Sokolova petindvajsetletnica dne 8. in 9. septembra. (Ponatis iz ,,Slovenskega Naroda“.) V Ljubljani, 1888. Založil Dragotin Hribar. — Natisnila „Narodna Tiskarna« Upebo zastirala je megla tožna, V temčti blOdi! je slovenski rod, Zaman sta solnca žarek, zarja rožna Iskala, kje bi našla njemu pot. Besneča sila besnega viharja In beda bila sta mu gospodarja. A večno ne! •— Na vzhodu zvezda mila Zasinila je jasno v mračno noč: „Vremena bodo Kranjcem se zjasnila!" Prerokoval nje sčv je trepečoč. Sijal ta sčv je v mlada srca vrela, Da so za dom svoj in za rod se vnela. Na svoji zemlji, vender-le v tujini, Zbral v bOjno četo se je zarod mlad, Da razjasni temno nebo očini In „milših zvezd" prinese žar jej zlat. Orožje bdjno bila mu prosveta, Z njo boj zabojeval za tla je sveta. Minilo temu leto petkrat peto, Ko zrl Slovenec čuda je zavzet Sinov sokolskih svojih bodro četo Na prvi let napravljati se v svet. Minil je čas, a seme ni minilo, Ki v času sem se v rod je zaplodilo: Pojčma sila besnega viharja, Nad domom našim se jasni nebo, In na obzorji znani rnjna zarja, Da „milše zvezde" narodu vzidd, Da zmagana teme je sila kleta, In prosta, prosta naša tla so sveta! Na prostih tleh, na zemlji prebujeni Z buditeljem slavimo slavlje mi; Ne diči čela lovor mu zeleni, Saj diči delo ga preteklih dni! — Hvaležno k njenem pdgled povzdigava Vzbujeni rod kličoč mu: „Slava ! Slava!" Fran Gestrin. Mens sana in oorpore sano.' ^Slavnostni so dnevi odkritosrčne radosti in navdušenja, ko „Sokol“ Ljubljanski s svojimi brati praznuje petindvajsetletnico svojega obstanka. Ideja, ki ga je rodila, stvar, kojo zastopa, zasluži, da se vsa domovina slovenska raduje tega narodnega praz¬ nika. Posebno pa slovensko prebivalstvo Ljubljansko naj ima v živem spominu, kako blagodejno je „Sokol“ deloval že petindvajset let za probujenje narodne zavesti v beli Ljubljani. „Sokol“ ponosno lahko zre nazaj v minolo dobo svojo, ko je razpel prvič svoje šibke peruti, vspel se v sinji vzduh nad domovino svojo ter rezal nasprotne ostre sape silni tok in si krepil život — krepil sokolsko idejo. Nimamo ga društva v slovenskem središči, v čegar življenji bi se razvoj slovenskega življa v Ljubljani tako jasno zrcalil, kakor je to ravno v življenji našega „Sokola“. Vsplaval je kvišku v dobi, ko je slana narodnega nasprotja morila vse družin¬ sko življenje, ostrupovala javno gibanje ter potuj¬ čevala slovenske sinove in hčere. Od iste dobe pa začeia se je v prestolnici slovenski krepiti narodna stvar, škodljiva dvojezična malomarnost se je izgubljala ter utvorilo se jedro 1 * 6 domačemu življu, ki se je bajno razcvital mej Sta¬ novniki, malone potujčenimi. »Sokol* je v prvi vrsti razgrebel tuje površje, v žarek upihal tlečo iskro narodne zavesti in budil narod iz spanja Obsezajoč vse vrste prebivalstva in goječ mej njimi pravo bratovsko ljubezen trudil se je »Sokol*, da je v Ljubljanni ogromna večina slovenske na¬ rodnosti prišla do svoje veljave. Čilemu pokolenstvu našega »Sokola* gre velika zasluga, da je Ljubljana postala bela, da je ohranjena našemu narodu in da po vročem boji združenih moči plapola danes zopet raz mestne hiše — slovenska troboj n i c k! V najhujših dobah in najkrutejših borbah po- letal je »Sokol* mej narod ter dramil in krepil na¬ rodno čustvo po širji domovini ob vsaki priliki, da je narodna zavest prodrla konečno tudi mej rodne nam brate na Korotanu, ki so nam bili skoraj že izgubljeni. Te zasluge »Sokolove* ve ceniti vsak zaveden Slovenec, pozna pa tudi vse Sokolstvo na severu in jugu širne naše države. Zato so prihiteli bratje »Sokoli* od vseh strani, da bi skupno slavili na¬ rodni praznik, slavnostni dan našaga »Sokola*. Pozdravlja Vas prvostolnica slovenska, bela Ljubljana, junaški bratje od srebropene Veltave in temno-zelene Šumave. Dobro došli, vrli Cehi. Narod slovenski, ki ga vodi ideja sokolska, kiiče Vam kot dragim gostom: Na z d ar! Bog Vas sprejmi, dragi nam bratie od Sotle in Kolpe, bistre Sare in sinje Adrije. Čestita mati Slava pritiska Vas na svoje ljubeče osrčje, stiska Vam roke v svoji čisti materini ljubezni do zvestih in udanih ji sinov. V tem trenotji navdušenja pro- šinja srce naše gorka želja, da bi slavnost sokolska pokazala velikanski napredek mirnega narodnega razvoja in neomaldjive udanosti mogočni Avstriji tudi ondi, kjer tega nočejo umeti. Proslavljajoč Ljubljanskega „Sokola“ petin¬ dvajsetletnico prestopamo prag nove dobe za po¬ nosno vihrajočo zastavo sokolsko. Želimo, da bi čvrstemu „ Sokolu“ tudi v prihodnje ne omahnili čili peruti, da bi se mu ne omračil bistri pogled, marveč da bi i nadalje mej nami gojil vzvišene idejale življenja, budil navdušenje za sveto stvar narodovo, učil sorojake rodoljubne požrtvovalnosti in možatosti ter izpodbujal k neumorni delavnosti. Tako se bodo povsod nabirale srčne posadke, ki bodo na življenje in smrt branile pod zastavo na¬ šega svetega prava dom svoj in cesarja. Ivrščansko-slovanska ideja naj nas tesno druži pod orlom avstrijskim, pomlaja in krepi naj narode ob Veltavi in Moravi, ob Savi, Sotli, Dravi in Soči. Slovanska kri je tekla na apeninskem poluotoku in v osrčji Nemčije; tam povsod še živi spomin na slavna dela naših pradedov za dom in cesarja. Na jugu in severu, proti vnanjim in notranjim sovraž- 8 nikom branil je Slovan svojega cesarja. On je ustanavljal|državo, branil jo in ohranil. Zato pa hočemo vsi biti svojih očetov vredni sinovi. Sloga naj brati nas vse pod geslom : M i 1 uj m e s e ! Ljub imo se! Množimo in vtrjujmo si svoje moči, ako bo treba zopet vihteti brušene meče za domo¬ vino in državo. Ne pozabimo pa tudi nikoli, da smo Slovani. Živi naj torej ideja sokolska! Vsem bratom „Sokolom“ od severa in juga pa kličemo navdušeno: IbTa, zd.