tajnik.............Ü067 S. Lawndala Ava., Chicago, III. LAWRENCE G RADISH EX, taj. bol. odd. W67 S. Lawndala Ava.. Chicsfo, III. rOHN VO(¡RICH, gl. blagajnik.........2067 8. Lawndalt Av«., Chicago, III, FIIJP GODINA, upravitelj glasila......2«Ö7 8. Lawndala Ava., Chicago, Hl. JOHN MOLEK, uradnik glaiila.........2067 8. Lawndala Ava., Chicago, III. ODBORNIK It FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik......IM E. 74th Bt„ Clavaland, O. JOHN E. LOKAR JR., drugI podpredtadnik.. I0U7 K. lttVth St., Clavaland, O. G08P0DAR8KI ODSRKi MATH PETROVICH. pradiednik............m E. 16Ut 8t., Clavaland, O. ANTHONY CVETKOVICII............. DS3 Sanaca Ava, Brooklyn, N. Y. JOHN OLI!*....................14» S. Proapoct Ave., Clarandon Hills. HI. POROTNIOD8KX! JOHN GORftEK, predsednik..............414 W. Hay St., 8prlagflald, 111. ANTON dULAR....................................Box «7. Arma, Kan«. JOHN TRCEIJ...................................Bos 287, Straban«, Pa. FRANK PODBOJ........................•..........Box «I, Parkhlll, Pa. FRANK BARB1CH....................1U611 Muskoka Ava., Clavaland, O. NADZORNIODSRKt FRANK ZAITZ. pradiednik... .......«301 So. Lawndala Ava., Oiioago, 111 FRED MALGAI...............................M Central Park, Paru, HL JACOB AMBROZICU.......................41« Pierce 8tH Kveltth, Ulna. POSOa >—Kf —e—4»iM* a elavaleU «lUraUi, M Maja v a VSA PISMA, kl aa aeae«aje aa h*U gl. »riliiiiHu, aaj aa aaalava aa VSB OKNASNK m*U|«l«t la atvart. kl m tUaJe «i a»rave«ea «taki la aal m iMÜUftJ« na «I. tajnUtve. Vaa aaSara. Ukajata aa talnUka »Mlftri, mJ aa MlUaJa aa kak Ujailtae. Vsa Mtavt « **mI a kUrijnllklMl pmki. n*j aa »eAUJaJa aa MaaaJMIIva. vsa raiTOtSK |W, * al H»ie*aaai iSin m| aa aa«UJala graak VSI PRISIVI aa «I. m«ui «tata aa aaj a«oroča driavna Industrijska komisija. poslušajte in gotovo bodete izbrali Tihi Electrolux Plinov hladilnik POJASNILO ZAKAJ • TU»!na Klertroluka Je dokaz zvl»e-ne razlike tsga snameniUka hladilnik« —•operira tiho, ker nima maAlnerlJa— nosnega glbalneka dela! HA MO Z KI.WTHOI.HXOM INWKtK« TK TK VKIJKK IMCICDNOHTI • Nié gibalnih delov ta Izrabljen««! • Htalna IIAIna • 'Irajna umprkmml • Nepretrgano nizki operativni ntrolkl • l'<»p«*ln«t zavarovanje ftivll • Varčevanje, plačaje sanj Oglejte «i kranne I «tli Kleclrolut Mo ti« le* pri l'euplaw (ima doli v meatu In MMaednlh Izloibah. PROSVETA Tedaj pa je priilo he do hujše komedije — burna predata va se je ponovila — moja tena m Je poatavila zame! Videč, kako gorko ml je svakinja priaolila, Jai pa ne redem ne bev ne mev, kakor da me je klofuta paralizirala, je nepričakovano huronsko zavreWala, nato pa se je z bliskovito naglico zakadila v sestro, da reii mojo in svojo ¿ast Pričel se je boj z nohti in pulenjem las. Sledilo je strašno zmerjanje, vreščanje, tuljenje in jok. Moja je bila hujša ko sestra in ko to vidi mati, se tudi ona vrte v boj in navali na Betty. Nekaj časa gledam in poslušam bojni hrup, tdda kazalo mi ni drugega kakor poseči v boj, kajti stara je bila modna in Je malo preveč obdela vala mojo. Vsi štirje smo se prerivali, cukali, praskali in kričali, konec pa je bil tak, da sem bil jaz najbolj opraskan In stepen. Ne vem, katera me je najbolj obdelavala, menda ena bolj kot druga. Vem samo to, da sem čutil bolečine po vsem telesu, na glavi, kakor da ml je vseh trideset prstov pulilo lase." "Saj se mi Je zdelo, da si imel pred poroko