ti Naročnina listu : Celo leto 35 din.; pol leta 18 dia., četrt leta 9 amo radi ogromnih stroškov, ki jih povzroča, ampak se mora pobijati tudi s stališča dobre uprave same. Mi dobro vemo, da centralistična uprava niti v eni državi ni bila dobra, Taka uprava se ni obnesla ne v Rusiji, ne v Avstro-Ogrski, taka uprava ni dobra v Italiji, ne v Franciji in mislim, da se tudi pri nas doslej ni obnesla . Obratno: Pri nas se uprava od dne do dne poslabšuje, čimbolj se vse centralizira. Gospodje! Jaz bi povdaril, da je treba dati narodu — tn tu mislim tudi na srbskega seljaka — več pravic. Mislim, da bodo tudi v Srbiji prišli na krmilo ljudje, oziroma stranke, ki bodo to zahtevale. Ne bo dobro, da, damo vso oblast v državi v roke bi -rokraciji. Radi tega moram še enkrat povuarjati, da ni prav, da se pri našem delu v odboru za razdelitev zem-Ijp ne držimo prvotnega načela, ki je bilo sklenjeno, da bomo namreč naj -prej razpravljali o načrtu samoupra -ve same in šele potem prešli k načrtu za razdelitev zemlje. Ne vem, za -kaj se je to predrugačilo. Pred katol. Božičem je bilo na zadnji seji sklen -jeno, da pride najpreji v razpravo zakon o samoupravi. Sele takrat, ko se bomo — pardon, ko se bodete Vi, ne mi — o tem zedinili, pride na vrsto razdelitev države na pokrajine. Mislim, da bi bilo v interesu vse naše države, ako bi mi vzeli v pretres najprej zakon o samoupravi in bi ta zakon izdelali tako, kakor je to potreb -no za moderno kulturno državo, kakor je to potrebno narodu, ki stremi za svobodo in za gospodarskim in kub turnim napredkom/ Jugoslovanska muslimanska organ nizacija je čudovit nestvor. To vam je peščica ljudi, ki porabljajo vsa sredstva, da prepričajo maso, kako se bore za zatirano, in da pri tem še vedno po hrb.tih te bedne raje prilezejo do vladnih korit in drugf-h zaslužkov, kot glasovalna večina. Ta peščica je takozvani muslimanski poslamški klub ki daje ministre in glasove proti mas n emu bakšišu za vse in če bi bil t< že kak posebni „zaščitni“ zakon, ki dovoljuje, da pandurji posiljujejo turške bule in da turško priprosta ljudstvo pavšalno proglašajo za nevarne elemente ter ga tepejo, zapirajo in tudi ubijajo. — Nekateri'; možje iz- te peščice odkrito prizriaja razna nasilja, ko so pa enkrat pri vrelcu vsega zla, lepo vsemu pritrdijo za dobro plačilo. Muslimanska masa, ki je izvolila te kimavce in mešetarje, se dobro zaveda, da je danes doba pravoslavnega osvetništva^ ki ge poslužuje vzgleda davne turške vlade. Ta masa dobro ve, da je . to krbvično, in mnogi iz nja vedo tudi to, da je „Kundak“ \ brnjen tudi proti drugim plemenom, in sedaj bi rada osmerila tako politiko, oziroma pot, ki vodi do ravnopravnosti vseh državljanov, vseh ver in vseh plemen, Na to pot hoče na vsak način tava pa v svojem „riž am i jelu “, oklep a se svojih sahibov in hodž, ki so pa od oči do srcia zaslepljeni od bleska in žvenka obiltnega bakšiša. Ce zberejo prvaki svoje« muslimane, se vedno govori o nasilju nad tur- Muslimani zborujejo. škim življem in konea vsega je, da pravi prvak : „Tiho, Mujos mi gremo v vlado, pa bo bolje 1“ Prvaki gredo v vlado, zlo in nasilje ostane in če se seljak pritožuje, se mu k- večjemu reče, naj bo zadovoljen, ker pravi tur ški žurnalist v svetem Stambulu, da je največja čast za Muslimane, kjer se v beograjskem ministrskem zboru svetita med odkritimi, sivimi in črnimi glavami dva vzvišena temnordeči lesa, Izmed muslimanskih poslancev je samo eden — dr. Kulenovič odklonil bakšiš radikalov in demokratov ter stopil na čisto opozTeijonalno stališče kot mož nazorov — za plemensko In versko enakopravnost v skupni državi. Spravil je prvake že v marsikatero zadrego in večkrat so ga že hotela izključiti iz organizacije. Na zadnji seji centralnega iz vrševalnega odbora JMO se je zopet govorijo o tem in pri tej priliki se je pokazalo, da je celo med prvak» vrgla in vsadila vest težko, resno tn kočji-vo vprašanje, ali je bolje načelo ah pa bakšiš. Ogromna večina je bila proli. Ljudje spoznavajo, da se v vladi ne da boriti proti nasilju, in tako je neki zastopnik! celo dejal: „Kako naj izključimo Kulenoviča, ko se bomo vendar vsi skupaj kmalu tam zna šli, kjer je on že tako dolgo!“ — Pravijo, da glavni prvaki na to niso odgovorili, pokorili so se večini. (in Plačevanje davkov. V naši državi so davki nepravilno razdeljeni. Mi smo že v provizornem stanju nove države odločno ugovarjali proti nameram belgra.ske vlade, ki /e v lastni državi zahtevala za Srbijo tisto odškodnino, katere ji zavezniki ra- di njene protinarodne politike niso hoteli priznati, oziroma izplačati. Sedaj uvidevajo vse to že oni, ki so imeli za \sako modrost belgrajsko-srbske vlade kako zahvalo na razpolago. Beo -grajska vlada pa kljub temu zasledu- je nemoteno svoje prvotne namene. — ’.'sled njenega izzivanja je sedaj vstal celo muslimanski klub, kateremu se je ogabrlo „obačkanje“ enega dela državljanov na korist drugih. V svrho utemeljitve naših trditev prihajamo s številkami. Številke go -vorijo odkritosrčneje nego belgraiski ministri in porodičar.ji, številke so — tehtnejši argument nego pomirljive iz-lave tistih, ki svojih besed ne tožijo. Po višini volačanih davkov stod Hrvatska na prvem mestu. Hrvatska ni Slavonija sta plačali 2-00,609,937 dinarjev, Vojvodina 256,132.211 dinar. , Srbija in Crnagora. (s 4,330,100 prebivalci) koma) 220,713.509 din., Slovenija 152,062.900 dinarjev, Bosna in Hercegovina 123,205.