&rl ,,Slovenec". J^omur je količkaj znan razvoj naroda na šega tekom zadnjik dveh desetletij, vedel bo, kako imenitno ulogo igral je Ljubljanski „Sokol“ pri tem in kako častno je vršil svojo misijo. Ni čuda torej, da je vse nekamo nestrpno čakalo slavnosti, s kojo je „Sokol“ 8. in 9. t. m. proslavil četrt veka svo¬ jega plodunosnega delovanja in katera je imela biti slavnost v najširjem pomenu besede. Željno pričako¬ vanje poviševalo je poleg velikanskih priprav sosebno tudi to, da se je slav)ja imel udeležiti razven za¬ stopnikov raznih društev slovenskih tudi časten broj zastopstev naših čeških in hrvatskih bratov in ve¬ lika deputacija odličnih mož iz tužnega nam Ko¬ rotana. Da te goste dostojno sprejmiti na domačih tleh, odpeljali sta se že 7. t. m. dve deputaciji, in sicer jedna v Trbiž in druga na Zidani most. Sprejem v Trbiži. Češki gostje, ki so se že 7. t. m. po noči pri¬ peljali v Trbiž, napravili so v jutro istega dne izlet k Rabeliskemu jezeru, le nekateri ostali so na postaji. Ž njimi napotila se je deputacija slovenska k Ziljici, da si ogleda romantično sotesko. Ondu fotografoval je češki fotograf, ki se je tudi napotil 10 s Praškim * Sokolom* v belo Ljubljano, češke iz¬ letnike in deputacijo Ljubljansko. Povrnivši se na kolodvor našli smo že vse češke Sokole na postaja. Starosta Ljubljanskega „Sokola“ g. Ivan Hribar pozdravil jih je v navdušenem govoru kot prve, ki so v vzgled ostalim Slovanom jeli snovati društva sokolska. Ko so potihnili burni „na zdar“-kliei, za sviral je sekstet iz proslulega zavoda g. Cervenega: „Kdš domov muj“, kar je zopet zbudilo novo na¬ vdušenje. Gosp. Hribarju odgovarjal je tajnik Pražkega „Sokola“ g. dr. P o d I i p n v. Omenjal je lanskega izleta češkega v Ljubljano in povdarjal, da so z istim veseljem v novo nastopili pot v sto¬ lico slovensko, da so svedoki petindvajsetletnega delovanja najstarejšega „Sokola“ jugoslovanskega. Znova zaorili so burni „na zdar“-klici, sekstet pa je zatrobil Sokolsko koračnico. Ker ,je preostajalo le še malo časa, da pride vlak, s kojim se ima pri¬ peljati deputacija koroška, ustopili smo se v vrsto. Kmalu pripihal je vlak ter nam pripeljal nad dvajset sinov staroslavnega našega Korotana. Izstopivše po¬ zdravil je v kratkem govoru g. I. Hribar. Od¬ zdravil in ob jednem pozdravil Čehe je g. deželni poslanec in župnik Gregor Einspieler, na kar je govoril še g. dr. Podlipnj. Mej „na zdar“, nživio* in „slava“-klici posedli smo v vozove in kmalu jel se je pomikati vlak proti beli Ljubljani, 11 Vožnja y Ljubljano. Pot v Ljubljano vršila se je o godbi, pokanji topičev in pozdravih na postajah. V Kranjski Gori pozdravil je Čehe g. notar A. Hudover¬ nik, Korošce kaplan g. Bernik, gospodičine pa so delile šopke mej potnike. Vso pot od Kranjske Gore do Ljubljane grmeli so po vrhovih ob želez¬ nici topiči. Ker je imel vlak na pojedinih postajah le po malo minut obstanka, ni bilo razven v Škofji Loki nikjer oficiielnega pozdrava. Ljudstva pa se je vender zbralo povsodi mnogo, sosebno v K ran ji, kjer se je Čehom izročila tudi krasna kita cvetja. V Škofji Loki pozdravila je čitalnica s zastavo goste naše. Gosp. predsednik čitalnični, deželni po¬ slanec Mohar, ogovoril je v kratkem govoru brate s severa, na kar se je zahvalil g. dr. Podlipnj. Jedva je končal govornik, morali smo zopot hiteti v vozove in nadaljevati svojo pot v metropolo našo. Kmalu naznanjali so nam streli z vrha nad Kosler- jevim vitom njeno bližino, trenotek še in izstopili smo na kolodvoru Ljubljanskem. Sprejem na Zidanem mostn. Druga deputacija sprejela je hrvatske Sokole. Pri skupnem obedu pozdravil je goste g. Filip Zupančič kot istokrvne brate, ki nikedar ne za- 12 mude prilike, da pridejo na Slovensko dejanski po¬ kazat, da smo si Hrvatje v resnici bratje po krvi in duhu. Odgovarjal mu je telovadni učitelj Zagreb¬ škega Sokola g. Ho c h m a n. Ker so se gostje hrvatski vozili z brzovlakom, ni moglo biti ua pojedinih po¬ stajah posebnih sprejemov. Streli v Vodmatu na¬ znanjali so, da se bliža vlak Ljubljani, kraju velike slavnosti. Sprejem v Ljubljani. Ko se je bližal vlak kolodvoru, zaorili so gro¬ moviti „živio“-kiici mnogobrojnega naroda prišlecem v pozdrav, uniformovana Novomeška godba pa je zasvirala „ Naprej zastava Slave“. Izstopivši gostie postavili so se v vrsto pred peronom, na kar jih je starosta g. Hribar najprej pozdravil češke Sokole želeč jim, da bi v beli Ljubljani, v kojo so odzvavši se povabilu tako radostno prihiteli, preživeli naj¬ prijetnejše ure. Odgovoril mu je vodja čeških Sokolov gosp. dr. Podlipo v zahvaljujoč se na povabilu, na srčnih dokazih ljubezni, katere je pokazala Gorenj¬ ska mej vožnjo v Ljubljano in kličoč stolnemu mestu Ljubljanskemu najprisrčnejši pozdrav Gosp. Hri¬ bar pozdravil je za tem še koroško deputacijo, na koji pozdrav se je v imenu koroških Slovencev za¬ hvalil g. prof. Julij pl. K1 e i n m a y e r. Po kon¬ čanih pozdravih in odzdravik pristopilo je pod vod¬ stvom gospe Marije Murnikove sedemnajst Ljubljan- 13 skih krasotic, ki so delile šopke mej goste. Nato odpeljali so se gostje v vozovih do odločenih jim stanovanj, dočim je „Sokol“ Ljubljanski in mnogo- brojno občinstvo ostalo še na kolodvoru, da počaka še brzovlaka, s kojim so se pripeljali nekateri go¬ stje iz Hrvatske, ostali pa so prišli drugo jutro. I brvatske Sokole pozdravil je, ko je godba odsvirala „Još-Hrvatska ni propaIa“, g. Ivan Hribar, od¬ govarjal mu je g. Vamberger in omenjal, s kako radostjo pripeljali so se Hrvatje k petindvajsetlet¬ nici svojega starejšega Sokola Ljubljanskega. Sicer jih ni prišlo toliko, kolikor bi jih rado, ker so raz¬ mere celo prouzročile, da se morajo peljati v dveh oddelkih. Gospice pristopile so zopet in delile ki¬ tice mej Sokole hrvatske. O glasnem pozdravljanji občinstva Ljubljanskega odpeljali so se tudi Sokoli hrvatski v mesto. Na večer nabralo se je v notranjih prostorih in na vrtu čitalničnem toliko gostov in občinstva, da ni bilo več dobiti prostora. Sviral je češki sekstet razne slovanske skladbe, oddelek čitalniških pevcev in „Slavca“, pri katerem smo imeli zopet veselo priliko poslušati krasni glas g. Medena, je pel slovenske umetne in narodne pesni. Mej petjem in godbo pa so se vrstili navdušeni govori gospodov dr. Karola B1 e i we i s a-T r s t e n i š keg a (Ko¬ rošcem), Julija pl. Kleinmayerja (kranjskim Slovencem), Vekoslava Legata (istotako), Gre- 14 gorja Einspielerja (Slovanstvu) Srečka Nol- lija (Sokolstvu). Plzenskega Sokola Vejvode (južnim Sokolom) itd. Še-le pozno v noč jeli so se razha¬ jati gostje, deputacija Ljubljanskega Sokola pa se je napotila o polu jedne na kolodvor, da sprejme So¬ kole Tržaške, katere je pozdravil g. Fran Dežman. Odgovarjal mu je g. Kariš. Sv. maša pod Tivolijem. V jutro 8. t. m. jeli so se zbirati gostjp in domači Sokoli v čitalnični