bolj goste r šaljivo reče Mirtlč. "Bog me varuj, samo kaj enakega ne več!" vsdlhne Koren In si obriše potno čelo. "Ce bi bil jšz na tvojem mestu, se jim ne bi dal—vse tri bi pognal iz hiše!" se ponaša prijatelj. "Lahko se je postavljati, toda če bi bil na mojem msstu, potlej bi drugače govoril!" mu odvrne Koren. "Povej, kaj pa si potem storil, ko so te opraskale in nateple?" "Pograbil sem klobuk in zbežal na prosto, v gostilno in se napil, dele pozno zvečer sem se vračal domov, Prevzela me je tiste vrste pijanost, ki človeka stori čustvenega, ko čutiš globoko v srcu, da so vsi ljudje dobri in si pripravljen stisniti roko svojemu najhujšemu so-vrainiku. V srcu mi je bilo veselo In hudo, bil sem pripravljen na oboje hkrati: jokati se in vriskati. 8klenll sem, da bom vse tri odpuščanja prosil. 2ena ms je čakala v sprejemni sobi, molčeča kot sfinga. 'Dragica, ljubica,' sem jo milo klical toda nobenega glasu. 'Ali ms ne ljubiš več? . . . Odpusti mi', sem sentimentalno vzdihoval in ji obljubljal, da se kaj enaksga ne bo nikoli več zgodilo; nazadnje se le oglasi: izbruhne v krčevit, histeričen jok in ms dolii, da sem pregnal iz hiše mater in sestro, tako da je sedaj sama na svetu medtem pa Ja« popivam v gostilnah in zapravljam denar. Končno se Je pomirila in odpravil sem jo v posteljo, kjer se Je pričela godba znova, dele proti jutru, ko sem se le bal, da bom iz kote skočil — me prične objemati . . . Zjutraj nem bil smrtno utrujen, toda delo me je klicalo pokonci. Seveda tajutrka ni bilo nič in ne lunča, toda kdo bi mislil na šelodec po tako burnem .večeru in noči." "Kaj pa njena mati in sestra? Ali sta ne resnično preselili, ali sta prišli nazaj?" vpraša Mirtlč. "Ne, nazaj ju ni bilo, ker nem se temu uprl z vso odločnostjo. Toda med nama ni bilo več prave ljubezni. Postala je naravnost neznosna. V glavo si je zabila, da sem vs4*ga kriv jaz, ker ne razumem ameriških iensk, in mi je neprenehoma namigovala, da sem manjvredno bitje kot ona, ki je Američanka. Ob vsaki priliki me je zbadala In zasmehovala: če sem preveč naglas govoril, JI ni bilo všeč, če sem potihoma, tudi ne; jesti nisem znal; mojim idejam se je rogala, če pa sem kakšno drugo tansko samo postrani pogledsl, je bita divje ljubosumna. 'Ti ubogi Koren, ti si ps res (»okoro delal," reče Mirtlč, ki g« je pijača ie precej prevzela. Koren je prezrl njegovo opazko in hitro nadaljeval svojo povest, kot da se mu mudi do dna ispovedati. "Potem je pričela vabiti v hišo svoje prijatelje, mlade poročence, kot sva bila midva. Prijatelj, tu so ne pričele nove vrste muke. Moral sem z njimi govoriti o stvareh, ki so mi bile toliko mar kot lanski sneg. In kako je pazila name, da ne bi kaj neumnega povedal. Kakor hitro sem hotel kaj reči, mi je že prevzela besedo. Najbolj smešno pa se ml Je videlo, ko jim je pripovedovala, da sem imeniten dečko, pravi gentleman in da se krasno razu- meva. • i & Jfl i 'Veste, moj mož ni tak kot so drugi tuje-zemcl. On je globoko naobražen, samo tega ne more pokazati, ker je malo preveč boječ. Zelo ga ljubim!' Kar zazijal sem, ko sem jo prvič slišal, kako visóko ni je povzdigovala. Ce pa je kdo vprašal, fNofteri narodnosti pripadam, je vedno dejala, da sem Avstrijec, kar je enako kot Nemec, to pa zato, ker sem se naučil malo nemščine, ko sem bil pri vojakih na Koroškem. "Čudim se, kako si mogel toliko časa zdržati?" ga zopet prekine Mirtlč. "Well, stvar je ta: Betty me