-286 din., Dalma -eija pa 30,107.043 dinarjev. Potemta kem je državna blagajna sprejela 1 milijardo, 48 milijonov in 889.880 din. Celokupno vplačilo neizenačenih dav -kov je vrglo državni blagajni 200 milijonov 274.349 dinarjev. Od tega so plačale: Srbija s Crno goro vred 31 mil 929 402 dinarjev, Hrvatska-Slavo-nija 66.807.374 dinarjev, Vojvodina 41,310.659 dinarjev, Slovenija 29 mil. 631 567 dinarjev, Bosna in Hercegovina 15,763 048 dinarjev in Dalmaci ja 15,338.263 dinarjev. Izenačeni davki so bili naloženi tako, da je plačala Srbija s Crnogoro -155 milijonov, Vojvodina 144, Slovenijo, 97, Dalmacija 10 in Hrvatska s Slavonijo 22 milijonov. Sedaj pa pridejo takse. Na samih taksah je država zbrala 238,399.621 dinarjev. Od tega so plačale:- Srbi® in Crnagora 39,784.106 din., Hrvatska in Slavonija 97,321,563 din., Vojvodina 70,822.552 din., Slovenija 125 mil, 43L373 din., Bosna m Hercegovina 18 mil. 205,306 din. in Dalmacija 4 mil, 834,780 dinarjev. Številke so izpregovorite ! Preči -iahe jih enkrat, dvakrat, trikrat ter premišljujte o dragocenosti naše enakopravnosti. Tem uradnim številkam ne more in ne sme ugovarjati tudi najbolj zagrizen petolizec sedanjega re žima. Sicer je pa vsak komentar nepotreben, Naši Sitatela si ga naj napravijo sami. Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Sedanji kabinet g. P a š i-č a je že tako utrujen, da ni pripravil nikakega jasnega programa za delo v parlamentu. Razprava o vladni deklaraciji poteka mirno, govornikov opozicije ne moti nihče, ker se vladne stranke debat ne udeležujejo. , V odboru za razdelitev države ne pridejo z delom nikamor naprej. Vladne stranke so si v obliki vidovdanske ustave sezidale babilonski stolp, pred katerim se same med-seboj vregajo. Zastopniki vladnih strank so tako boječi, da podajajo samo osebne izjave. Niti demokratska in niti radikalna stranka, še nista definitivno oddali svojega načelnega mnjenja o parceliranju države, Vladinovoi torej priznavajo, da je izvedba centralizacije v tehničnem pogledu in s posebnim ozirom na ustavne določbe — nemogoča Samostojnež Drofenik se ja ob tej priliki zavzemal za razdelitev Slovenije na dve oblasti. Dr, J. Hoh-niec je odbijal njegov predlog in predlog pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča. Po 135. členu vidovdans -ke ustave mora odbor za razdelitev države dovršiti svoje delo do 28. ja « nuarja t k AVSTRIJA. Z d e m i s i ] jb vsenemške-ga ministra dr. W aber j a — " notranje zadeve -- še notranja kriza Avstrije ni razčiščena. Demisije celokupnega kabineta ni pričakovati, ker bi se situacija v nobeni točki ne spremenila, Vsenemška stranka (Gross -deutsche Volkspartei) nima v ljudstvu zaslombe. Rešitev krize je odvisna od stališča soci alnih demokratov, ki bodo gotovo glasovali za avstro-češki sporažum. Krščanski socijalni 1 odo mo rali soci alnim demokratom vsekakor ponuditi ižvestne koncesije. MADŽARSKA. Iz Budimpešte poročajo, da name-' ravajo madžarsko zbornico 16. februarja razpustiti, nato bi se pa vršile nove volitve. Grof Bethlen izdeluje o-grodje nove večinske stranke; hrbtc-uico te skuoine bi tvorila stranka malih posestnikov. Ta stranka i bi bila ne kak protiutež proti bloku ujedinjenih tegitimistov, ki se zbirajo pod zastavo trofia Àpponyi -ja. V ta blok bi vsto -pili: krščanski socijalci, Friedrichov a stranka in Andrassyievi prijatelji. — Bethlen pripravlja nov volilni red Se danja zbornica naj bi ga v osem-, odnosno F urnih sejah prerešetala in u-zakonila ITALIJA. V Julijski Benečiji so se vršile v nedeljo, dne 15. t. m., občinske volit vb. V 154 občinah je uspela popolna slovenska afirmacija. Podrobnih re -Sttitatov še radi prometnih ovir ni bilo mogoče izvedeti. Udeležba je bila povoljna NEMČIJA. Državni kancler dr, Wirth je dne IT. v. m. v seji centrumašev (ljudska stranka; povdarjal misel gospodarske vzajemnosti, ki naj bi jo vsi gospodarsko zainteresirani narodi vsega sveta sprejeli kot temeljni princip mednarodne politike. Odposlanci vseh narodov se morajo, baviti z gospodarskimi in finančnimi problemi. Razširjevanje spo-enanja, da brez sporazuma med na -rodi ni pravega svetovnega gospodarstva, je Nemčijo peljalo iz Londona v Cannes. Rešitev v Cannesu ni definitivna, Vprašanje, kako naj narodi pod reparacijskimi bremeni živijo, ie da nes še odprto. Rešeno bo še le tedaj, ko se bo težišče svetovnega gospodarstva, Amerika, zainteresirala za Evropo, Izpod plašča vladnih strank, m FotograJaja današnjega režima. Republikanski poslance Jaša Proda -novič je objavil v belgrajski „Republiki“ ostro in stvarno kritiko današnjega režima, ki vlada v naši državi. Ta režim, poln raznih škandalov, aier, nasilstev, noče odnehati in njegovi nositelji ga izvajajo, ne da bi so ozirali okoli sebe. Tako se dogaja — piše g. Prodanovič — da šef državne uprave po nepotrebnem trosi ljudski denar, ministri, pred vojno Še siromaki, gradijo danes palače in nalagajo milijone dinarjev v inozemske banke; izvestni generali tihotapijo bencin in sladkor, rekviriralo svinje na račun privatnih klavnic, naši poslaniki v inozemstvu so za Časa vojne tržili na svoi račun z državnim žitom (uborni narod pa je v albanskih gorah umiral gla-au, op. ur.); — afera je zajezdila alerò, škandal so je vrstil za škandalom, (Vladni reptili so sami dvigali obupne vzklike pnoti gomilam raznih „afera -Sev“, toda vlada se za vse to ni bri -gala, ona še danes podaljšuje korup -oiji življenje. V državnih zaporih se vršijo srednjeveška mučenja. Nedol -žen Miloš Zlatar priznava pod strašno težo krute torture, da ie sodeloval pri atentatu ; druga nedolžna žrtev , Galovič, priznava, izmučen od nečloveških batinašev, da je hotel ustreliti Draškoviča, Za Jovana Oroša ve policija že par dni pred zaslišanjem vse podrobnosti njegove izpovedi, V Grški aretirajo nekega dijaka, češ, da je i-uentičen z atentatorjem Marinkovičem. .Naša policija odide v Atene. Ker siromak noče priznati, da je identičen a Marinkovičem, ga vržejo pandurji y zloglasno glavnjačo. Tri dni potem, ko so ga izpustili, je — umrl. Ob koncu sv -ga članka priporoča g. Prodanovič današnjim oblastnikom n afflali n je pritiskanje, saj se bo njih veselje že prav kmalu izpremenilo v žalost. — Za