restavraciji, da se skupno podado na travnik nasproti Kolizeja, kjer se je imela služiti maša. Mej tem pa se je odpeljala de¬ putacija Sokola Ljubljanskega na stanovanje vdove prvega telovadnega učitelja Ljubljanskemu Sokolu gospe Mandičeve, da jej izroči sliko pokojnega soproga in znatni dar. Bil je ginljiv prizor videti do sedemdesetletno starko topečo se v solzah mej nagovorom g. Ivana Hribarja. Ob deveti uri uredile so se posamezne depu- tacije na Kongresnem trgu in odkorakale mej svi- ranjem godbe Novomeške in Kamniške k sv. maši, katero je služil g. Ignacij Žitnik in mej kojo so pokali na griči nad Koslerjevim vrtom topiči. Po „credo“ obrnil se je g. mašnik do slavilcev in jih nagovoril nekako tako-le: 15 „Dragi bratje v Kristusu! Izveličar naš učil je bratoljubje in seme učenja njegovega padlo je tudi v vaša srca, iz katerega semena je vsklilo pravo bratoljubje, ki je danes združilo Vas drage brate od srebropene Vltave, Vas Sokole od zelene Save, od sinje Adrije, iz sosedne nam Štirske in iz staroslav- nega Ivoratana v beli Ljubljani. Tu hočem sedaj moliti, da nikdar ne omahne to vaše bratoljubje, da nikdar, čili Sokoli ne opečajo vaše peroti, da se vam ne potemni bistri vid, da ogenj bratovske lju¬ bezni nikdar ne ugasne v prsih vaših, temveč, da vedno z ljubečim srcem stojite drug poleg drugega in delujete za slovanski naš rod pod geslom: „Mi- lujmo se! Ljubimo se! Po končani daritvi pristopila je deputacija ko¬ roška in stud. med. g. Josip Rakež nagovoril je g. Iv. Hribarja blizu tako: „Preblagorodni gospod starosta! Z veselim srcem odpravili smo se koroški Slovenci vašemu pozivu, da prisostvujemo slavnosti petindvajsetletnega obstoja Sokola Ljubljanskega, dobro vedoč, kolikih zaslug ima društvo vaše za ves slovenski narod, torej tudi za nas zatirane Slovence onostran skal¬ nega Grintovca. Prihiteli smo v slovensko našo metropolo, da se ogrejemo na prsih vaših, da se okrepimo in ojačimo za nadaljno borbo v domovji svojem. V znak hvaležnosti, kojo dolgujemo dru¬ štvu vašemu, prinesli smo saboj ta mali dar (trak), 1 « katerega blagovolite vsprejeti, da vas vedno spo¬ minja, da v zatiranem našem Korotanu bijejo ne samo slovenska, temveč hvaležna slovenska srca. Gosp. Iv. Hribar odgovarjal je, da sicer ločijo visoke planine Kranjce in Korošce. Sneg in led je na teh planinah, a ta nema tolike moči, da bi vsled njega omrznila goreča ljubezen, ki pluje liki sokol preko teh planin iz dežele v deželo, Bili so časi, ko se je trdilo, ko so nekoji Slovenci sami trdili, da je Koroška izgubljena Slovenstvu. Mi pa nesmo nikdar obupavali, kajti kar je plemenito, to ne pogine in koroški Slovenci so plemenit del naroda našega, zato smo tudi bili prepričani, da obstanejo v kruti borbi z našim sovragom. In nesmo se motili. Časten broj zastopnikov prišlo se je danes udeleževat slavnosti, s kojo proslavlja »Sokol" naš četrt stoletja svojega obstanka, zahvaljujemo se vam najiskreneje na tem, zahvaljujemo se vam najtopleje na dragocenem darilu, koje ste našemu društvu pokloniti blagovolili!" Ko je govoril še velečast. g. Gregor Ein¬ spieler in se mu je zahvalil g. Hribar, prive¬ zala sta gg. Julij pl. Kleinmayer in Veko slav Legat dragoceni trak na zastavo »Sokola* Ljubljanskega. Nato začel se je 17 Slavnostni sprevod po mestu. Društvo in deputacije udeležile so se ga v nastopnem redu: 1. Deset jezdecev Sokola Ljub¬ ljanskega. 2. Novomeška godba. 3. Starosta Sokola Ljubljanskega s starosto Pražkega Sokola g. dok¬ torjem Podlipnim in starosto Sokola Karlovškega g. prof. Vambergarjem. 4. Sokol Pražki. 5. Sokol Plzenski. 6. Sokol Melniški. 7. Sokol CkrmPmski. 8. Sokol Vinohradski. 9. Sokol Strakoniški. 10. So¬ kol Taborski. 11. Sokol Vamberški. 12. Sokol Bran- dyški. 13. Sokol Sobšslavski. 14. Sokol Kraljevo- graški. 15. Sokol Belbfimovski, 16. Sokol Piseški. 17. Sokol Nymburški. 18. Sokol Kourimski. 19. Sc kol Brevnovski. 20. Sokol Bydzevski. 21. Sokol Budejeviški. 22. Sokol Zagrebški in Karlovški. 23. Sokol Pokupski. 24. Sokol Goriški. 25. Sokol Savinjski. 26. Sokol dolenjski. 27. Sokol Tržaški. 28. Kolesarji iz Zagreba, Karlovca, Jaške, Celovca, Kranja, Novega mesta in Ljublj ane. 29. Kamniška godba 30. Zastopniki koroških Slovencev. 31. Pev¬ sko društvo „Slavec“. 32. Pevsko društvo „Lira“ v Kamniku. 33. „Bralno društvo 11 v Železnikih. 34. čitalnica Kamniška. 35. čitalnica Kranjska. 36. Čitalnica Ljubljanska. v 37. Dramatično društvo. 38. Čitalnica Škofjeloška. Čitalnica Celjska.o rmožk a čitalnica in društvo „Sloga“. 39. čitalnica Postojinska. 40. Čitalnica Šišenska. 41. Bralno društvo v Št. 2 18 Jurji nad Kranjem. 42. Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano. 43. Čitalnica Sežanska. 44. Akademično društvo »Slovenija 11 . 45. Akad. društvo »Triglav 11 . 46. Bralno društvo v Kranji. 47. Bralno društvo v Idriji. 48. Rokodelsko društvo v Ljubljani. 49. Ro¬ kodelsko društvo v Šent Vidu nad Ljubljano. 50. Bralno društvo v Št. Petru. 51. Deputacija iz Braslovč. 52. Ljubljanski Sokol. Tako uvrščeni sprevod, v katerem je bilo 19 zastav, pomikal se je mej gromovitimi »na zdar“ in »živio“-klici gledajočega nebrojnega občinstva in obsipan jem s kiticami po krasno z zastavami odi- čenili Ljubljanskih ulicah, in sicer po Marije Terezije cesti, Dunajski cesti, Gospodskih ulicah, čez sv. Jakoba most, po Starem trgu na Mestni trg. Pred mestno liišo. Prišedši pred mestno hišo, ustavi se sprevod, gosp. Ivan Hribar in gg. starosti Pražkega in Karlovškega Sokola pa izstopijo, da pozdravijo gosp. župana P. Gr a s sellij a, ki je ondu na čelu mestnih odbornikov pričakoval sprevoda. Gospoda župana nagovoril je gosp. Iv. Hribar nekako tako: »Preblagorodni gospod župan! Ko se je osno¬ valo naše društvo vladal je v tej stari hiši tuji 19 nam sovražen duh. Proti temu duhu moralo si je boriti naše društvo, čegar odbornik ste bili in čegar član ste še sedaj Vi, preblagorodni gospod ! Društvo naše ponosno je na to, da stoji član njegov na čelu našej stolici, ponosno je na to, da tudi slavni mestni zastop ve zasluge njegove za narod slovenski in mesto Ljubljansko ceniti. Baš Vi, preblagorodni gosp. župan, bili ste, ki ste v seji mestnega zastopa izprožili misel, da zastopstvo mesta Ljubljanskega v imenu stolice naše odlikuje društvo s tem, da mu daruje za najboljšega