dragocene predstavitve naselja predvsem v prvih devetih poglavjih, ki obsegajo polovi­ co knjige. Po pregledu virov in dosedanje skrom ne literature o Strojni in njenem prebival­ stvu, so že v drugem poglavju predstavljeni osnovni geografski in socialni obrisi nase­ lja. N ato sledi splošni oris družbenih, političnih in gospodarskih sprememb ter posa­ meznih krajevnih dogodkov, ki so pom em bneje vplivali na spremembe pri delu in v živ­ ljenju Strojancev. V četrtem poglavju so prikazane družbena sestava in pomembnejše razlike v socialni slojevitosti prebivalstva (kmet, kmet-delavec, najemnik, dninar, posli in prišleki). V naslednjem poglavju so očrtane posamezne sestavine prebivalstvene rasti od leta 1755 do 1981. Sledi poglavje z orisom stavbarstva in stanovanjske kulture. Prikazani so položaj in lega naselja ter posameznih domov, njihove fiziognomske zna­ čilnosti, razporeditev stavb v okviru posameznega doma, osnovno gradivo domov itd. Posebej so prikazane nekatere značilnosti kmečkih hiš in gospodarskih poslopij kakor tudi nekdanje in današnje funkcije njihovih posameznih prostorov. V sedm em poglavju, ki je tudi najobsežnejše, Viri za p re ž iv lja n je , je podrobno ori­ sano gospodarstvo strojanskih domačij. Prikazano je pridobivanje plodne zemlje (no- vine), oblike nekdanjega in današnjega poljedelstva, kolobarjenje kakor tudi pomen posam ezne veje živinoreje. O vrednoteno je sadjarstvo, ki je bilo v glavnem namenjeno dom ačim potrebam ; večino sadja so predelali v jabolčnik ali hruškovec ter žganje. Na kratko je predstavljeno nabiralništvo pa gozdarstvo, ki je že stoletje vključeno v sestav­ ni del strojanskih kmetij. O risane so tudi zvrsti obrti, ki so bile nam enjene domačim hišnim in drugim gospodarskim potrebam domačij. O sm o poglavje, z naslovom D e lo , nas seznanja z značilnostmi kmečkih opravil v različnih letnih časih. Razporeditev in delitev dela, delovni čas oziroma njegov letni koledar so podrobno in zanimivo predstavljeni v enoletnem delovnem dnevniku sred­ nje velike Zabrnikove domačije (40 ha). N aslednja poglavja prikazujejo poglavitne življenjske mejnike, medsebojne odno­ se v družini, stike in sodelovanje med sosedi in vaščani, pa oblike družabnega življenja, znanje, obzorje in ustvarjalnost, domače zdravstvo in zdravilstvo ter verovanje. Knjiga o Strojni in Strojancih je kompleksno delo o naselju in ljudeh ter njihovi zemlji. Na nevsiljiv način predstavi različne oblike sožitja človeka z okoljem, pa vzroke za najrazličnejše oblike in načine nekdanjega polikultum ega poljedelstva in samo- oskrbne usm erjenosti strojanskih domačij ter njihovo preobrazbo v novejšem času. Skratka, knjiga nam v sistematični obliki ponuja ogromno stvarnega in dragocenega gradiva o naselju, njegovi včerajšnji in današnji podobi, o gospodarskem razvoju, pri­ kazuje pa tudi človeka z vsemi njegovimi stvariteljskimi sposobnostmi in fizičnimi te­ gobami. M. Natek Fanči Šarf, Občina G ornja Radgona. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozem lja— 20. stoletje. Izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze E. K ar­ delja v Ljubljani, 107 strani, Ljubljana 1982. P red nam i je že tretja knjižica etnološke topografije slovenskega etničnega ozem­ lja in je nam enjena predstavitvi radgonske občine. Tako kot je bilo začrtano v vsebinski zasnovi tega raziskovalnega projekta slovenskih etnologov, je v knjigi kolikor toliko celovito predstavljena etnološka podoba življenja prebivalcev obravnavanega obmo­ čja v zadnjih sto letih. Prav zato, ker imajo geografske raziskave posameznih pokrajin mnogo stičnih točk tudi z najrazličnejšimi etnološkimi proučevanji, je koristno in po­ trebno , da se sproti seznanjamo tudi s tovrstnimi izsledki. Kajti prebivalstvo, načini nji­ hovega dela in življenja zapuščajo v pokrajini številne sledi, ki so osrednji predm et geografskih proučevanj. V sebina knjige je razdeljena na 9 poglavij. V uvodnem delu je predstavljeno ozem lje občine G ornje Radgone v okviru širšega pokrajinskega območja ter v mejah nekdanjega zgodovinskega in kulturološkega razvoja. V drugem poglavju so predoče- ne poglavitne geografske, upravno-adm inistrativne, gospodarske in sploh infrastruk­ turne sestavine območja radgonske občine. Naslednje poglavje prikazuje glavne pote­ ze dem ografskega razvoja od leta 1869 dalje. Četrti del knjige je namenjen gospodar­ stvu in njegovemu razvoju. Posebno podrobno so prikazane posamezne veje kmetij­ stva, obrt in industrija, gozdarstvo, trgovina in turizem pa lov, ribolov in nabiralništvo, p rom et itd. Peto in šesto poglavje prinašata neposreden vpogled v spreminjanje pokli­ cne in socialne sestave prebivalstva, in sicer v razdobju zadnjih sto let. Tudi za geogra­ fijo sta izredno dragoceni naslednji poglavji. V sedmem so predstavljene najrazličnejše novosti, ki so se uveljavile v kmetijstvu in obrti, stavbarstvu, prehrani itd. V osmem poglavju sta prikazana razkroj kakor tudi stopnja ohranjenosti tradicionalnih oblik gospodarstva, prehrane, stanovanjske kulture. V sklepnem — devetem — poglavju je podana etnološka proučenost obravnavanega predela. Avtorica ugotavlja, da so bili storjeni na tem območju šele prvi poskusni koraki. Prav tako se zavzema za ohranitev pokrajinske identitete, pri čem er morajo dejavno sodelovati s svojimi izsledki strokov­ njaki z najrazličnejših področij. Knjiga O bčina G ornja Radgona je lep prim er načrtnega etnološkega proučevanja slovenske zemlje. U pam o lahko, da bomo tudi v geografiji dobili v bližnji prihodnosti sistem atični regionalnogeografski pregled, pa čeprav bi bil sestavljen samo po obm o­ čjih posam eznih občin. M. Natek Ingrid Slavec, Slovenci v Mannheimu. Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva. Izdal Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze E. Kardelja v Ljublja­ ni, 136 str., Ljubljana 1982. Č eprav pomeni pričujoča študija poskus etnološko-jezikovnega orisa skupine 17 slovenskih zdom skih družin, ki živijo v M annheim u v Z R Nemčiji, je v njej prikazanih toliko zanimivih in dokum entiranih ugotovitev, da mora knjižico poznati vsakdo, ki ga zanim ajo raznotera vprašanja naših zdomcev in izseljencev v Zahodni Evropi. A vtori­ ca še posebej poudarja, da so selitve prebivalstva kompleksen družbeni pojav, ki za vsestransko predstavitev zahteva interdisciplinarno proučitev. Z a področje geografije so dragoceni prikazi predstavljeni predvsem v dveh pogla­ vjih knjižice. V četrtem je orisano izseljevanje Slovencev v Nemčijo do druge svetovne vojne in po njej. Izseljevanje je doseglo višek v letih 1973— 1974; sredi sedemdesetih let je živelo v Z R Nemčiji od 47.000 do 60.000 Slovencev. V petem poglavju so pred­ stavljeni Slovenci v M annheim u, njihovo življenjsko okolje in vsakdanji in praznični u trip njihovega življenja. V tem industrijskem mestu, ki je imelo 300.000 prebivalcev,