je ljubila navzlic svoji bedasti tiraniji!" "Kako pa je končno prišlo do razporoke?" poizveduje dalje Mirtič. "Pred dvema mesecema sem se odpeljal iz mesta po opravkih, In glej, ko sem se na večer vračal domov, sem ie na stopnicah zaslutil, da je nekaj narobe. Potihoma sem se splazil do vrat In prisluhnil. Strah in groza me je sprele-tela—njena mati in sestra sta se nazaj preselili ! Skozi možgane mi je Šinilo: 'Sedaj pa se vse neha! Znorel bom ie samo radi ene, kaj šele treh? ..in pobrisal sem jo na prosto— v svobodo! Tako in tukaj se konča predzadnje dejanje moje zakonske komedije." "Prav si storil I" je glasno odobraval verno poslušajoči Mirtič. * "Najprvo sem si uredil 'pečlarijo'," nadaljuje Koren, "potem pa sem vložil tožbo za razpo-roko, ki sem jo danes dobil! — Zdaj veš, prijatelj, kaj se pravi oieniti se z 'Američanko', sedaj veš, zakaj tako glasno pojem slavo samskemu stanu," konča Mirko Koren svojo bridko povest ter ponovno napije zdravico svoji prostosti, toda Mlrtiču se je zdelo, da je bil bolj žalosten kot pa vesel. Koren je nato odvihral Iz gostilne, zasedel svoj avtomobil ter se pognal v veletok avtomobilov, ki je ob tisti uri najbolj bučal. S pijano predrznostjo je švigal med avtomobili in neprenehoma ponavljal: "Svoboden, prost za vae večne čase!" ter še bolj pritiskal na gazolinski pospešalec, nenadoma pa je zgubil kontrolo nad volanom in planil naravnost v neki drugi pri obcestniku stoječ avtomobil. Drugi dan se je Koren zavedel v bolniški postelji. Strmel je nepremično v strop in žalostno premišljal. Za bolečine se ni zmenil, toda pri srcu mu je bilo hudo. Čutil se je neizmerno zapuščenega v tem tujem svetu. Nikjer nobenega sorodnika, nikjer prijatelja. Sam, čisto sam v bolnišnici med nepoznanimi obrazi. Pričel je misliti na svojo ločeno ženo Betty. Kadar je človek bolan in osamljen, ne misli več s tako grenkimi čustvi na one, ki so ga užalili ali mu storili kaj hudega. Pred seboj je videl Betty, Betty iz prvih tednov njunega zakona, In ba* tedaj, ko je bolestno premišljal o svoji nesreči, je Betty vstopila v bolniško sobo. I^epa ko cvetlica, ponižna in žalostna, se je boječe približa la njegovi postelji. "Betty!" je preseneten vzkliknil Mirko. "Mirko!" je trepetajoče dahnila ona. Betty je obiskovala bolnika vsak dan, dokler ni končno ozdravel. Tiste dneve sta se marsikaj pametnega pomenila in Betty je prišla do prepričanja, da ne šteje, ali si Američan ali E-vropoc, ampak kaj je v človeku samemu, in nekega dne sta bila znova poročena in ona je bila ponosna, da Je zopet postala mrs. Koren. Matere in sestre nista več vzela k sebi, namesto nji pa sta dobila prvorojenca in tu — se povest končno srečno konča. (KONEC.) Frank K roll: Dva prijatelja Pred leti sta se seznaniU dva delavca, Slovenec in Šved, obj» priseljenca, ki sta prišla v to dr-telo kakor nešteto drugih, katere je privabila privlačna šilu ameriških dolarjev, Delala sta v srebrnih rudnikih na ia|*du, ki so takrat obratovali sedrni dni v tednu In so rudarji dobro zaslutili. Kdor je tnal pravilno obračati denar, si je lahko mno :go'prihranil. Hodila sta redno na delo \ rudnik in postala iskrena prijatelja. Kadarkoli je nanesla pri-lika, sta se spustiis v pogovor in razpravljals o stvareh, ki so ju zanimale, ftved je bil te več I let v Ameriki in prihranil je te prerij denarja. Njegiiva telja je bila, kupiti farmo, na kat«*ri bi tlvel kot samostojen gospodar. Hvo/ načrt Je tudi izvedel Farmo Je kupil v drtavi Mis-so url. kamor se Je namera\al preselit i. Takoj je plačal tisoč ___ dolarjev, ostali dolg, štiri tisoči kaj ti*« *ko\\ ni hotel iigubiti dolarjev, pa je odplačeval v obrokih. Takrat, ko se Je seznanil s slovenskim rudarjem, je bil dolžan še dva tisoč dolarjev. Z navdušenjem je pripovedoval, kako In> enkrat sam svoj gospodar na farmi, ki je obsegala o-semdeset s k rov. Rojen je bil na kmetiji, na kateri Je tudi delal, dokler ni odšel v Ameriko, zato ga Je veselilo delo na farmi. Imel je trdno voljo, ki ga Je vt|NMlbujala pri delu v rudniku in mu dajalM pogum, da bi čimprej dosegel svoj cilj. Prva leta mu je šla trda v no-vi deželi zaradi neznanja angleškega jezika in ker ni mogel dobiti dela, kakršnega je želel. Kot neizkušen priseljenec nI mogel dosti izbirati, sicer bi bil vedno brez deU in na cesti. Godilo se mu je kitkor drugim pri »eljenctm. ki so prišli v Ameriko s trebuhom za kruhom. Moral Je ihieti potrpljenje, ker je bil neizkušen. |M»zneje. ko Je ku pil farmo, si je \m naprtil druge akrbl, ker je bilo treba «Mlplače-vati dolg na farmi. Sklenil je vzdrtati pri tetkem delu, kajti farme, na katero je plaval te ne Kadar bo dolg plačan, bo vze slovo od rudarskega življenja in se preselil na farmo, kjer se bo oddahnil. Slovenski rudar je rad poslu šal prijatelja Šveda, ko mu pravil o svojih načrtih. Vzpod bujni g* je in hvalil, da je ma takih delavcev kakor Je on, I ina varčevati s denarjem in hoče uresničiti lep načrt. Drug drugega sta bila ponosna, vse sta si zaupala in potožila in da iala pogum drug drugemu. Baš »ved je bil (»otreben vzpodbude kajti vsota dva tisoč dolarjev katero Je moral plačevati v obrokih. ni bila malenkost. Vede je. da bo moral trdo delati varčevati, da plača dolg na farmi. Slovenskega rudarja Je tud mikalo, da bi kje kupil primer no farmo, a bal se je predaleč stopiti, ker še ni bil dolgo v meriki in je imel premalo de narja prihranjenega, ftved je te Imel fiirmo, on jo ho pa kupi kadar se bo opomogel. Oba sta imela enak cilj -t- rešiti «e težkega dela pod zemljo. t |Ht«lritM «ta bila v rudniku Cardiff Mine v visokih hrlMh, kakih 24 milj od mesta Salt Lake City, Utah. Več ko polovico leta je te hribe pokrivala debela snežna odeja In je bil rudnik takorekoč odrezan od oeta-ega sveta. Na pomlad se je za-<'el sneg tajati In plazovi so s hribov drčali v dolino. Tedaj je bilo nevarno potovati po tistih liriblh, kajti mnogo ljudi so za-eli plazovi in jih pokopali pod seboj. i Nešteto rudarjev je zatfusnlo tiste hribe, ko se je bližala zima. Odšli so v druge kraje, ki so imeli boljše stike s svetom. Naša znanca sta pa vztrajala in pridno kopala srebrno rudo v rudnikih, ki so dobro obratovali, cer sta imela pred seboj cilj, (aterega sta hotela na vsak način doseči. Kadar bosta zapustite hribe in delo v rudniku, se ne bosta več vrnila. Tak je bil njun načrt. Sved je dobro poznal mešanico ljudi, ki so prihajali v tiste iribe poleti in zopet odšli, ko se je bližala zima. BiH so to ne-cakšni izgubljenci brez vsakega cilja, pijanci, igralci in za-pravljivci. Delali so le takrat, tadar so bili prisiljeni. NJega, d je bil drugačnega kova, niso radi imeli. Nevoščljivi so mu bi 1, ker je kupil farmo, pridno deal In varčeval. Radi bi ga bili u-jell v svoje mreže, da bi z njimi igral In popival, da bi vse za pravil, da bi se mu potem lahko smejali in brili norce iz njega