telovadca dragocen dar, Vi, gospod župan — in slavni zastop pripomogli ste tudi v drugem oziru, da se slavnost petindvaj¬ setletnega obstoja društva more vršiti tako sijajno. Radi tega zahvaljujem se v imenu društva Vam in slavnemu zastopu ter Vam kličem Slava! Živeli!" Burni s živio“- in n slava“-klici sledili so go¬ voru gosp. staroste, ki je po končanem govoru predstavil gospodu županu oba predstojnika bratskih Sokolskih društev. Gospod župan Grasselli odgovarjal je na to v krepkem govoru, poudarjajoč važnost telovadnih sosebno Sokolskih društev, ki so prava narodna garda. Spominjal se je osobito zaslug „Sokola" Ljubljanskega, za koje zasluge mu mora biti vse slovenstvo, najbolj pa stolno mesto Ljubljana hva- 20 ležno. Izrazil je svoje veselje na tem, da ima Ljub¬ ljana čast gledati v svojem ozidji drage goste s Češkega in Hrvatskega in zaklical gostom, vsemu iz posebne prijaznosti do Ljubljanskega Sokola na Sokolstvu osobito pa Sokolu Ljubljanskemu „Živio!“ kateremu vskliku so se pridružili mestni odborniki in nebrojno občinstvo. Zatem povzel je besedo starosta Pražkega Sokola dr. Po d lip n^ in v krasnem, naudušenem govoru izražal ljubezen naroda češkega do Slovencev in veselje, s kojim so češki Sokoli popotovali ne boječ se trudapolne poti v belo Ljubljano dobro vedoč, da jih bode mesto, ki ima tako odlične može na čelu, kakor je gosp. župan in kakor so gg. odbor¬ niki mestni, srčno vsprejelo. Ko je še starosta Sokola Karlovškega gosp. profesor Vambergar izrazil svojo zahvalnost v imenu Hrvatu in zaklical „slavo“ gosp. županu in mestnemu zastopstvu jel se je sprevod pred mestno hišo defiluje pomikati preko Valvasorjevega trga, Vodnikovih ulic, Sv. Petra ceste nazaj v čitalnico, kjer se je razšel. Sokol: in gostje imeli so potem skupen obed na okrašenem vrtu „pri Zvezdi", kjer je bilo čuti mnogo naudušenih govorov, kakor gosp. grof Vambergerja, podstaroste Sokola Trža- kega gosp. Kariša itd. Mej obedom svirala je zvrstno godba Kamniška. 21 Dirka kolesarjev in javna telovadba pri Koslerji. Ob 1 3 h popoludne pričela se je dirka, kojo je priredil,, klub slovenskih biciklistov v Ljubljani 11 na čast došlim gostom. Omeniti nam je, da je bila vsa cesta od »Slepega Janeza 11 do Ljubljane po obeh straneh polna gledalcev in da se je prihod sled¬ njega tekmovalca naznanil s strelom z vrha nad vrtom Koslerj,evim. Razdelitev nagrad pri dirki kolesarjev. Daljava 4 kilometre. I dirka za društvenike kluba slov. biciklistov na velikem kolesu, 7 udeležencev 1. Bleiweis D e m eter vit. Trsteniški je vozil 8 minut 38 sekund, dobil srebrno svetinjo in darilo Ljubljanskih narodnih dam (srebrno tobačnico.) 2. Kleščič Mirko je vozil 8 minut 50 sekund, dobil bakreno svetinjo z darilom Sokola (zlata igla z demantom). 3. N o - v a kovic Ivan je vozil tudi 8 minut 50 sekund, a vsled srečkanja dobil III. darilo društveno (sreber ni držaj za smodčiee.) II. dirka za goste na visokem kolesu 7 udeležencev. 1, Hren Vladimir (Graški klub) je vozil 8 minut 33 sekund, tedaj najboljši rekord na visokem kolesu, dobil sreberno svetinjo z darilom gospe predsednikove Gregoričeve (srebrno okovana palica). 2. HeinzelVjekoslav (Zagreb- 22 ški klub), bakreno svetinjo in cekin (darilo g. Auerja), je vozil 8 minut 50 sekund. 3. Kukovič Josip (kranjski klub) je vozil 9 minut 22 sekund, dobil bakreno svetinjo. III. dirka na nizkem ko¬ lesu za goste, 2 udeleženca. l.NeidbardtGjuro (Zagrebški klub) je vozil 9 minut 55 sekund, dobil sreberno svetinjo in darilo gosp. blagajnika (re¬ volver). IV. dirka na nizkem kolesu za društve- nike slov. bicikliškega kluba. 1. Watolo Jurij je vozil 9 minut 13 sekund (najboljši rekord na nizkem kolesu), dobil je srebrno svetinjo in darilo gosp. predsednika (zlati prstan). 2. Petrič Josip je vozil 9 minut 20 sekund, dobil bakreno svetinjo in cekin (darilo gosp. Auerja). 3 Zupanec Ur¬ ban je vozil 9 minut 35 sekund, dobil cekin (da¬ rilo g. Auerja. Gostje prišli so iz Zagreba, Kar¬ lovca, Jaške, Celovca, Kranja, Novega mesta. Prvi dirkač došel je ob 2. uri 8 minut 50 sekund, zad¬ nji ob 2 uri 36 minut in 5 sekund, tako daje vsa dirka trajala 36 minut 5 sekund. Po tekmovalni dirki svitala je izborna godba Novomeška na Koslerjevemu vrtu, gospici Hofbauer- jevi in Jamškova pa so izročile zmagovalcem darila in je okrasili s trobojnimi pentljami. Ob 3. uri vršila se je javna telovadba. Ob¬ činstva došlo je toliko, da je bil razsežni vrt Ko- slerjev dopolno poln. Gospodične slovenske v na¬ rodni noši prodajale so kitice, smodke itd. Nad 50 23 Sokolov telovadilo je proste vaje, zatem pa smo imeli priložnost občudovati nenavadno gibčnost in izredno moč telovadcev na drogu, konji itd. Žal, da je dež preprečil javno telovadbo! Ker je bilo videti, da dež ne bode ponehal tako kmalu in ker salon ni tolik, da bi bilo prostora za neštevilno ob¬ činstvo, morali smo ostaviti Koslerjev vrt. Ples in koncert v Čitalnici. Zvečer ob polu osmih vršil se je sijajen ples v prostorih starega strelišča, čegar fronta je bila lepo okrašena z zastavami, lampijoni in transparen¬ tom. Ples ta bil je mnogobrojno obiskan; prvo ka- driljo plesalo je 88 parov. Daši je bila radi velike gnječe vročina skoro neznosna, plesalo se je vender ustrajno do 5. ure v jutro. Za one goste, kateri se niso udeležili plesu priredilo je delavsko pevsko društvo „Slavec“ v spodnjih prostorih čitalničnih ob jednem s Kamniško godbo koncert. Pele so se različne slovenske in hrvatske pesni, čuli smo zopet g. Medena krasni tenor in Kamniških godcev dobro sviranje. Škoda da je dež, ki je bil malo pred koncertom prenehal zopet začel liti in tako prisilil mnogo občinstva, ki se je uprostorilo na vrtu, da je odšlo domov. Ostali 24 gostje pa, ki so našli v salonu in sobah gostilnič- nih zavetja, ostali so ondu še pozno v noč ter se zabavali s petjem in naudušeuimi govori. Tekmovalna telovadba. Dne 9. t. m. zjutraj služil je vč. g. Gregor Einspieler sv. mašo na Rožniku, kjer bi moral biti tudi po sporedu skupen zajutrek vseh gostov. Vender neugodno vreme bilo je krivo, da je le ne¬ koliko Sokolov udeležilo se te točke, dočim so ostali zbrali se v čitalnični restavraciji, da pričakajo lep¬ šega vremena in odrinejo na Koslerjev vrt, kjer je imela biti tekmovalna telovadba. A čakanje je bilo zaman, zato