cenzorie ! Po „Republiki“ je zgo -ranjo vrste prinesel zagrebški „Ob -zor“ M. 15 z dne 18, t, m. Optimizem muslimanov. Sarajevsko glasilo centralističnih muslimanov „Pravda“ piše dne 13, t. m. o razdelitvi države na oblasti ter pravi, da je bujnosti in raznovrstnosti narodnega življenja v posameznih krajih naše države, njih zgodovinski razvoj, pravno zavest in mentaliteto posamez nlh p.cmen nemogoče vkovati v okrutne okove centralizma, ki bi niveliral in uniformiral vse raznovrstnosti, ki dajejo narodu in državi posebno živ -ljenje m posebne lepoto. V Bosni in v Hercegovini, katero bi parcelacija u-stavoivorcev najini j še zadela, je brezumna centralizacija zadela na hud odpor. Travniško okrožje, ki je najbolje prizadeto, je že protestiralo in se ni-kakoi ne bo dalo pomiriti. Kakor se zdi, bo ustavna določba o parcelaciji države ostala samo na papirju. List „Pravda“ tolaži svoje Čitatelje z ne -lam ;edkim optimizmom. Pisanje tega lista le najbotiši dokaz, kako temeljito so zgrešili muslimanski p oslanci, ko so g.asoviali za vidovdansko ustavo. Kadarkoli preti d emok,rafeko-radi Kalni vi udi kaka kriza, potem začne demokratsko časopisje spuščati v svo vest:, o eventuelnem vstopu Jugoslov. kluba v vlado. Vladi novcem se zopet kujajo muslimani. „Jutro“ že bobna v svet, v četrtkovem uvodniku:^Zanimivo je, kako brzo so pograbili svoj lonček naši kterikaloi, da ga primaknejo k ognju, če bi se zi muslimani zgodila kaka nesreča. Današnje vesti 'z Beograda (demokratske seve!) že vedo pripovedovati, da bi muslimane eventuelno nadomestil Koroščev Jugo-slo anski klub. V tem slučaju bi klerikalci seve suspendirali svoj revizionistični program ter ga hranili za suha leta.“ Vstop 'Jugoslovanskega kluba v sedanjo vlado so vroče želje naših demokratskih koritarjev, a nikdar ne SLS! Beležke. Tj si kriva — jugovina! Šovinizem velesrbskih listov postaja bolj in bolj smešen. Ce se piše o neredu pri tem ali onem uradu, in če jo tudi k ključno srbski, če se govori — o slabem prometa, o slabi valuti, o zavoženi zunanji poetiki ali o čemerkoli, na koncu se vedno sliši, da jo kriva vsega tega — nesrečna jugovina — svobode, ujedinjenja,* lastno državo nevredni prečanski svet, ta grda av-sirijaščina itd, — Evo za slučaj: „Balkan“ št. 13. piše o smrti generala Jurišiča. Ta jo prišel kot mlad prus ki oficir- teta 1876 v Srbijo tor stopil v srbsko vojsko. Povspel se je do naj-vlšjih vojaških časti, bil je prvi adjutant kralja Petra, pozneje šef oddelka za odlikovanja pri ministrstvu. Prod par mesci jo bil penzijoniran, pred nekaj dnevi je umrl in sedaj bo jugovina kriva krivic, ki so se mu v zadnjem času godilo, .^Balkan“ pravi: „In takemu srbskemu vitezu, zaslužnemu za naše nacijonalno osvobojen je in ujedinjenje je napravila kriivico — naša jugovina. Grda, brezbožna, breznarodna jugovina“. Na drugem mestu zopet pravi: „Povojni .„bojevniki“ v vojnem ministrstvu so ga otiri-nih, da napravijo prostor za. svoje prijatelje“, torej general Zečevič in njegovi prijatelji — sami veliki Srbi so ga odriniti, — kriva je pa vendarle jugovina. „Istraga4- (preiskava) v cannar niči. Celi dve leti so tožili osješki tr govci o neredu na tamkajšnji carinarnici. Posamezni trgovci so mesece in mesece čakali na svoje blago, katerega niso vsled samovolje carinskih u-radnikov mogli izrešiti. V tej carinarnici je paševal neki Boško Ilič, Kdor ga je „mazal“ z izdatnim „bakšišem“, m imel nikoli prav nobenih sitnosti . Naposled so se tudi listi zgraževali nad škandaloznim postopanjem Iliče -vim Neprestano so romale pritožbena „Generalno direkcijo carina“, dokler ista ni odredila „istrago.“ Pred par tedni ie prišel iz Beograda „inspek -tor“ (nadzornik) FotiČ in pričela se ;e „istraga,“ Fotič je zasliševal samo tiste, ki so uživali protekcijo šefa carinarnice. Preiskava je rodila nepričakovan rezultat. Inšpektor Fotič je n -gotovil, „da je Boško Ilič izvrševat vestno in vzorno svoje dolžnosti in da je vedno čuval državne interese.“ Vrana ni vrani izkljuvala oči ! Osješki trgovci bodo morali še nadalje plačevati „bakšiš“, edina uteha jim je ostala v besedah: „Suti i plati!“ (Molči in piar Čaj!) Tako podpirajo korupcijo tisti, ki bi jo morali ubijati . . . Sami posredovalci. Bivši gene -ralni konzul na Dunaju Cerovič — ok tobrist — to je: veliki Jugoslovan od ìeta 1918, je zastopal pri viadi predlog avstrijsko vlade, ki želi kupiti pri Steinbeissovem podjetju v Bosni za 79 milijonov naših kron delnic, To je res čudno, da so „posredovalci“ tudi v iakih stvareh, kjer bi se lahko vlade same med seboi domenile. Avstrtiski vladi na vsezadnje ne sinemo zameriti, ker je videla že toliko naših kon -zulov, komisarjev, delegatov, ki hočejo samo „posredovati“ in zaslužiti, in Ki so v stanu preprečiti tudi vsakrš no zbližan ie z našo vlado, če se jim m ne posreči in če ni profita. Naš kralj — vzgled štedljivosti-Pred narodno skupščino so hoteli spraviti zakonski predlog o povišanju kraljeve lietue apanaže za 154 milijona dinarjev. Po tem novem predlogu bi dobival kraHj letnik 3 milijone dinarjev. Kralj je ta predlog odklonil z motivacijo, da je sedaj treba Stediti povsod ! Prstne norčije In resnice. Beo - grajski dnevnik „Vreme“ št, 28 jik označuje tako-le: „Sezona „masken- balov“ se objavljuje. — Vi, gospod, majDoij6 da pridete v maski poštenega človeka, — Kako to? — Vi vendar igrate zelo važno vlogo v našem jav -nom življenju, zato Vam bo taka maska dobro pristojala in ni treba, da io snamete po koncu bala, — — Vi, gospa, pridite z masko venne soproge. — Kako to? -- S'est let ste že omožena . in Vaš mož še ni ničesar zapazil. Bilo bi dobro, da Vam ta maska ostane tudi po balu. — — Začetek, sezone. --Izvolite tudi vi, gospodje ministri! Naj se z avtomobilom pripelje na dai minister prometa. Njegovo vsakdanje skrbno lice za popravo 'in prospeh nar šega prometa naj se vsaj za to eno noč pokrije z masko zakajenega strojevodje — in vlaki bodo daleč tam v črni noči varnejše prešli črez perele prage in slabe tračnice. — Naj za-žvenklja fiiakerska čefvjorka ter pri -pele finančnega ministra! njegovo •, sakdanje lice, ki odseva od skrčenih udgetov in pomnoženih davko.