On pa se ni dal ugnati, temveč se je držal začrtane potL Izogibal se je njihovi družbi, da mu ni bilo treba poslušati zbadljivk in bedastega govorjenja. Dnevi in.meseci so potekali naprej, naša znanca sta pa hodila redno na delo v rudnik in kopala srebrno rudo, medtem ko so drugi prihajali in odhajali. Malokateri od teh je odnesel kaj denarja v svojih žepih. Svoj zaslužek ali priigran denar so pustili pri butlegarjih, ki so jim prodajali močne pijače po visokih cenah. Marsikdo je bil o-skubljen do kože in moral je spet prijeti za delo, da je nekaj zaslužil, kajti butlegarji so bili prebrisani In niso hoteli dajati pijače zastonj. Rudniški* družba je plačevala rudarjem zaslužek na vsaka dva tedna. Slovanski rudar je pošiljal denar hanki v mesto, kjer je bila zbrana Že precejšnja vsota. Njegov načrt je bil, da mora imeti dovolj gotovine za nakup farme, kadar bo zapustil hribe. Sved je tudi redno plačeval dolg na svoji fafatl, na kateri sta že bila njegova žena in njen oče, in tako si lajšal breme, ki ga je težilo. Oba sta bila ponosna, ker «e nista dala ujeti v mreže ma-lopridnežev, ki so bili v spotiko poštenim ljudem. Večkrat sta računala, kako dolgo bosta morala še ostati v tistih hribih in hodila na delo v rudnik. Sved je razmišljal, koliko bo moral še plačati, da se reši dolga, njegov prijatelj pa je računal denar, ki ga že ima v banki in koliko ga bo še treba, da bo kupil farmo in postal sam svoj gospodar. Neki dan ju je v takem pogovoru našel delovodja. Pojasnila sta mu svoj položaj, on jima je pa rekel, da potrebuje nekaj delavcev za kontraktna dela, pri katerih se dobro zasluži. To delo bo trajalo kakih šest mesecev in delovodja jima je suge-stiral, naj ga sprejmeta. Ponudbo, ki se jima je zdela mikavna in je obljubovala večji zaslutek. sta aprejela, nakar je delovodja rekel, naj se po končanem delu ustavita v pisarni, kjer bosta od ravnatelja izvedela druge podrobnosti o kon-traktnem delu. Sicer sta se zavedala, da bosta morala še bolj trdo delati, toda mikal ju je večji zaslutek pri kontraktnm delu. Po končanem delu sta odšla v pisarno, kjer sta našla delovodjo in ravnatelja. Tu sta dobila nadaljnja pojasnila glede plače in drugih stvari. Sved. ki je te bi) uposlen pri takem delu. je kmalu izračunal, koliko bosta zaslutila — deset do petnajst dolarjev na osem ur. Ko je njegov prijatelj slišal besede o večjem zaslutku. je takoj privolil in izjavil, da je takoj priprav-Ijen začeti s novim delom. Ko je ravnatelj videl, da sta oba zadovoljna, jima je ponudil polo v podpis. S tem je bila pogodbs sklenjena in ravnatelj te rekel, da lahko začneta « kontaktnim delom te naslednji dan. Ena pola je ostala v pisarni, drugo pa je Sved potisnil v svoj žep, nakar sta šla domov. Drugi dan sta se lotila kon-traktnega dela. Dobila sta svedre za vrtanje kamenja in drugo potrebno orodje. Ta dan sta bila največ zaposlena s pripravami. Sved je računal, da bosta lahko zaslužila tristo do štiristo dolarjev na mesec, precej lepo vsoto ; če bo Mo vse po sreči, bo kmalu plačan ve» dolg na farmi. Obiskal ju je tudi delovodja in obljubil, da jima bo preskrbe! nekaj zabojev dinami-ta, zažigalnih vrvic in kapic ter druge stvari, ki jih bosta potrebovala pri delu. Oba sta se veselila denarja, ki ga bosta zaslužila. Tretji dan sta bila zaposlena pri vrtanju lukenj. Sved je to delo skoro sam opravil, kajti tovariš mu je le podajal nabru-šene svedre in odnašal skrhane stran. Ko je bilo navrtanih za dostno število lukenj, sta jih na bila z dinamitom in nato zažgala vrvice. Umaknila sta se na varno in poslušala grmenje, ki so ga povzročale eksplozije di-namita. Tisti dan nista več prijela za delo, ker sta začela raz-streljevatl kamenje pred odhodom domov. Sele naslednji dan sta ugotovila učinkovitost svojega dela. V prostoru so ležali veliki kupi razstreljenega kamenja in rude. Slovenec je začel nakladati rudo v vozičke in jo voziti do stresilnika, medtem pa je Sved vrtal nove luknje. Po končanem delu sta začela računati in kmalu sta ugotovila koliko sta zaslužila tisti dan Naložila sta štirinajst vozičkov v vsakega je šlo ton rude in za vsak ton rude je družba plača la dva dolarja. Zaslužila sta torej $28, vsak $14. Bila sta ve sela, ker sta videla, da jima kontraktno delo nudi dober za služek. Sved je hitro ugotovil, da bo vsak mesec plačal $200 na dolg na farmi, Slovenec pa je bil tu di vesel, ko je pomislil, da se bodo številke v njegovi bančni knjižici hitro večale. Na prvi plačilni dan čez dva tedna sta dobila vsak svoj ček, $206. Bila sta zadovoljna, ker sta se lotila kontraktnega dela, ki jima je omogočilo dober zaslužek. Žena švedskega rudarja in njen oče, ki sta se sama mučila na farmi, sta bila tudi vesela pisem, da bo dolg, če bo šlo vse po sreči, kmalu plačan. Mož pisaril, da mora sicer trdo de lati, toda zaslužek je dober in vztrajal bo pri delu, dokler ne bo vse plačano. Slovenec, ki je videl, kako vnet delavec je nje gov prijatelj, se je odločil, da ga bo posnemal, da bo tudi on čimprej postal sam svoj gospo dar. Sved se je veselil dneva, ko bo dolg plačan, da se bo rešil na pornega dela v rudniku. Vede je, da bo moral tudi na farm delati, toda delo na prostem kjer ni človek v stalni smrtn nevarnosti, je prijetno. Rad govoril o svoji dobro urejeni farmi, koliko goveje živine, pra šičev in kokoši že ima in koliko bo dobil za pridelke in druge stvari, ki jih bo prodal. Po vsa kem plačilnem dnevu je posla nekaj denarja na dolg, ki se je stalno nižal. Ko bo dolg plačan bo pustil delo v rudniku in »e naselil na farmi, ki jo bosta ženo skupno obdelovala in si gradila boljšo bodočnost. Končno je prišel dan, ko je Sved poslal zadnje odplačilo na dolg in se s tem rešil največje skrbi. Dasi je prej večkrat go voril, da bo delo v rudniku pu stil, ko se bo iznebil dolga, je sedaj sklenil, da bo vztrajal še nekaj časa pri svojem delu i potem, ko bo prihranil nekaj denarja, bo začel novo življenj na farmi. (Dslje prihodnjMl.) ¿E^s-Maja. t: —I «ier»t»d H tciat^ Več tisoč ruskih delavcev se je udeležilo pogreba Fritzi H« ta, nemškega komunista, ki je nedavno umrl v Moskvi, je zatekel, ko ho naciji prišli na krmilo Nemčije. Napoleon o zdravnikih "Zdravništvoje rekel Napoleon svojemu telesnemu zdravniku Desgenettesu, "je veda zahrbtnih morilcev." "Kako pa sodi veličanstvo o poklicu zavojevalcev?" je odgovoril zdravnik. Angleški odgovor Neki Anglež je bil v gosteh ni Nemškem. Po nerodnosti je prevrnil kozarec vir.a. "Ali imate na Angleškem tako navado?" ga je hotel zbosti njegov sosed. "Tisto ravno ne," je mirno odgovoril Anglež. "A če se ie kaj takega pripeti, nihče ne vpraša po vzroku." Ognite se gnjeg Potujte v Evropo zgodaj v ji — Potujte v popolni ud« Vozite se z cksprcMiini ŽENITVENA PONUDBA Neprebavnoftt odpravljena —Sedaj lahko vae je dr J. K IfcMtrMt. r«n*4a. »(»•. * b 4» Mt'i ta*ra«M • HivftftjMi NOGA- T<>Nit ima »w "p—m* m m« m boMt« « totn4ni *«4aj lahko »J *«• «4 krm M km •lafctk mM» T* »J kaka |t*a«a («mre« J» m t« »natmollH MM p»tal VvUfcn 4r.i«lh K»« »«m. m «roj* !■■! »»tK NUGATOKK t» i» mn<«a krt« pamnt rr~ fc*v*«M•« 4»nar afc« «M» —i»i 11 jat i «Hm (Mktanil* ,~.«.ar»4b» rn*4 m»m>ki UGA-0OI' Itoalai tv I« Ito. lA*v ) Slovenec, star 60 let, imam dve hiii in nekaj gotovine, sem zdrav .n imam ie bele lase. Bi se rad seznanil s Slovenko staro od 40 do 60 let, ki ima črne ali sive lase, pet in pol čevlja visoka in ne sme težati več ko 140 funtov. Dobra gospodinja in Če le mogoče nekaj prihrankov. Pi-iite na naslov: RESNI ŽENIN, 2667 S. Lavvndale A ve., Chicago, 111. (Adv.) PARIS 6» », . junija ali ILEDEFMI 11. junija Odpluje iz nove luke West 48th St., New York ZELO UDOBNE TRETJ RAZREDA KABINE VEDNO NA KAZI Vredite aranžma za vase vanje SEDAJ Vprašajte kateregskoli nt» toriziranega agenta; ti vam x ljem postrežejo, sli pa FRENCH Lil 306 No. MichiKan Ave, Chicago, III. lifiiil»iiBi;iiBi"i NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO P« sklepa 1*. redne konvencije M lahko naroči aa list Prometa štej« edem, dva, tri, itiri ali pet Članov is ras d nižine k eni narohiaL Prosveta stane sa vse enako, sa člane ali aečlsne $6.00 za eso leta» i nI no. Ker pa člani I« plačajo pri asesmento $1.20 sa tednik, ae )(■ iteje k naročnini. Torej sedaj nI vsraka, reči, da Je list predrsi m 8. N. P. J. List ProsvsU J« vala lastnina in gotovo Je v vaslri draiM i ki bi rad čital list vsak dan. Cena Usta ProsvsU Je: Za Idrn«. driavs In Kanado 9Mt 1 tednik te----- I tednika in... t tednike in... 4 tednike In... I tednikov in.. loeoeeooe ......... \M ......... nič Za Evropo J«. Za Cicoro in Ckieac« J«. 1 tednik ia............ t tednika is........... I tedniks in........... 4 tednike ia........... I tednikov la.......... ........$t.0t Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto drasrja si I ftrdor v pisma in si naročite Prosveto, list. Id J« vsis lsatnlas. Pojasnil«:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenaha biti llul ali če so preseli proč od družino in bo zahteval ssm avoj liit tadaik, moral tisti član is dotičns družine, ki J« tako akupno narotats na * Prostato, to takoj naznaniti upravnlltvu lista, in obenem doplačati ' vsoto lista Prosveta. Ako tega m store, tedaj mors uprsvviitvt d a tam za to vsoto naročniku. PROSVETA. 8NPJ, 2057 Bo. Lawndale Ave., Chi««»«. ID. Priloženo pošiljam naročnino za list Prosvet« vs«U $....... 1) .........................................ČL drsitra H.. Naslov ...........................m*.......................... Ustsvit« tednik in gs pripiftite k m«Ji naročnini od aledečlk ft»" drafts« s I) ............................................CL draitvs It. I) ............................................ČL drsltvs Ü. «) ............................................CL drsltvs K- C) ............................................čl draétfs * Ueste Mot «••••••••••i >•««••i .Drftsvs TISKARNA S.N.P •PREJEMA VIA tiskarsko obrt spadajoča A4 •hod«. «njige, aoieaarje, letaae nu. f ilovrnskrm, ^ «lovaikem, ¿eikem, nemikem, anginem Tiska vabila ta veselice in knjige, koledarje, letake itd. VODSTVO TISK AKN K APELIRA HAW 8.N.PJn DA TISKOVIN K NA HOC A V SVOJI TISKARN' Vsa »«iasnlla dajs «odstre tiskara» PWtep• tal««.** S. N. P. J. PRINTERS 2617-59 Sa LAWNDALE AVEMJ« TMm Bockwen 4*W CHICAGO, ILL.