ukrenil je slavnostni odbor, da se vrši ta točka v telovadnici realčni. Ob 11. uri odšli so torej tekmovalci in ostali Sokoli, kakor tudi ob¬ činstvo v realko. Ker je bilo ondu le za 250 osob prostora, moral je mnogokateri ostati pred realko- in v istini nabralo se je pred poslopjem toliko na roda, da so redarji mestni le s težavo udržali red. Tekmovalne telovadbe, ki je trajala od 11. do 3. ure popoludne, udeležilo se je 23 telovadcev. Telovadilo se je v dveh oddelkih. Razsojevalci bili so telovadni učitelji onih društev, iz kojih so bili pojedini telovadci. Izid telovadbe poročali smo že. Omeniti moramo le še, da je zmagovalce odičila 25 gdčna. Marijanica Jamšek o v a z lipovimi venci, na kar so se vsa društva z zmagovalci na čelu podali v Čitalnično dvorano, kjer je bila Slavnostna seja. Gosp. starosta Ljubljanskega Sokola omenjal je v daljšem govoru zaslug sedanjega podstaroste Nolli ja ter mu v znak hvaležuosti poklonil v imenu društva dragoceno darilo: z zlatom in srebrom okovan ko¬ zarec. Nadalje spominjal se je drugih mož, ki so se storili zaslužne za društvo posebe in za sloven¬ stvo v obče ter predlagal, da se imenujejo častni članovi Ljubljanskega Sokola. Častnimi člani Sokola Ljubljanskega imenovani so bili nastopni gg: Dr. Podlipny iz Prage, kot vodi¬ telj Sokolov čeških, in prof. Vamberger kot vo¬ ditelj Sokolov hrvatskih. Dalje g. dr. Jarnej Zu¬ panec, c. kr. notar v Ljubljani, župan Grasselli, cesarski svetnik Murnik dr. vitez Bleiweis Trsten iški, Fran Ravnikar, Josip Gorup, ve- letržec na Reki. Vekoslav Legat, podstaroste Srečko Nolli, kateremu je društvo v priznanje zaslug poklonilo posebej še jako lepo darilo — in iskreni prijatelj Slovencev, znani čečki rodoljub Jan Lego. Predlog njegov bilje z glasnimi „slava“- in „živio“-kliei vsprejet. 26 Konečno razdelil je po daljšem govoru darila mej tekmovalce. Prvo darilo (krasen srebrn pokal, ki ga je poklonilo mesto Ljubljansko) dobil je Čeh Potuček, član Dunajskega Sokola. Drugo (darilo Goriupovo: 25 cekinov) dobil je predtelovadec So¬ kola Ljubljanskega g. Fink. Za tema vrstili so se zmagovalci: Ceh Osika I. Ljublj. dam) Slovenec Magolič (II. Ljublj. dam), Hrvat Prpič (III. Ljublj. dam), Čeh Fidler (darilo dr. Tavčarjevo), Slovenec Vernik (darilo Vilharjevo), Hrvat Win- terhalter (darilo Zupančičevo), Čeh Majer (da¬ rilo Prosencevo), Čeh H o r a k (darilo staroste Hribarja), čeh Kovard^, (I. društveno darilo), Hrvat Vitauš (II. društveno darilo), čeh Brož (III. drušveno darilo. Ker je čas že mej tekmovalno telovadbo tako brzo potekel, ni bilo misliti, da bi se nadaljne točke razpravljale še v slavnostni seji, zato jo je g. starosta zaključil in naznanil, da bode omenjene točke psotavil na dnevni red izvanrednega občnega zbora, ki se ima skoro sklicati. Ob 3 1 / i odšla so društva na staro strelišče, kjer se je vršil banket. Banket. Banketa, pri katerem je svirala godba Novo¬ meška, udeležilo se je 350 osob. Pri govorih povzel je prvi besedo g. starosta Ivan Hribar ter napil Nj. Vel. cesarju omenjajoč v svojem govoru znanega reskripta, kjer so označene dežele svetovaclavske krone kot biser krone avstrijske, in izreka cesarje- vičevega pri zadnjem pohodu v Zagrebu nasproti akademikom Zagrebškim. Burni „živio-“ in „na zdar“-klici zaorili so po dvorani, godba pa je zasvirala cesarsko pesen, katero je vse stoje pelo. Gospod Hribar nadaljeval je potem v jeziku češkem in nazdravil Cehom, zatem v jeziku hrvat- skem Hrvatom kot jednorodnim bratom in konečno v jeziku slovenskem vsem došlim Slovencem, osobito pa Slovencem iz Koroške, kojih prisotnost, kojih pošteni obrazi nam dajo prepričanje, da Koroška ni izgubljena Slovenstvu in nikdar izgubljena ne bode. Ves govor gospoda staroste vsprejet bil je z občnim naudušenjem, ki se je poleglo stoprv, ko je jel govoriti gospod dr. Podlipny. Slovenci in Čehi imamo isto osodo. Za vsak kotiček, za vsako zrnce mo¬ ramo se boriti z istim sovragom, z Nemcem. Šole naše in vaše so nemške. Vi morate pošiljati svoje sinove na nemške univerze, tudi mi nemarno še po¬ polnega češkega vseučilišča. Zato pa ni treba ni¬ kakor obupati, mi bijemo hrabro boj, bili ga bodemo dokler ne dobimo pravic svojih, mi se ne damo! Prihiteli smo kot starejši bratje k vam, vzeli smo 28 soboj Sokole koroške, da jih pripeljemo na vaša vroča srca, in videli smo, da vam nikakor ni treba obupavati. Dokler bode Sokol Ljubljanski tako častno vršil svojo zadačo, dokler bode mesto Ljubljana, dokler bodo dame slovenske, dokler bode ves narod slovenski tako vnet za sveto stvar slovenstva, toliko časa ni se treba bati, da ne zasine solnce tudi pred vrata vaša. Zato kličem „na zdar“ Sokolu, mestu, narodnim damam in vsemu narodu slovenskemu! Naudušeno govorjeni govor segel je vsem do srca, kar so pričali neskončni „živio-“ in „na z,dar“- klici. Zatem govoril je gospod prof. Vambergar. Spominjal se je v svojem govoru raznih bojev z dušmaninom, v kojih so vedno stali Slovenci in Hr¬ vatje drug poleg drugega, spominjal se je nadalje kulturnega dela, koje jim je bilo skupno. Ilirska doba združila je Slovence in Hrvate. Tudi telovadstvo druži jih in telovadstvo je on moment, ki vzdržuje narod, ki ga varuje pogina, kar nam najbolje priča zgodovina. Zato nazdravlja telovadstvu. (Živio! Na zdar!) Gosp. podstarosta Sokolu Ljubljanskemu Srečko N o 11 i napil je mestu Ljubljanskemu in njega vod¬ stvu, koia oba sta bila našemu Sokolu vedno naklo¬ njena. (Živio! Slava!) Odgovarjal je g. župan Gr a sel Ii, kot za¬ stopnik mesta, torej one korporacije, katere so, kakor 29 kaže zgodovina vedno bile boj za svobodo. Svoboda bila je mestom vedno glavni cilj. V dobi, ko je jela svitati narodom avstrijskim svoboda, porodila so se društva Sokolska. Leta 1848. bali so se telo¬ vadca, ali niso se bali njegove telesne moči, temveč poznajoč izrek: m en s sana in corpore sano“ bali so se duha Sokolskega, ki je kot sad svobode raz¬ širjal in krepil jo. Radi tega se Sokola morebiti že dandanes nekateri boje. Ali mesto Ljubljana bilo je, kakor vsa mesta, od nekdaj za svobodo, zato na¬ zdravlja on državljanski svobodi. (Burno odobravanje.) Na to poprime besedo gospod dr. Tavčar, katerega govor vzbudil je obče, gromovito odobra¬ vanje in nezmerno naudušenje. Govoril je blizu tako-le: „Slavna gospoda! Dohitela