% naj pokrije pustna maska, sestavljena iz samih novo tiskanih bankovcev u.iše Narodne banke. Ena noč sicer ni dolga, pa vendar zadostuje, da se vidi prava maska. — Minister poljoprivrede naj pride saj z masko, ki bi kazala naša obdelana in posejana polja, minister gozdov in rud naj bi imel masko z gosto brado kot simbol našega Še neuničenega gozdovja in z nosom, čigar nosnice naj bi vsaj pred -stavljale njegov vpogled v delo naših rudnikov .... — Izvolite, gospodje ministri, za vsakega se najde /pripravna maska! Interesantna tatvina. „Nar. list“ -z Bečkereka piše da so med prvim in drugim dnem pravoslavnega Božiča vdrli nekaki zlikovci v sodnijo, odprti ».mare in miznice ter odnesti s seboj vse „corpore delicti.“ To je zelo zanimiva tatvina, posebno pa še zato, ker se je že drugič izvršila v sodišču v Bečkereku Bogzna, kaj sploh dela seda' to sodišče, stvari, ki dokazujejo Krivdo tatov, razbojnikov in morilcev, se j, vedno pokradejo, kako naj sedaj sodi? Hudomušen človek bi lahko rekel, da ima samo nedolžne v škripcih, ker materijal, M je proti pravim, ti, j ki so na svobodi, itak sami pokrade - Ì .50 mimi..1.....i.mm im im i Dnevne novice. Novim šibeniškim škofom je bil Imenovan iz Rima pater Minet; vrhbosanskim škofom v Sarajevu je imenovan škof dr. Sarič. Naši jugoslovanski, škofje, ki so so mudili zadnje dni v Beogradu, so posetili Jugoslovanski klub in so se dolgo časa razgovarjali s klubovimi člani o odnošajih, v katerih živi katoliška Cerkev v naši državi. Tj škofje so bili: zagrebški dr, Bauer, d inkovski Aksamovič in Jeglič. Duh. vesti. Dne 17. ti m. je nenadoma umrl marenberški g. kaplan Ernest Vidic, Rajni je bil rojen 2. februar j a* 1887 v Železni Kapli in ordiniran 30. junija 1917. Pogreb se je vršil 20. t. m. O. g, župnik Ant. Sra-bočan iz Pišeo je stopil v pokoj in se preselil v svojo Mišo. Državna oblast mu je priznala penzijo. Kapelski župnik Kolenc je vložil resignacijo, katere pa ordinarijat ni sprejel), ker ni utemeljena in je g. župnik pri Kape1/ čanih priljubljen kot malokateri od njegovih prednikov. Videmski kaplan * S kor« je dobil 3 mesečni dopust radi bolez ni. Škorc a n adc(ni|esiuj« penaijo-nirani g.i župnik Cepin. Rimokatoliška škofija v Vojvodini Vprašanje .osnovanja posebne vojvodinske Škofije je stopilo v ospredje- — Za rešitev tega vprašanja imajo merodajni krogi' tri načrte. Vatikan je obvestil potom beograjske nunoq&tiir* vlado, da pristane na rešitev tega vprašanja na ta način, da s» priklopi Vojvodina D jako viski škofiji. V Beo>-gradu so pripravljeni sprejeti tozadev ni načrt Vatikana začasno. Naše versko ministrstvo ima pa glede Vojvodino načrt, naj bi se osnovale- v Vojvodini dve škofiji: ena s sedežem v Subotici, druga s prestolieo v Bečkereku. Tretji načrt pa je, da se osnuje v Vojvodini samo ena škofija st sedežem v Subotici. Kardinalski kolegij v Rimu obstoji danes iz 61 članov in sieter 31 Italijanovi, 30 pa drugih narodnosti. Med temi kardinalskimi člani je že mnogo častitih starost, ki so doseg.9 osemdeseto leto. V marcu se namerava sestati visoki kolegij, ki bo imenoval več novih italijanskih prelatov. Za umrlim poslancem Franoma Pišek je imel Jugoslov. kitub 18* t» m. žalno sejo, na kateri! je orisal predr sednik dr. Korošec pokojnega vzorna življenje in delo. Včeraj se je darovala v beograjski kat. cerkvi za Pišete sv. maša zadušnica. f Umrla je dne 20, t. m. na Muti gospa Marica Cajhen, rojena Oset. — Pogreb blagopokojne se vrši v, nede- lo. dne 22. t. m. Županski tečaj se vrši v nedeljo, 22. januarja od 149. ure naprej ves das. v dvorani kazine. Predavata dva poetična uradnika iz Ljubljane o poslovanju občin in o domovinstvu, dp,. Leskovar o lovskem zakonu, prof. Vesenjak o davčnih zadevah. Prijavljenih je okoli 100 županov in občinskih; odbornikov. ...< Organizacija Nemcev v 'Lagotila-viji. Po mirovni pogodbi in po na# ustavi bodo dobili Nemci pri prihodnjih volitvah aktivno ter pasivno volilno pravico. Nekatere srbsko stranke v Vojvodini so začele agitirati med tamošnjimi Švabi. V origlieri tem agitacijam poučuje organ/ „JGiliurbundaf novosadski „Deutsches Volksblatt“1 ie> agitatorje, katerim pravi : Nemci v Ju goslaviji se morajo postaviti na svojo noge. Kaj koristi Nemcem vez z ljudmi tm strankami, M rabijo nemške gl*, sove samo za volitve. Nemci v Jugoslaviji naj bodo mirni ter sigurni, ter. v kratkem času bo nastopila v kraljevini močna nemška stranka, kateri bo do načelovali ljudje, ki že delujejo 10 Jetja za korist ter dobrobit svojega m roda. — Tudi v Sloveniji bodo nastopili Nemci pri prihodnjih volitvah fcot čisto samostojna stranka. Posnemanja vredno za naöa vojt sko. Cehoslovaški generalni štab ima posebno kulturno službo. Pod vöddfc-vom te sekaj e obstojajo v vsaki armiji in vojni enoti podsekriije pod vodstvom posebnih častnikov, takozvanih kulturnih šefov. Tje kulturne sekcije prirejajo za vejate tečaje in predavanja. ustanavljajo čitalnice žit izobraževalne dome. Organiziran je tudi pouk analfabetov. Za leto 1921 izkazuje kulturna sekcija 593.299 kron dohodkov in 55(7.751 kron izdatkov. —-Uspešno so se obnesli tečaji, za pouk drugih jezikov, za poljedelstvo; razni* obrh, stenoeralijo itd. Kul urna seit cdja je imela 859 350 knjižnio z 20? tisoč 103 knjigami, med terni 70,000 nemških in 10,000 madžarskih. Za či-talinioe je bilo na razpolago 200 prostorov s 3208 časopisi in revijami. — Raznih tečajev je bilo 274, zabavnik večerov 966, gledaliških predstav v vojašnicah 