me je izredna čast, da mi je napiti, Ljubljanskemu Sokolu, kojega pet¬ indvajsetletnico slavimo danes. Ne more biti moja naloga, razpravljati Vam na dolgo in široko zaslug, katere si je steklo častito društvo v teku pet in dvajsetletnega obstanka svojega. Vse to popisalo je spretno pero, vse to Vam je znano, ker se samo v spomin sili, ker je z jasnimi črkami zapisano v kratkej zgodovini slovenskega narodnega napredka. Troje pa se mi zdi važno, da se naglaša. Odkar ob¬ stoji društvo, od tedaj zasledujejo ga naši politični nasprotniki z nenaravnim svojim sovraštvom. Odkar 30 se naš Sokol razvija, od tedaj ga ni narodnega znaka, ki bi ga naše popačeno nemštvo bolj ne so¬ vražilo, nego sovraži rudečo obleko naših Sokolov. Če slavi društvo ta ali oni praznik, potem so ga obsipali in ga naši nasprotniki še obsipljejo z naj- podlejšimi psovkami, potem so ti nasprotniki razbur¬ jeni, razkačeni in razlušeni, da pozabijo vso spo¬ dobnost in da sipajo na vse strani umazani svoj strup, ki pa le na nje same pada, ne da bi v ti slovenski deželi kaj škode napravljal. To psovanje in nespodobno napadanje je sicer živ dokaz onemog¬ losti, na kateri boleha naša, tako imenovana kul¬ turna stranka v ti kronovini, in na kateri bode konečno tudi v gospodu zaspala. Ali to sovraštvo je pa na drugo stran prav zelo znamenito. Ti slabotni in onemogli Nemci črte Vas, bratje Sokoli, ker pre¬ dobro vedo, da je Vaše društvo tako rekoč kristal, s katerega se odsvita tisto, kar mora Slovencu vedno najprvo, največji in najdražji biti, to je čista in neskaljena narodna zavest. In v resnici, odkar deluje društvo, ni je bilo narodne zadeve, da bi se je bratje Sokoli ne bili poprijeli s celim plam¬ tečim srcem, ni ga bilo narodnega težnja, za kate¬ rega bi Vi, bratje Sokoli, ne bili prekipili v tisti žaroviti ljubezni, ki je izvir čisti in neskaljeni na¬ rodni zavesti, in ki nam Slovencem daje jedino po¬ roštvo, da bodemo s trdnim uporom prebili viharje burne prihodnjosti. Vi, bratje Sokoli, bili ste ozna- 31 novalci te narodne zavesti ne samo v posameznih trenutkih, pač pa celih pet in dvajset let, nepre¬ stano, očitno in brez strahu. Zategadel Vas sovra¬ žijo naši politični nasprotniki, zategadel pa se sme tudi reči, da danes, ko slavimo petindvajsetletnico Vašega društva, slavimo v prvi vrsti tudi zmago- nosno idejo slovenske narodne zavesti, ki je v teku zadnjih petindvajset let razburjeni vodi jednako pre¬ stopila bregove, tako, da napolnuje od dneva do dneva več src slovenskih. To kar sem hotel je, najprej razglasiti! Kar mi je na drugem mestu naglašati, to že 'tak sami veste. Obrnite se okrog! Obiskali so Vas, danes zastopniki iz cele Slovenije, obiskali so Vas pred vsem zastopniki z mučenega Gorotana, za¬ stopniki slovenskega naroda, ki je toliko stoletji na križu visel. Obiskali so Vas, ne da bi Vas va¬ bili k pogrebu, pač pa Vas vabijo k veselemu usta- jenju, trdeč, da se tudi po merzlem Gorotanu kažejo znaki spomladi, trdeč, da se tudi onda vzbuja narod slovenski iz dolzega spanja, v katerem ga tuja sila udušiti ni mogla. Bratje Sokoli, lepšega daru Vam gorotanski sinovi niso mogli prinesti! Obiskali so Vas na dalje severnega slovan- skanskega plemena bratje, ki se imajo ravno tako boriti proti tujemu navalu ter so nam uzorni jzgled v političnih bojih. Obiskali so Vas bratje z Li- 32 bušinih pokrajin, s srcem vročim in donesli so Vam možato svojo desnico k trajni zvezi, pričujoč kako, da sta jug in sever sicer ločena po gorovji in ravninah, da pa slovenska srca prekoračijo vse to, kakor prepluje sivi sokol v hipu visoke strmine. Želeti je le, da bi ta zveza mej severom in jugom večna ostala ker se nam potem ni bati za obstanek našega naroda. Obiskali so Vas konečno zastopniki naroda hrvatskega, kaj hočemo o teh govoriti! Lahko tr¬ dim, da so zastopniki našega naroda. Imeli smo ž njimi tužno preteklost, ž njimi bodemo doživeli tudi veselo prihodnjost, ker smo ž njimi živeli pod jedno streho od vekov dnij ter smo kri od jedne krvi. Vidite, vsi ti zastopniki narodov, zbrali so se danes okrog Vas, bratje Sokoli! To pa zategadel, ker je Vaše društvo od nekdaj gojilo ne samo slo¬ vensko, temveč tudi slovansko zavest. Podajali ste se na pot, ne samo v sosedne slovenske pokrajine, hiteli ste čez granice te kronovine, vselej, kadar obhajal se je kje v širni Avstriji slovanstva praz¬ nik, ter ste dajali pričevanje, da tudi mej nami ni ugasnila zavest, da smo le veja na mogočnem drevesu. Vse to se Vam, bratje Sokoli, danes bo¬ gato plačuje, in trditi se sme, da obhajamo danes, 33 ko slavimo petindvajsetletnico društva, tudi praznik tiste solidarnosti, ki veže vse slovanske plemena f naši Avstriji, Slovanom in državi v korist. Na tretjem in zadnjem mestu naglašati mi je tisto, ki je pričetek in konec vsakemu slovanskemu delovanju, vsakemu narodnemu gibanju. Tudi tukaj mi ni treba druzega, nego da se ozrem v Vašo pre¬ teklost, bratje Sokoli, če se je obhajala kdaj patri- jotična slavnost, oglasili ste se vselej pri nji ter niste zapirali svojih src pred ljubeznijo, ki veže narod slovenski s presvetlim vladarjem. Bili ste vrtnarji, ki ste po svojih gredicah gojili cvetove slovenske in slovanske zavednosti. Ali nad cvetično to livado, hoteli ste, da naj bi se krožilo vselej jasno nebo pravega državoljubja. In tako je tudi bilo. Vaš največji nasprotnik Vam spričevala pri- kratiti ne more, da ste bili v teku 25 let sloven¬ sko, slovansko, in pri tem patrijotično društvo! Kdo more več zahtevati. Taki, kakor ste bili zadnjih 25 let, ostanite še sto in dvesto let. V to ime, gospoda, dvignem kupo ter Vas poživljam, da da¬ jete čast društvu, želeč mu, da bo se širilo, mno¬ žilo, krepilo, iu razcvitalo do vekov dnij! Slava »Ljubljanskemu Sokolu! 4 Ko je kvartet Bučar, Branke, Štamcar Petrič izpel tri krasne komade, oglasil se je Gospod Brunet in napil slovenskim damam Ljubljanskim in tujim, ki so bodisi s svojim sode- 3 '34 lovanjem, bodisi s svojo prisotnostjo poveličale So¬ kolovo slavlje. (Živele dame!) Vrhunec pa je doseglo naudušenje, ko se je oglasila gospodična Olga Lipoldova: „Slavna gospoda! Dragi bratje in sestre! Dana mi je čast v imenu Savinjskih Slovenk iskreno pozdraviti vse tukajšne od daleč in blizu le sem došle rodoljube in rodoljubkmje zbrane v proslavo petindvajsetletnice ^Ljubljanskega Sokola". Torej: Dični predragi nam Sokol Ljubljanski, zdravstvuj vse veke, raztezaj mogočne svoje peruti, ter brani, budi nam stiskani slovenski narod! Zdravstvuj te vsi mili rodoljubi in rodoljubkinje naše lepe sosednje dežele Kranjske! Veselimo se z Vami prelepega uspeha, kojega do¬ segli ste z dičnim Sokolom. Veselimo se tembolj, ker k sebi privabili ste tudi druge nam isto tako drage Sokole. Zdravstvujte vse veke slavni Sokoli od Severa, predragi, mili nam bratje, slavni, ju¬ naški Cehi! Zdravstvujte vse veke dični Sokoli od premilega bratskega naroda brvatskega. Zdravstvujte vse veke tudi Vi mili bratje i čili Sokoli od obal Jadranskih do bistre Soče! Stojte taki ob braniku z ostrim pogledom krutej „Irredenti“ v obraz! Vsegamogočni naj Vas ojači vse Slovanske Sokole, da zdrobite vraga, kjerkoli gloda v kvar našemu življu, kjerkoli skruni naša svetišča, kjerkoli zatira naše pravice! Slavni, jaki Sokoli, glejte ostro in bistro na Slovence na Štajerskem, Koroškem in 35 Primorskem! Mili Bog naj blagoslovi Vaša vza¬ jemna dela, Vaš vzajemni napor.“ Ko je končala ljubka Mozirčanka svoj govor, ni se hotelo pomiriti valovje naudušenja, z nova in znova grmeli so „živio-“ in „na zdar“-klici. Gospod Hribar nazdravil je še zmagovalcem v tekmovalni telovadbi na kar je Hrvat Prpič dvignil prvega tekmovalca Potučka na svojo krepko ramo ter no sil po dvorani. Nič manjega naudušenja nego gdčne. Lipoldove prouzročil ni govor koroškega kmeta Prosekarja (po domače Nazaja) prvomest- nika podružnice sv. Cirila in Metoda v Kotmari vesi. Omeujal je zaslug, koje si je stekel Sokol Ljub¬ ljanski za probujenje narodne zavesti. Le njegova zasluga je, da gleda danes toliko zastopnikov na svoji slavnosti. Konečno obračal se je s prošnjo do društva, da bi prihitelo še kedaj v Korotan, kjer bode vedno našlo odprte roke in ljubeča srca. (Gro¬ movito odobravanje.) Ko so govorili še gg. Valentinčič (razso¬ jevalcem pri tekmovalni telovadbi), Horička (Slo¬ vanstvu), dr. Hudnik (g. starosti Hribarju), pri čegar govoru so Sokoli dvignili g. starosta na svoje rame, končal je bil banket, in spešiti nam je bilo v Čitalnico, kjer je priredilo „Dramatično društvo* 36 Gledališko predstavo. Pred igro je dovršeno deklamovala gospodičina Zorka Krsnikova po Fr. Gestrinu za ta večer zloženi „Proslov“. Odobravanje nebrojnega občinstva donelo je od vseh strani j nežni deklatnovalki v za¬ hvalo. Zatmi predstavljal se je po J. Bedenku iz nemškega preloženi igrokaz Morrejev: „ Revček Andrejček“. Lueli smo že priliko prisostvovati predstavi te igre, a smelo trdimo, da se še nikdar ni predstavljala tako eksaktno kakor ta večer. Zato pa je občinstvo tudi z burnim ploskanjem nenavadno odlikovalo izvrstne igralce. Po gledališki predstavi sešlo se je nebrojno občinstvo v spodnjih prostorih čitalničnih, kjer je nastala najedenkrat taka gnječa, da se niti prostora ni moglo dobiti več. Neutrudni pevci zapeli so zopet nekaj pesnij, čuli smo mnogo govorov in stoprav pozno v noč razšli smo se z zavestjo, da smo do¬ stojno oslavili petindvajsetletnico Sokolovo. Predno končamo to poročilo, štejemo si v dolž¬ nost, da navedemo imena onih krasotic Ljubljanskih, ki so pod vodstvom preblagorodne gospe Marije Murnikove bodisi na kolodvoru, bodisi pri ba¬ zarji, bodisi o drugih prilikah s svojim sodelovanjem poveličevale veličastno slavnost. Bile so to gospice : Anica Branketova, Lujiza Daneševa, go- 37 špici Druškovičevi,LjudmilaForsterjeva, gospici Hofbauerjevi, Marija Ana Jam¬ škov a, Jeršanova, gospici Kaj zelo vi, Kleinova, Ana Kremžarjeva, Zorko Krs¬ nikova, Julika Lenarčičeva, Jelica Lo¬ zarje va, Lujiza inAuaMoosovi, Peter- čeva in Marija Ana Souvanov a. V znak hvaležnosti napravil je Sokol Ljub¬ ljanski 10. t. m. zvečer preblagorodni gospe Ma¬ riji Murni k o vi bakljado s serenado. Isti večer napravil je Sokol serenade novoizvoljenemu svojemu častnemu članu g. dr. Jarneju Zupancu, potem pa je bil zabaven večer „pri Zvezdi", kjer je svirala Novomeška godba in so se čule mnoge napitnice. Tako izvršila se velikanska ta slavnost, ka- keršne še ni gledalo stare Ljubljane ozidje, povsem veličatno in Sokola Ljubljanskega dostojno, za kar gre osobiti hvala slavnostnemu odboru in cenjenim sodelovalkam, kakor tudi vsem gostom, ki so s svojo navzočnostjo oslavili Ljubljanskega Sokola pet¬ indvajseti god. Brzojavnih in pismenih čestitk došlo je vsega skupaj 123 odnosno 124, mej temi 59 čeških, 8 hr- vatskih in 57 slovenskih, od teh 15 ozirom 16 iz Korotana. 38 Čestitke Sokolu. Djakovo. — Veselim se današnoj vašoj slavi. Bog blagoslovio i unapredio sve pravedne težnje Sokolovaca i svih Slovenaca, pozdravljam uz braeu Slovene i sakupljenu braču Čehe i Hrvate. Strossmayr, biskup. Djakovo. — U duhu prisustvujem proslavi dvadesetpetgodišnjice Sokolove. Slava Sokolu, koji je razumio buditi narodnost slovensku! čast Slo¬ vencem, tomu biseru slavenskoga plemena. Monsignor Cepelič. Slovenji Gradec. — Sokol bistrovit, Narodnosti škit, Nauduševanja vir, Napredovanju tir, Let že dvajset in pet Domovine si cvet. Zmer čil in brzen ostani, Bog te varuj in ohrani. Davorin Trstenjak, častni Sokol. Milan. —• Obžalujoč, da ne morem osobno se udeležiti, kličem iz daljne tujine: Živeli bratje Sokoli, združeni z juga in severa v belej Ljubljani, živela ideja vzajemnosti slovanske, katere glavni pijonirji so baš Sokoli. Dvigaj čvrsto peroti svoje, bujni Sokol, proti solncu, ki naj skoro žarno nam posije, oznanjujoč slovanski dan! Na zdar! Josip Nolli. 39 Ljubno. — Presrčno obžaluje ne biti pri¬ sotnemu, kličem iz dna srca z Gornjega Štajerja: Vsemogočni blagoslovi plodno delovanje Sokolovo v prid in blagor trpečega naroda slovenskega! Mnogaja ljeta! Ginter. Praga. — Dalšimu rozkvštu bratrske jednoty Sokola lublanskeho vola na zdar! česko-slovinsky spolek. Praga. — Od Vltavy k Savš leti' vreli po¬ zdrav vsšin mužum a junakum slavskym v Lublani hody sokolske slavfcim. Tužme se! Naprej! Sokol Pražky. Od Sokola Lvovskega dospela je nastopna čestitka : Szanowny Wydzial Towarzystwa gimnastycznego „Sokol“ v Lublanie. Drodzy Bracia! Uroezystošč ktora dzisiaj švviecicie, obchodza wszystkie towarzystwa sokole w krajach siovvian- skich, gdyž lacznošč i braterstvvo wszystkich sio- vvianskich Sokoiovv to jest hasdo wypisane na sztan- darze, pod ktorvm wszyscy walczymy. Bierzemy tedy udzial w Vaszej uroczystošci, a nie mogac osobišcie do Was pizybyč, duchem w niej uczestniczymy i cieszymy sie Wasza radošcia. Postep jaki na polu gimnastyki osiagnelišcie jest sovvita zaplata za trudy i prače, jakie przez lat 25 istnienia Vaszega ložylišcie. 