318". — Zakaj se kaj taoe-* ga ne uvede tudi v naši vojski, saj, bi bila kulfurna organizacija v nasi vojski veliko bolj P° rebna, nego aa naše zaveznike Ceno,slovake. Davčno urajiniötvo v Srbiji. M vsakem srbskem srezu (okraju) imajo poseben urad, ki pobira v območju sre za državne davke. Pred vojno si našel v teh malih davčnih „uradih“ po 3 osebe: uradnika, pisarja in slugo. Ker je po vojni vsak napol izobraženi Srbijanec silil v državno službo in. ker sta vladni stranki (demokratska in radikalna) na ta način podpirale svojo strankarske priganjače, se j® števnlo osobja v teh davčnih uradih tako pomnožilo, da opravlja sedaj ene in iste posle — 16 ljudi. Tem ljudem je država vsekakor morala izplačevati draginjsko doklade, sicer ne bi mo-«li živeti. Tako je bilo v pričetku leta 1821 samo enemu izmed teh uradov na kazanih 200.000 dinarjev za izplačevanje uradništva. Uradniki tega sreza so se pa državi oddolžili na ta na-èin, da so v preteklem letu izprešaii iz svojega območja 130,000 dinarjev cii naklnih davkov. Sedaj svetujejo listi beograjski vladi sledeče : Vlada naj oprosti prebivalce omenjenega sreza plačevanja davkov, ker potem ne bodo potrebovali davčnih uradnikov. Države bi profitirala <0.000 dinarjev- to je 280.000 K. To je objavila zagrebška „Rijoč“, Poseben privilegij glede plačevanja davkov. V naši državi — zemlji davkov brez koncia in kraja se vem darle! najdejo ljudje, ki ne občutijo preveč 'davčnega vijaka, V. -Sarajevu »j pr, je hotel Central, katerega lastnik g, Branko Trbojevič, ki je bd za loto 1920 obdačen z ozirom na dohodke s plačilom 9,600 K. Hotel Central pa fö prvorazredni hotel z igralno dvorano, gostilno in kavarno, ima 47 sob vseh treh razredov jena postelj 20 do 80 dinarjev dnevno), razvientega je äo V hotelu amerikanski bar in trgovska loža, Ta slučaj je pač najlepši pri mer, kako se pobirajo v naši državi davki. Pa kaj čemo? Pri nas je pač tako, kar velja za 'Janeza in Toneta, ne velja za Joco in Jovana. Vrača se — doba zelenih kadrov. Vsak se še spominja, kako so vojaški begunoi v letu 1917 in 18 z največjo zvijačo in pretkanostjo vzdrževali svoj „zeleni kader“. Vse so imeli: legitimacije, potne liste, pečate itd. Prave vojačke kontrole in razni oblastni organi so jim često nasedli. — Kakor so kaže, se taki „zete n jaši“ zopet pojavljajo. OrožniŠtvo zagrebške okolice j# dolgo zasledovalo nekega Antona 3 ar an a, češ, da oskrbuje vojne begun «e % objavami — potnimi bsti, in na zadnje se jb zagrebški policiji posnemite, da ga iztakne, ko je bil ravno aa obisku ri svoji sestri v mestu. — ftreiskava» jo dognala, da ,je Šarana neki podnarednik oskrbel s potrebnimi vzorci vojaških objav tn s štam-pll jami. Oudirn preiskava. Kakor znano , — če ne drugače, že iz vladnih komunikejev, — se mobilizacijska „vežba“ ua Hrvatskom ni vršila posebno gladko. Vladne izjave, priobčene v vseh Ustim, so govorile celo o hujskanju k uept vorščin; in uporu ter grozile z ve-, fcko strogostjo vojnega iu pa našega uvegA in posebnega „zaščitnega“ zagona — vislice in težke ječe od 3 do ŠD let Na drugi strani so zopet hrv . ijsti, — večkrat celo' s podpisi javnih aelavoev — spodbijali vladna poročila iW navajali slučaje, v katerih je ob -asi sama, oziroma njeni odgovorni in neodgovorni organi, skušala zvabiti — sudstvo do nepremišljenih korakov, da bi «aula pretvezo za nastop oborože -ae site in posebnih akcij. — Bilo, ka-ifOr brio! Za presojo, kdo je govoril i»«uoo, bo merodajno pač to, da so e najprej toliko vpilo» kako bodo Radič m šo nekateri drugi baš radi tega izročeni. sojeni in obsojeni po „zaščitama* zakonu, in da danes sam minisf-ter pravde pravi, da o izročitvi in o pjrpeesu ne more biti govora, ker je bil vea la krik samo krvoločna Žeija /oli-iičnih nasprotnikov, ki so izgubili smisti in čut zakonitosti. Kar se ni "dalo storiti z znanimi ljudmi, kakor je kak poslanec, to se je storilo z neznanimi, aeznatnimi seljaki. Iz Krapja so jih lakoj odgnali 32 v zapore sodnije v Nori Gradiški. — Pretečeta dva mesca iu nikdo se ne briga za te siromake, ne da bi jih izpustil, ne da bi odredil razpravo. Prebralo se jim je: to ra to ste zagrešili, zaslišan pa ni bil aobeden Hoteli so jih najbrž pokoriti irez Božič,, naši oblastniki imajo namreč poseben načjln, prijeti po krivem ali nekrivem tam, kjer človeka najboli zaboii — Za jetnike so se ti tn oni poongali ter povpraševali pri oblasti, zafca' m ne sodbe, ne svobode» Ce se jun natveže zločin brez zaslišanja, če označi državni pravdnik njih obnašanj» povodom vojnega poziva kot čin , KBznnv po zakonu o zaščiti države — potem ni treba preiskave in preisko -valnoga zapora, če se ne preiskuje in le ai kaj preiskovati, naj se torej — ■odi: obsodi ali oprosti. To so zahle-▼•it hranitelji, pa zastonj, glede tatov in goljulov bi to že davno dosegli, -Te dni so jih~22 izpustili, 10 jih je o-stalo v zaporu in če se eni kof drugi vprašajo: zakaj, dobijo, k večjemu za odg > .or : tako in basta» Boga hvali, ! da imaš celo glavo. Kaj nam bodo prinesle prihodnje j volitve? S tem vprašanjem se temelji-I to bari hrvaško časopisje in pravi: j Prihodnje volitve, seve, če bodo svo-! bođn'e tn brez kacega hudega pritiska od zgoraj, bodo 'pokazale pravo na rodovo voljo, pa prinesle: bodo tudi velika iznenađenja, ki pa ne bodo na škodo države in dinastije, ampak te propast paedinih po itičnih strank, ki so dozdaj zakrivale z demagoškim pa j Čolanom narodu oS in so se znate obdržati na političnem površju.samo potom biča in zob. Hrvati na bosanskih železnicah. Direkcija državnih železnic v Sarajevu si je postavila princip, da je treba ou priliki redukcije uradništva odpuščati iz službe pred vsem — Hrvate! Djrekcha utemeljuje svoje pristransko postopanje s tem, da jih je (Hrvatov) baje toliko, da je ob katoliških — praznikih uradovanje otežkočeno. V tem praven so že pričeli, kajti v zadnjem službenem listu pokrajinske u -prave za Bosno in Hercegovino ni najti med novimi imenovanja niti enega Hrvata. Enakopravnost pa laka! Skoraj pri vsakem procesu se čuje, da ta idi oni obtoženec ovrže svoje izjavo, dane med preiskavo, ker jih je bil tla! pod silo in pritiskom In ker zato niso resnične. To silo izvajajo po licijski in jetničarski organi. Danes primo policaj človeka, in ker noče priznati, dp se je zmotil, ker noče črtati svojega uspeha, — tepe jetnika, dok’ ler ta ne izjavi, da je res ta in ta, da je bos napravil to in ono, pa naj si bo kak atentat, samo da ima polici j a svoj „uspeh“ in tako prizanese ubogemu jetniku z danes že do dobra upei-janimi batinami. Ko pride jetnik preći sodnijo, kjer misli, da vlada še pravica, ali pa pred končno razpravo, po tem še le pove, kaj je res in zakaj je ; poprej tako iu tako govorili. Tudi pri rudarskem procesu v Tuzli je isto. — Tu so vam ljudje, ki so že dobro leto dni v zaporih in niti ne vedo, kam so jim izgnali ženo in otroke, — ali so živi ali mrtvi. Ti ljudje so morda na Božič, ko so bili iz vseh svojih nad vrženi na cesto, dali na ta ali onj način duška svoji ogorčenosti in žan-darji so jih zapirali', in isjti ljudje, ki sa vršili to delo nad bednimi delavci, so pisali vse prijave na sodnijo. Obtoženi rudarji so bili deij časa pod žandarmerijsko in okružnomačelnišiko oblastjo in Jahko si mislite, kako so M ljudje vršili preiskavo ali „iztrago“ v prilog svojih prijav! — Danes so vsi pred sodnijo, pred Ijudmfi, ki imajo nauke in ki stoje pod prisego, da bodo sodili po postavi, — in kaj je? — Skoraj vsak drugi od 355 bo dejal: „Izjavni sem to, izjavil sem ono, ker sera bil tepen, mučen, ker se mi je grozilo s tem in onim“. To te, kakor rečeno, samo edeni proces in primer. — Enakih je vse polno, najbolj’ vlado: listi jih niso mogli zamolčati, prinašala so vse to seveda kot nekak dober izgovor raznih zločincev, češ, saj ne sme nikdo dvomiti v pravičnost naših — ;Jztrag“. — Ge si še tako varen pred kako iztrago, pomisli samo na politično in javno moralo, ki danes Via da, oglej si razne pandurj'e — in z nami boš zaklical: „Kje so tiste, že davno zahtevane komisije in ankete, da si ogledajo dello raznih pandurjev, zapore in vsa drugo, kar je naj večji škandal naše dobe! Žandar ustrelil g »nn a zlij ca. „Narodna politika“ javlja ta le tragičen slučaj: Rakitno, selo v severozapadni Hercegovini, je kaznoval Bog na ta način, da mu je dal žandarje vseh vrst in krojev. Nad tem, sicer mirnim selom visi nekako prokletstvo. Odpre vrata do 'danes je bilo v tej vasi ubitih 7 ljudi, a te dni se je dogodil osmi slučaj uboja. Ivan Rezo, dijak petega gimnazijskega razreda, ni mogel vsled revščine nadaljevati svojih študij, je nesel nekaj tobaka preko piar nine Svinjače v duvanjski sodni o-kraj. Na njegovo nesrečo sta ga na potu opazilla dva žandarja iz postaje Rakitno» Eden je takoj trikrat ustrelil za dijakom, a ga ni zadel, ko pa je sprožil za njim četrtikrat, ga je pogodil naravnost v glavo , . . . dijak se je zgrudil mrtev. Žandarja sta se nato vrnila na postajo ih nista poveljniku stražnice niti besedico črhnila o celem dogodku. Dijak se ni več vrnil na dom, njegova rodbina je začela povpraševati po sinu. Za zgubljenega dijaka so se začeli zanimati žandarji in sosedi. Iskat ga je Šla žandarmerija z ubijalcem vred in mnogo vaščanov. Dolgo ga niso našli, ker je vodil žandar, 1$ je znal, kje je obležal dijak, ljudi daleč proč od mrtveca. Ko-nečno so ga kmetje vendarle našli. -Žandarmerija je javila sodniji v' Duv-no, da je dijak umrl vsled padca, nakar je sodnija odredila pokop. Ko so pa kmetje videli, da hoče žandarmerija prikriti uboj, so se zoperstavili pokopu m zahteval sodnfjjsko komisijo, ki je potrdila ubojstvo, katero je žandar slednjič tudi priznal. Sedaj |e zanimivo znati, zakaj je ustrelil žandar ubogega dijaka. Ako ga je ubil v ime no zakona, bi 14*1 moral to takoj javiti, ker pa tega ni storil, je dokaz, 'da je ubil človeka protizakonitim potom» V kulturni in pravni državi se kaznujejo taki divjaški elementi z odvzetjem svo.tode, ker so nevarni javnemu redu. Ustreljeni .dijak je bili eden najboljših učencev gimnazije v Travniku, a tako siromašen, da se je šolal od miiodarov drugih, Ta ravnokar o-pisani slučaj nam je dokaz, da nima mnogo žaudarjev ni J najprimitivnej-Š?h pojmov o državljanskih pravicah, svobodi in vrednosti človeškega življenja. Odgovornost za divjost, žandarmerijo pa nikakor ne pade na žandar je same, ampak na bivšega policajmi' n istra Pribičoviča, ki je sprejel v tako odgovorno službo Hjudi .z orientalsko mentaliteto. O umoru orožnika Maverja v, Dobravi pri Brežicah smo obširno poročali v Slov. Gospodarju* Brežiška Žan darmerija je zaprla 9 udeležencev u-mora, le glavni krivec in dezerter Fr. Varl ec, ki je bil vsega kriv, da Jo postaj orožnik žrtev ubijalčeve roke, je takoj po zločinu neznano kam pobegnil, ter se skril, da ga še danes nima’ Jo- Pncljovo aiero z ribolovom na O-hridskem jezeru je sedaj še povečal vihar, ki se fe dvignil te dni po okolici jezera. Vihar je povzročil nepregledno škodo in porušil vse obalne na prave. Največ Škode je povzročene že itak ubogim ribiškim družinam. Pre’ bivalstvo, od Viharja prizadetih krajev zahteva od notranjega! ministrstva nujne odpomoči. Dragocena hajduška glava pod ključem. V andrjeričkem okraju je a-retirala žandarmerija zloglasnega haj duka Radovana Jankoviča, ki ima na vesti mnogo zločinov v svojem! rojstnem kraju in na čegar glavo je bilo razpisanih 10.000 dinarjev. 