40 Przesylamy Wam tedv, Drodzy Bracia, ser- aeczne pozdrovvienie i žyczenie dalszego pomyšlnego rozvvoju, wznoszac na czesč Wasza okrzyk: Czešč Wam Bracia! Z Wydziaiu Tow. gimn. „ Sokol* we Lwowie dnia 6. wrzešnia 1888. Dy;ektor: Czarnin m. p. Beljak. — Slava slavnim Sokolom ! Pozdrav¬ ljeni češki bratje v metropoli slovenski. Živeli ude¬ leženci ! Beljaški Slovenci. Brnca. — V imenu slovenskih kotorskih kme¬ tov kličejo vam in bratom Slovanom krepek živeli 1 bratje vaši, Slovenci Beljaške okolice. Wutti. Brnca. — Slava društvu! Živeli Slovenci! Na zdar Čehom! Brnski rodoljubi. Borovlje. — Hrabri vojščaki za dom slo¬ venski, slava vam! Bog vas ohrani mnogo let! Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda v Apačah na Koroškem. Celovec. — K slavnosti 25letnice kličemo ti naudušeni na zdravje! Milim bratom Čehom in Hrvatom ter vsem zbranim čestilcem tvojim večna slava! Pozdrav našim neustrašljivim koroškim bra¬ tom! Slava Sokolom! Slava Slovencem! Celovški Slovenci! 41 Celovec. — Obžaluje, da smo po poslih zadržani udeležiti se lepe vaše slavnosti, kličemo vam in sosebno bratom Čehom ter Hrvatom srčen živeli! Sokol letaj visoko! Ne udajmo se! Št. Jakobski Slovenci v Rožni dolini. Glandorf. — Čestitajoč k 251etnici kličemo srčen na zdar! vsem zbranim. Rodbini Zadnikar in Ravnikar. Grabštajn. — čestitamo k današnji slav¬ nosti! Slava vrlim Sokolcem in vsem vašim čestil- cem! V duhu se z vami danes radujemo Slovenci v Tinski dekaniji. Podklošter. — Živeli Sokoli slovanski! kličejo Slovenci v Podkloštru. Spodnji Dravburg. — Vrlim Sokolcem naš pozdrav in najboljša vošila! Naj živi slovanska vzajemnost! Za posojilnico dravberško: Rous, Kogelnik. Vogrče. — Slavnemu Sokolu Ljubljanskemu sporoča po volji in prošnji svojih faranov v njih in svojem imenu k 25letnici najtoplejša vošila. Josip Škrbine, župnik. Vrata. — Bratski pozdrav in vošilo! Naj Sokola Bog ohrani, dokler bo stal rod slovenski. Slovenci na Vratih. 42 Vrata. — Vrlemu Ljubljanskemu Sokolu in vsem slovanskim Sokolovcem kličejo izpod mogoč¬ nega Dobrača gromovit živio in slava! Ziljski narodnjaki. Železna Kaplja. — Podjunski rodoljubi četitajo! Slava! Šervicelj. Železna Kaplja. — Na zdar! Rodoljubi v Železni Kaplji. Muden. Nadalje dospele so še nastopne čestitke: Beuešov. — Sokol Benešovsky. Beroun. — Sokol v Berounč. Brandt s. — Shromaždene sokolstvo župy stredočeske. Brandt s. — Sokol Libensk/. Bčaši. — Sokol v Braših. Cerny Kostelec. — Sokol Crnokostelck^. Červen^ Kostelec. — Sokol. Cista. — V imenu lanskih izletnikov Pfeifr. Č a s 1 a v a. — Sokol Časlavsk^. Dob ruška. — Sokol Dobrušsky. Domažliee. — Sokol Domažlick^. Draždani. — Sokoli Draždanski. Horovice. — Sokol. Hranice. — Sokol v Hranici. Humpolec. — Sokol v Humpolci. Chlumec. — Sokol v Chlumci. Uh rudi m. — Sokol Chrudimsky. Karlin. — Sokol Karlinsky. 43 Kdyfi. — Sokol ve Kdyne. Kolin. — Sokol Podbudecky Kolin. — Tumlif. Prager. Kraljevi Vinogradi. — Sokolovka. Kraljevi Vinogradi. — Redakce „So- kola“. Kralup' — Sokol Kralupsk^. KutnaGora. — Sokol Kutnohorsky. Dr. Bach, starosta. Kutna Gora. — Za sokolskou župu „Hav- liček“ Dr. Bedfich Pacak, starosta. Libochovice. — Sokol v Libochovicieh. Jan Zahalka, starosta. Liberec. — Sokol Liberckf. M e ln i k. — Sokol Melnicky. (Jeden češk in jeden siovensk brzojav.) Mlada Boleslava. — Sokol Mladobole- slavsk^. (Dva brzojava). Mnichovo Hradište. — Sokol Mnichovo- hradištskf. Novy Strašeč. — Sokol. Olomuc. — Josef Karasek za Sokola Olo- mouckeho. P e lh rim o v. — Sokol. Plzen. — Sokol Plzenski. Dr. Schmid,starosta. Plzen. — Podstarosta Sokola Plzenskega. Plzen. — Bedfich Purghart. 44 Plzen. — Kminkova společnost. Polička. — Sokol v Policce. Praga. — Mešfanska Beseda. Pripram. — Sokol Pribramskjt. R a d n i c e. — Za Sokola Otto Metelka jednotel. Josef Hevain, starosta. Roudnice, — Sokol Roudnicky. Herman Brodsky, starosta. Šemi ly. — Sokol. Stavešice. — Podobnik. Snčžka (Schneekoppe). — (Zpčvačky klub „Tovačovsky“ z Prahy pri vyletu na Snežku. Tabor. — Dr. Lang. Dr. Jehlička. Upice. — Stanislav Červeny, načelnik So¬ kola Hradeckeho župy vychodočeske. Upice. — Sokol UpickjL Vyškov. — Za Sokol Vyškovsky na Mo¬ ravč Josef Stipek, jednatel. Žebrvico. — Sokol. Železny Brod. — Sokol. ŽeleznyBrod. — Tčlocvična jednotna v Loužnici. Karlovec. — Balaš. Tindeis, Roksandič. Karlovec. — Dušan Sliepčevič. Karlovec. — Uredničtvo „SIoga“. Novi. — Dečman. Ferkovič. 45 Zagreb. — Pjevački kvartet Kustura kod Mirne Kolibe. Zader. — Hrvatski Zadarski Sokol. Cirknica. — Čitalnica. Črnomelj. — Mesto Črnomelj. Fran Šu¬ šteršič. župan. Črnomelj. Črnomeljski narodnjaki. Dunaj. — Cegnar. Drukar. Gosti. Jagodic. Jerovec. Kogoj. Košenina. Papež. Rekar. Šavs. Gorica. — Solkanski. Gorica. — Dr. Aleksij Rojic. Gorica. — Uredništvo „Soče“. Gorica. — Dr. Ant. Gregorčič. Gorica. — Goriški Sokol. Gornjigrad. — Čitalnica. Kamnik. — „Lira“. Laze. — Bralno društvo. Litija. — Litijski pevci. Metlika. — Čitalnica. Mozirje. — Rojnik. Mozirje. — Mozirjani. Novomesto. — Dolenjsko pevsko društvo. Novomesto. — Narodna čitalnica. Novomesto. — Virant, podstarosta. Novomesto. — Sokoli. Podnart. — Filip Zadnik v Kamnigorici. Ptuj. — Odbor Ptujske čitalnice v imenu podravskih Slovencev. 46 Ptuj. — Slovensko pevsko društvo. Ribnica na Pohorji. — Bralno društvo. Sevnica. — Rainer. Cvenkel. Končan. Slovenji Gradec. —Dr. Hrašovec. Farski. Ropaj. Slovenji Gradec. — Šmid. Cizek. Barih. Vidic. Runovc. Št or j a n. — Odbor kat. bralnega društva. Tolmin. — Tolminsko učiteljsko društvo. Tolmin. — Tolminski rodoljubi. Trst. — Jajčič. Trst. — Hrvatje. Trst. — Uredništvo „Edinost“. Trst. — Tržaško podporno in bralno društvo, Velenje. — Ježovnik. Višnjagora. — Požarna bramba. Višnjagora. —- Bralno društvo. Višnjagora. — Št. Vid na Dolenjskem. Višnjagora. — Požarna bramba Šentviška. Vransko. — skega Sokola. Zgornj i rož pa platonovo leto. Gabršek, podstarosta Savinj- Sokolu želi o 25letnici le eno, Nič!