110 let doživela je neka Maša Po' Ijak v vasi Trebnje v severozapadni Datmaö’ji. Nenavaden sneg v Dubrovniku. V četrtek prejšnjega tedna je zdčelo močno snežiti v Dubrovniku. Sneg je padal eelk 5 dui. Prvi dan so spre join sneg Dubrovčani z velikim navdušenjem, Ko pa sneg te ni hotel izginiti, ampak je kolobaril vedno z nova, so se začeli Dubrovčani umikati v svoje hiše in se tiščati v nezakurjena stanovanja, ki so brez peči. Nad de- ; belim snegom v Dubrovniku so najbolj iznenađene stranke po hotelih* ki so se zatekle pred sneženo zimo v toplo Primorje. i Priporočljiv carinik je Mito Pijana v Bltolju. V b toljskem carinskom uradu so ugotovili 6 milijonov dinarjev primanjkljaja, katerega je povzročil carinik Fijana, ki je že pod ključem. Za naše glede prehrane pasivne kraje je dospelo veliko prehrane iz Amerike. Ta živež bo razdelilo ministrstvo za socijalno politiko. Srbski pravoslavni sinod je sklenil da prenesle svoje cerkvene urade iz Beograda v Karlovce, kjer se bo tudi tiskalo v ondotni samostanski tis karni njegovo službeno glasilo „Glasnik“. Iz Maribora. f, Ivan Temerl. Sinoöii, dne 20 i. m. je umrl po kratki bolezni kiju čavničarski mojster g, Ivan Temerl. j Bil je član kat mojstrskega idruštva , j in splošno priljubljen. Pogreb bod» v ; soboto popoldne, N. p. v m. ! Ciijte in strmite! Odkar je postal j ; redsednik mariborske JDS dr. Lipoid ! in odkar so pritegnili v odbor demo i kratske stranke ženske in take gos -; ftede, ki se razširjenja krajevnega od-j bora niti osebno udeležili niso, preide j JDS v mariborskem okrožju iz delen-! žive v ofenzivo» Tako poroča „Tabor" j v včerajšnjem uvodniku. Ljudje, ki so j čitali to rezanico o demokratski olen-j yivi, so se smejali, ker se Mariborčanom obljublja za pust JDS „kašperi-:eater.K V Kamnici so organizirali JDS » Tako poroča „Tabor,“ In kdo je or-ganizator? Lojzek Petsehar, odvetniški pisarček pri dr- Pipušu. Njegova organizacija ima tako privlačno silo,, da tega slavnega moža povsod postavim na cesto: pri Seragu, Hiterju in Koprivi. Pisar, nekdaj zagrizen nemškutar, organizira tudi Sokola. A tuci pri tej organizaciji ima smolo» ^ naših krajih se oklepajo JDS in So -kola še edino liberalno učiteljstvo tee uradništvo. Ce bo Lujzek še naprej rogovilil in se po „Taboru“ širokous-til, bodo mn Kamničani v prihodnje zažvižgali še eno drugo. V znanje mariborskemu novičarju „Jugoslawe“« da, obtožnica mariborskega državnega pravdništva proti meni ni „potegnjena nazaj“ radi pomanjkanja dokazov, kakor on pravi, temveč se po odločila višjega sodišča zavrže, ali, da rečem po tekstu odločila „ne dopusti“, ker sploh ni dokazov. „Jugoslaviji“ bi privoščil boljšega in vestnejšega poročevalca. — Tone Graajner. Obč. svet ima dne 26* januarja ob 6. uri zvečer redno sejo v mestni, pon svetovalnici, Mestni svet zboruje v soboto* 21. januarja ob 4, uri popoldne v župane vi sprejemni sobi. Mariborske banke morajo fidati. Pritožbe bank: Jadranske, Kreditni», Anglo, Eskotoptne, Narodne, Zadružne, Centralne, proti sklepu stanovanj ske komisije, da morajo v Tetu 1922 zgraditi lastna poslopja, je vlada za vrnite. Zgradbe morajo biti pod streho do oktobra 1922. Oprosti se jim samo zahtevana kavcija. Gospodarska banka je izvršila že vse priprave za gradbo 4 nadstropno palače na voglu Aleksandrove in Frančiškanske nice. Načrte je izdelal mestni arhitekt H. Sohell. Kdor se hoče v Maribor priseliti., mora poprej vložiti na mestni stanovanjski urad prošnjo za preselitev. Kdor se samolastno brez dovoljenj« stanov, urada priseli in se vseli v kako stanovanje, ne da bi imel nakazilo, od stanov, urada, bo občutno kaznovan. Prva kazen je deložacija, dr« sa pa denarna globa* ki m lahko naloži do 50.000 kron. Stanje vode v mestnem vodovod» (bazenu) se je nekoliko dvignilo. Drava je pri železniškem mosi» do polovice zamrznjena. Glavni steber mostai na desnem bregu Drav« stoji na suhem. Pobrežki brod zamrznjen. Zadnji mraz je povzročil, da je brod v Pobrežju zamrznil. Promet z brodom je že teden dni ustavljen. Se en advokat v Maribora. Poleg dr. Kukovca in dr* Tomšiča S» bo naselil v Mariboru še en advokat in sicer neki dr, Vinko Rapotee, „Stražo44 je odpovedal trgoveo iit kavarn ar g. Serec,' ker je „Straža“ kritikovala neusmiljeno in nečloveško deložacijo treh ubogih obrtniških družin v sredi riajhu.še zime. Ves pošte-n »čuteč Maribor obsoja kruto postopanje Serecovo» In še celo zazidati je hotel dati okna na bornem stanovanju bedne družine obrtnika Monarija! Ce ob takih krivicah molčijo drugi listi , mi pa ne moremo in tudi ne bomo! Orlovski vestnik. Knjigovodski tečaj se v nedeljo , dne 22, t. m, še ne vr,ši, ker doslej še nisem mogel dobiti primernega lokala,. — Barle Mariborsko orlovsko okrožje. Se enkrat opozarjamo vfcje» orlovske odseke mariborskega orlovskega okrožja na tehn. tečaj, ki se začne v pondek jek, 23. januarja ob 10. uri predpoi- trtne v dvorani JSZ v Splavarski ulici v Mariboru, in ki bo trajal do torka. do 12. ure dopoldne. Vsak odsek naj pošlje, če le mogoče, dva boljša telovadca. Ker je vspored obširen, bo navzočnost vsakega udeleženca vse dni do zadnjega, nujno potrebna. Okrožni občni zbor mariborskega ort. okrožja bo v petek, 27. januarja ob B8. uri zvečer v dvorani JSZ v Splavarski ulkrr. Odisele laliko zastopajo udeleženci; na tečaju, imeti pa morajo pooblastilta od odbora. Vsak od sek naj pripravi pismeno poročilo o delovanju v 1. 1921. — Bog živi! Tel. odsek Orel v Mariboru. V pondeljek, 23. januarja ob %8. uri zve čer je vzoren fantovski) večer za udeležence tečaja. Vsi bratje redni člani pod disciplino dolžni pitti. Vabljene tudi ss. Orlice. Vsi bratje in sestre, ki se hočejo na novo učiti cirilico Itn stenografijo, naj se javijo pri br. Fr. Kr. S 1. februarjem se otvori nov tečaj! Vestnik S. K. S. Z, Članarina. Članarina za leto 1922 bo znašala 40 K. Članarina za h 1021 po 20 K nam je poslalo v mariborskem okrožju doslej le 20 društev. Naj storijo svojo dolžnost še druga društva. Društva celjskega, okrožja naj poSTejo članarino celjskemu pododboru KS Z. Pravila. Vsem društvom, ki hočejo imeti pravila, naznanjamo,; da nimamo nobenih v, zalogi. Brž, ko bodo na novo tiskana, jih pošljemo vsem društvom. Zbirka iger. Centralni odbor snuje zbirko iger za naše ljudske odre. Izposojeval jth bo proti garanciji našim društvom. Planinski vestnik. V nedeljo, 22. t. m., ob 1. uri popoldne iz Trga svobode pop. izlet Odseka amaterlotografov S.P.D. Pridite! Götzova dvorana je v soboto* dno 4. februarja t., 1. prosta., Podružnica 5. P.D. v Mariboru je nameravala prirediti razun običajnega^ planinskega plesa, ki s bo vršil 1. februarja t. 1. še pohorski sejm 4. februarja. Najela je za pohorski seim že Götzovo dvorano in 16 mož železničarske! godbe. Ker pa so nastalq) radi pohorskega sejma težkoče se je združil pohorski sejm s planinskim plesom 1, februarja. Zate je postala Götzova dvorana Globoko potrti vsled neizmerne žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, nad vse tužno vest, da nam je umrla po kratki in mučni bolezni v 26. letu svoje starosti naša iskrenoijubljena blaga in dobra soproga, oziroma mamica, sestra, teta in hči, gospa Kariča falben, rojen« Oset soproga posestnika in gostilničarja na Teharjih pri Celju.’ Pogreb naše nepozabne se vrši v nedeljo, dne 22. t. m. ob 2. uri popoldan iz hiše žalosti na pokopališče na Teharjih. Joško C-jheo, soprog. Jožko-Božidsr, sinček. France, Andrej in Miloš Oset, bratje. Neža Oset, matu t Posebna obvestila še ne bodo izdajala, Mestni pogrebni zavod, Potrti neizmerne žalosti naznanjajo podpisani vsem sorodnikom, sočustvujočim prijateljem in znancem, srca pretresujočo vest, da ie njih iskrenoljubljeni, nepozabni soprog, osir. oče, sin, brat, svak in stric, gospod ključavničarski mojster v četrtek dne 19. t. m. ob 18. uri previden s tolažili sv. vere v 46. letu svoje dobei nenadoma, zadet od kapi, boguvdano preminul. Truplo dragega pokojnika se bo nedeljo, dne 22. januarja I921 ob pol !5.un v hiši žalosti Volkmajerjeva ulica št 6 svečano blagoslovilo in nato na mestnem pokopališču v Pobrežju položilo v rodbinsko grobnico k večnemu poč.tku. Sv. maša zadušnica bo d rovana dne 23. t. m. ob 7. uri v stolni župni cerkvi. MARIBOR, dne 22. januarja 1922. Marija Temmerl, soproga. Ana, Kristl, Hami, otroci Ivana Temmerl, mati. Rozi' Kostanjšek, Matilda Verhrjak, s<-8tri. Josip Temmerl, brat. Josip Temmerl, brat, Ivan Kostanjšek, Makao Doršsn, svaka. Malči Kovačič, svakinja. za dne 4. februarja prosfa. Društva, ki bi reflektirala na Götzovo dvorano ter na godbo za 4. februar, naj se blagovolijo takoj zglasiti pri tajniku tukajšnje Podružnice S.P.D. dr. Škapinu, Aleksandrova cesta 12. —- Vse one ljubitelje planistva, ki so nameravali posetfti pohorski sejm prosi po- . družnica,, da posetijo planinski ples 1. februarja. Podružnica S.P.D. v Mariboru je vposiala ljubiteljem planinstva/ plakate za planinski ples 1. februarja t. 1. v Götzovi dvorani v Mariboru. Prosi vse dotičnike, ki imajo te plakate, da jih blagovolijo razobesiti na/ vidnih in varnih mestih. Za to iskrena hvala. Na svsdenje na planinskem plesu in pohorskem sejmu v sredo dne 1. februarja 1922! Dopisi. Veržej. Marijanišče. GojeB.oi luk-Salezijanskega zavoda prirede v ne -deljo, dne 29. jan., pomenljivo sveto -pisemske igro „Izgubljen sin." Vstopnina: 1 sedeži 3 din., 2. sedeži 2 d., o. sedež? 1 din.* stojišča pol dinarja • Predprodaja vstopnic v Veržeju v trgovini M Koroša, v Stari Novivasi r. gostilni Prelog. Cisti dobiček je namenjen za nabavo baldahina nje hlače cajg hlače, srajce vseh §||j vrst, modro platno, plavotisk, *51 a tkanina in mangin za postelje, namizne prte, hlačevino i. t. d. Zimi po tovarniških 1 enah v trgovini CODS ALOJZIJ GNIUŠEK, \ Maribor, Glavni trg štev. 6. Ha jC mm m poceni kupite edino pri tvrdki (Ob Lah, Maribor,Glavni trg2. ! sko perilo, obleke, klobuke, črevlje, dežnike, f ite, nogavice ter razno galanterijsko blago, t eneje! Solidno! f KAVARNA „NEGER“ GLAVNI TRG 3 1 bo vedno pazljivo in najhitreje postregla slavnemu občinstvu. Za obilen obisk se priporoča 36 K. TEMENT, kavarnar, Glavni trg S. Zelo prijetno pri ribanju hrbta rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust deluje rekarnarja Federa prijetno dišeči «Elsa-fluid». Mnogo močnejši in boljši kekor francosko žga-je in že 25 let priljubljen. Tri dvojnate steklenice ali ena Specijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino ža 48 K pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja Elsatrg 329, Hrovaško. KORANIT __________________ a 33 asbestni škriljevec, najboljše sredstvo sedanjosti za skrivanje streh in obloženj' zidov.---Tovarna v 'dtcu (Hrvatska). Glavno zastopstvo za Slovenijo Fran Hočevar, Moste p. Žirovnica, Gorenjsko, Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočete imeti dobro pokrito streho, sigurno proti dežju, toči, snegu, požaru in viharju zahtevajte oferte. 2-5 24 Kdor hoče v Halozah kupiti dobFC vino naj se 'obrne na Brenčiča. vinogradnega posestnika in načelnika okrt-jnega zastopa v S p uhlji pri Ptuju. 5-° 2 Zadružna gospodarska banka id. £=== Podružnica v Mariboru, ===== Začasno: Koroška cesta 1/1,— Telefon 311. — Brzojavi: Gsspcbanka. Centrala : Ljubljana. Podružnice: Diskova, Sarajeva, Lombar, Split, Šibenik. Ekspozitura: bled. Interesna skupnost t Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnice t Karloycu m Gospodarsko banko d. d. v Novem Sada. Kapital in rezerve skupno i afilHaciiami čez K 50,803.080' Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardjra vrednostne papiije, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu to «a vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne ih borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije; 5,1 r«. h tidajateU in založnik: Konz. „Straže. .Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru«