DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. nUhih uHcaM M. ». Nroimm* m mt+rmtt pa oprovmitvu .DOMOLJUBA' Vodn*o« mke* U. t - NamLiU H Zpr&mmjo im pia&Utjo po dogovoru. kur. in. V Ljubljaal, fi. avgusta 1890 I^talk IX. Sliod v St. Knpertu. .Dolenjsko politično društvo« je 19 julija popolu-dne v Ai Rupertu priredilo shod, ki je bil prav mnogoštevilno obiskan. Prostor pred župn:*čem je bil lično okrasen i sestavami in zelenjem Društveni predsednik, veleč g Sentjernejski župnik Keltih otvori zborovanje t primernim nagovorom točno ob '/, 4 uri. Prvi govornik, gospod državni io deželni poslanec I ran Povli poroča o delovanju državnega zbora. Skli-cevaje sc ua svoje lansko poročilo v Mokronogu, govornik obsirnjc pojasni davčno reformo. Skrajni (m je io bil, da ae preosnujejo davki, bremena olajšajo nižjim «'anovom ter naložč na močnejša ramena. Novi prihod-ninski davek zadene le bogute kroge. S tem novim davkom pa hoče vlada na drugi strani znižati zemljiški, luSni in patentni davek, okroglo tri milijone pa razdeliti na posamezne dežele. Na to ob kratkem pojasni volilno reformo in revizijo zemljiškega katastra. Po dolgih obravnavah se je vlada udala. da se za prihodnjih lf> let zemljiški davek zniža za 2 */s milijona, ob jednem pa je finančna uprava pooblaščena, da emč vsled raznih uim in nesreč zemljiškega davka odpisati do 1 V, milijona. Ntotako jc 10 let davka prosta vsaka po Utni uSi uničena parcela, ki se obnovi z novim nasadom. Govornik razloži zakon proti ponarejanju živil in zlorabi trgovine na obroke. IleSilve pa Se čakajo velevažni načrti zakonov, kot: domovinski zakon, kmetijske zadruge in nova nagodba z Ogersko. — Popolnem opravičeno je, pravi govornik, da se avstrijski prispevek k skupnim stroškom zniža od 70 vsaj na 58 odstotkov, ogerski pa sviia od 30 na 42 odstot. Ako državni zbor lega ne doseže, bode zopet naša drž. polovica trpela Škodo na koriat Ogrom. Konečno omenja državne podpore deželi Kranjski povodom lanskega polresa tor prihodnjih volitev, po katerih bodo skoraj gotovo priili v državni zbor mnogi radikalnejši iivlji ter prinesli v zbornico svežega zraka in duha. Koncem zanimivega govora je govornika odmevalo živahno odobravanje, v dokaz, da so bili sborovalci popolnem sadovoljni s poročilom. Drugi govornik, goap. dr. Ig Z i t n i k je govoril o kmečkih razmerah, pojasnil razne vsroke, vsled katerih propada kmečki stan, ter navel najnujnejša sredstva, da se obrani ta steber države. — Govornik odločno naglasa, da se mora sedanji čas tudi priprost kmet več ali manj pečati s politiko, to je, on mora vedeti, kaj drugi delajo ž njim. Ker kmet sam nima časa ali denarja, da bi redno čital časnike, zato se mu mora na shodih pojasnjevati njegov položaj. 1° to ne saradi tega, da bi mu budili obupnost, zavist, jezo, upornost, kakor nameravajo rudeči socijalisti, temveč da naiemu kmetu vzbujamo samozavest, da ga opozarjamo na razne napake in razvade, ob jedaem pa s kmetom jednega srca povzdigujemo glas do onih krogov, ki morejo in tudi morajo pomagati kmečkemu in sploh nižjemu ljudstvu, ako želč blagor države in dežele. Za to pa je sadnji čas, kmetom gre že voda v grlo. Govornik s Številkami dokazuje, da od leta 1808 grozno propada kmetiski stan; to dokazujejo rastoči dolgovi, množeče se prisilne prodaje zemljišč in pone kodi že nepopisna revičina. Pomoči vredni so sploh vsi delavski stanovi, pravi govornik, toda največji revež jc kmet, on je podoben svetopisemskemu človeku, ki je pal med razbojnike. Bodi mu usmiljen Samaritan vsakdo, kdor mu hočo in more pomagati; sicer propade prva opora države, podlaga in korenina naroda slovenskega. Ce ta vsaline, kje jo nas narod? Narod se nismo mi duhovniki, advokatje, notarji učitelji, uradniki; narod nas živi večinoma pod slamnato streho ter strahom zrč v bližnjo negotovo bodočnost. Ne pustimo, da so ga polastila obup in žalost, temveč olja tolažbe vlivajmo mu v njegove duševne rane; ne sramujmo se njegovih žuljev in podkovanih čevljev, saj smo vsi lo njegovk ■inovi. Vredni njegivl sinovi pi smo, če mu kaienso pot is bed in nadlog do bo|jie prihodnjosli, do zagotovljenega obstanka na domači, na slovenoki zemlji, katero oraiar sedaj moči s solsanii žalosti. Glejmo. da ne zabredemo v irske razmero, ter da zastavimo pot «oci-jalistjrnerau duha, ki se Siri od zunaj v defelo. To ni dolžnost le duhovnikov, temveč vseh domo- in rodoljubov, če jim ni rodoljubje le prazna Iraza. Dolžnoal pa je ludi vlade da ne gleda malomarno na soeijalno gibanje. Tudi njej kličemo: v začetku ustavil , Govornik koncčno naMeva razna sredstva, s ka terimi bi se pomoglo kmečkemu stanu, tako so kmečki domovi, zadruge, zalaganje vojike brez židovskih in po-židov(jenih prekujx*ev, boljši dedni zakon, omejitev be-raAkib ženitev, prememba poselskega reda, posojilnice, gospodarska naprednost v iivinoreji, sadjereji in vino-reji, manjfta babatost pri dotah itd. Govornik konča med Živahnim odobravanjem, da hoče po svoji vesti tudi v pnbodnje po skromnih močeh delovali v blagor največjega reveža med delavci, to je, za kmeta brcs ozira na poleoa od leve in desne. Kot zadnji govornik pojasni veleč g. Iran Solnce, misijonar v St. Pavlu v severni Ameriki, v jako zanimivem govoru razmere ameriških izseljencev. Govornik naglafta, da ao Američani preskrbeli te marsikaterega Slovenca ob času bolezni, a doslej le niso pošiljali računov oskrbnih troikov domačim občinsm. G. misijonar pravi, da je tivel več časa med Irci, videl nj h bedo in revftčino. Irci neradi zapuščajo svoje domovje, a če ao prisiljeni, jemljo seboj v tujino kos domače zemlje, katero poljubljajo pred odhodom Tudi Slovenec ljubi »vojo rodno zemljo in zapuVa jo le v aili. Sedaj niso naj-boljte razmere v Ameriki za izseljence; nafti ljudje naj so tore,; previdni. Če pa te gred6, naj se ogibljejo raznih domačih in tujih »gentov, ki prežč na raznih kolodvorih na izseljence, kakor izstradani pajki na muhe. Vsi narodi imajo že svoje agenture v Novem Vorku, le za Slovence sc dragi ne zmenijo, ko brezvestni agentje. Tudi temu govoru je sledilo z vab no odobravanje. Okoli (1 ure predsednik zaključi zborovanje s trikratnim alavaklicem na sv. očeta in presvetlega cesarja. Kaj je novega po svetil? tJro/ Badeni v Ljubljani. V torek je pozdravila Ljubljana v svoji sredi ministra predsednika grofa Kadmija, ki je priftel v uaAo deželo, da se osebno prepriča o ikodi, katero je oaii deželi ia vzlasti Ljubljani prov-zročila potresna katastrofa, Ur da se osvedoči, kako se podpora, katera je vsled potresa delta deželi od strani vlade, vestoo porablja v določene namene. Ljubljani ima povoda dovolj, da grofa Hadenija ob njegovem prihodu poidravlja hvaležna. Ni bilo namreč lahko delo uaSira državnim poslancem oa D j naju izposlo vati od osrednje vlade »datne podpore. Imeli so pri taj svoji aa«eri odločne uaeprotnike v iniolabrstvu. N^ravn) je bilo, da i* j* vzlasti li iaii?oi minister zelo trdo drial n da oi maral sliiati o izdatnih svolnh, s katerimi bi si kolikor toliko obtrt-val napraviti ravnoraije pri drUvnem proračuni. Zato pa treba povdarjati, da ja grof Badeni kot minister predsednik porabil ves svoj vpliv v minister-hkem svetu, da se k odločila v podporo sveta, ki bila v.taj nekoliko primerna Akodi, ki je zadala vsled potres« deželo Kraajnko. Posebe so tiafli nafti državni poslanci veliko nasprotji v ministerslvu ka so prosili v zadnjem državnozborskem zasedanju nove podpore, ker prva, kakor so potrebe pokazale, nikakor ni zadostovala, Treba jim »e bilo Ukati vplivnih mož, da ao prodrli s Rvojimi pr>-d!ogi. In z >pet »o uaAli v grofu Itadeuiju odločnega isgovpmlka svojih predlogov, kateri je pomopel, da se je tu Ji druga pomožna poskuinja povoljob ta ponesrečene« izvrAila v državni tborniei. D>bro de nesrečnemu, ako najde sočutje pri svojem bližnjem ob času budili udarcev, fte boljta mu dene, ako oajde tudi odprtih rok, s katerimi mu Ijubeieti bližnjega pride na pomoč. Ztradi tega snu že opetovano porabili priliko, da smo »e hvaležno spominjali delovanja ministra predsednika pri pomožnem delu za poškodovane po potresu. PrH tnejnaroo vasi piama, vatopi. •Ravno prav; kaj ne, saj nešoš lahko to-lo p arno oa pošto ?• • Precej, goapod, aamo . . .« stara mamica povesi oči in menca v zadregi avoje strgano krilo. • No, kaj, Neža?« jo vspodbuja gospod, »le pogumno povej, kar imaš na arcu, saj navadno ne hraniš besedij!« »Oh, — naj mi ne zameri dobri gospod — vprašala bi le rada, — če bi mi hoteli izplačati tedenske plače!« Stara Neža se vidno oddahne, da se je znebila lako velike besede. (lospod jo ostro pogleda. • Denarja bi rada? (Hej, glej! Kaj ne, novega krila potrebuješ ?« 1'boga Neža upre pogled v tla. • O, moj Bog, — dobri gospod, lega ne-- kedaj sem še česa za se prosila. — To le zaradi lega, ker je zima na pragu, in — in — moj France je žo popolnoma strgal zimske nogavice; kupila bi rada volno, da bi mu par novih napravila — —.« »Ali si čisto prismojena?« zagromi nad njo Vrtnar: >ali hočeš prav vse obesiti na tega, — lega nevrednega Franceta? Saj je velik in dosti mofan! Dela lahko, star je pa tudi že tol ko, da bi sam zase lahko skrbel. Sramujo naj se, da ne zdržuje svoje stare matere, temveč da še nji iz ust iztrga težko zasluženi grižljaj! Odkar ima v mestu precej dober zas'užek, ga še ni bilo sem doli, da bi ti dal par krajcarjev ali rekel vsaj »Hog plačaj« za trud in skrb, katero imaš ž njim. Ksj še, v krčmi sodi in zapiva s tovariši komaj zasluženo tedensko plačo. — Neža, ali ne vidiš tega?« .Starka se je vsa prestrašena stisnila v kot za vrata, — in zdaj ai otare solze v očeh, pogleda obupno gospoda in zamrmra: »Moj Bog, — gospod, saj je moj edinte !• Nema bolečina njena ga gane in sočutno jo potrka na ramo. • No, naj bo, Neža; naj bi pridigo val, kolikor bi bolel; škoda vsake besede, ki sc spregovori materi čez njenega otroka. No, meni je prav, če ti je France kedaj hvaležen « Potem pristopi k pisalni mizi, vzame predal z drobnim denarjem ter ji ga nekaj odšteje. »Tukaj je torej tvoj denar, in pa denar za volno; tukaj imaš pa list, — le hitro ga nosi!« Neža vzame denar in papir; lice ji kar blilči in komaj more ie ziniti: »Bog plačaj!« — Potem zgane list previdno na dvoje ter ga vtakne z denarjem vred v platneno torbico, katero skrbno ovije najmanj desetkrat. Gospod Vilnar jo opazuje z dobravoljnim nasmehom; saj Neža izgleda čilo, to moramo priznati! Siva jopa in pa višnjevkasto krilo je sicer vae zakrpano, toda čedno je vender. Rumenkasti vratni robec se tako lepo vjema s srebernobelimi lasmi, kateri silijo izpod črne rute na glavi; a vender je že sključena, jo že starka! Lice je kakor rujavo, narezano usnje; sapa in ostri piš sta ji kožo čisto ustrojila, neštevilne gube pričajo o velikih skrbeh in težavah, katere je morala prenašati stara mamica v dolgem svojem življenju. • No, Neža,« ae norčuje Vrtnar, »no bode* mogla več dolgo opravljali vaeh polov in opravil, bo treba mlajšo dobili.« Prestralena ga atarka pogleda. ■Za boljo voljo, gospod, tega pa vcnder ne — aamo idaj le oe! 0 — jat aem ic močna, gospod, vi le ne verjamete tega, — bolj kot vsaka m'ada--le poglejte,« in tedaj rasprostre avoje suhe, vele roke, na katerih se pokažejo žile, kakor drobne libice, s palico pa vdari prav krepko ob tla. »Ze verjamem, ie,« se »meje gospod Vrtnar, »saj je tako vse le za tvojega Franceta, te že poznam, Neža ti nežasla! — No, »daj pa le pojdi in opravi, da bo prav.« — •Z Bogom, gospod?« odgovori Neža zadovoljno in odide počasnih korakov iz sobe, Po dvorišči gre naravnost, trdno in pokonci kakor vojak; nihče ne »me misliti, da je stara Neža žc odslužila ! — Na cesti pa na mah obstoji ter si brile svelle kapljo s čela: »Sevč, da ni več tako, kakor je bilo pred dvajsetimi leti !• Težavno stopa po malem griču navkreber, čez katerega mora, ako hoče priti v gozd in od tam na cesto, ki pelje v mesto. Dobro, da ima palico pri sebi, ker sicer bi Slo prav težko. Neža jame ibteti; saj je njeno življenje res budo! S trudom in težavo dospe na vi h griča. Stare, utrujene noge se ji tresejo in udajajo; počili mora. Doli po griču bi že atopala, že, a strmi klanec, la ji je že veliko prizadel. Sapa ji vedno bolj pile v razorano lice; nad njeno glavo je ravno priletela grdo kričeča kavka. Pa atara Neža se ne zmeni za (o; nepremično zre doli na ozko cesto, kjer se dvoje oseb počasi dalje premika. Prav dobro ju je poznala; »milostljna in njen sin« sta bila. Kakor bi predrl srce, nji, stari Neži, ko ju vidi skupaj se sprehajati. »Kako ima vendar rad mladi gospod svojo mater! KaVo ljubeznjivo ravna z njo!« Videla je namreč, kako nežno je poljubil materi roko. Neža g'asno zaihli. Vele roke sklene nad koleni, in nehotč ji lijo solze ter padajo druga za drugo na tla. Bavno toliko, kakor u doli, je star tudi njen Fiaoce, toda, ali ji napravlja kako veselje? •Stari gospod je pač prav imel,« mrmra liho pred eč, »toda vendar ne morem drugače « Tam gori na levi strani od ceate leži lepo po-aestvo. Neža te od daleč po njem ozira, vzbujajo se ji lepi, a vendar jako tožni spomini. Zopet se spomni vsega — kako je bila pred več ko tridesetimi loti izre-jena ondi kot imovita hči, da ja naposled po dolzih prošnjah in jokanju se smela omožili z ubogim dninarjem. O, da, da, koliko je morala tedaj prositi in beračiti starile, da so ji dali svoj blagoslov. Saj je pa tudi neprimernega moža poiskala. Toda Peter, la ji Je vendar noč in dan pravil o goreči svoji ljubezni in zvestobi, dokler mu tudi ona ni verjela. Da more biti kateri človek tako hudoben, da more tako krivo prisegati, Uga bi si mlada, brhka Nežika tedaj nikdar ne mialila. Toda naposled, ko je bilo že pre. pozno, je pač zvedela, da jo |e Peter vzel le zandj lepega poseslva, — to ja morala pozneje prepogosto i|j lati mej divjimi kletvami in rotenjem. Dokler ao le starili živeli, je le bilo, čeprav je i« tedaj njen hrbet dostikrat občutil trde pesti Petrove. Vendar ni nikdar o tem komu tožila, ker v resnici gt je le vedno ljubila, kajti časih je znal biti zopet prav ljubeznjiv in dober z njo. — Neža pa niti tedaj ni ve dela, da jc vae to bil le strah pred starili, ki ga je zadrževal, da ni popolnoma nad ženo zdivjal, ker ni več let dobil zaželjenega sinu. — ln Neža ni malo trpela valed tega; molila je goreče ter proaila blagoslova, ne zavoljo sebe — ker bila je zadovoljna — nc, le njemu — le njemu na ljubo! Kolikorkrat jo jc opominjal župnik, naj se udft v voljo božjo, — ko je pri njem jokala, da jc menil, da mu bode počilo srce! Kolikokrat ji jc pravil, naj proii Boga le s pridtžkom, čc je njegova sveta volja, da naj ne obupa, ne toži, ali celo mrmra. Pobožnemu da Bog vse v njegovo srečo, če pa kdo kaj od Boga posili m proti njegovi volji izprosi, to dobi — le v kazen in pokoro. Toda, pri Neži ni izdalo prav uič, če ji je župnik *e tako govoril, in da je pred očmi Ic svojega Petra in jedino svojo željo, — in to željo je v nespametni ljubezni predstavljala volji božji. Pač mora zdaj ptav dostikrat misliti na starega, sivolasega župnika, čeprav je že davno umrl. Bog ji je nazadnje vendar ugodil, akoravno je dolgo čakala, — in čez deset let je vendar imela otroka v naročji, in kako lepega, ljubkega otroka, najlepšega, je menila presrečna mati. Da, takrat je bila Neža srečna, in nikoli bi ne mislila, da otrok tako zelo obogat<, če bi sama ne skusila. Sedaj je rada vse prenalala, žalost in skrbi, očitanja in udarce, — ker ti tudi zdaj niso ponehali, čeprav je bil toliko zaželjeni otrok pri bili. Ko je bil fantek, mali Franc*, 5 let star, umro Nežini starili, najprvo mati in kmalu nato oče. Tedaj se je pokaialo, da roditelja le nista čisto pozabila prej-Inje nejevolje; kajti vse, hifa, njive, travnik«, vrl, polje in živina, vse je prišlo v bratove roke, le dvesto goldi-najev je dobila Neža. > Ali je mari vredno, da se sploh kaj govori o kaki dedlčini, - — teh borih par goldinarjev!« jc zakričal Peter besneč proti nji. Stara Neža se le zdaj strese, če se spomni, kako grozno je tedaj preklinjal njo in njene starile v grobu, kako jo je pretepal s polenom, da je skoro mrtva obležala, -— da bi nad njo preveliko avojo jezo izlil. Takrat je tudi po noči ves pijan prišel domov, — in Neža ga Se dobro vidi, kako se ja opotekal, kako jc preklinjal in robantil — kakor bi ae to zgodilo včeraj, Pa vse to bi Še nič ne bilo, da ni prišlo bujse. Peter ni hotel več delati, in tudi dedsčina jo kmalu pošla — od česa naj živč? Čeravno ni dobivala Než« nikakorfinih prihodkov, vendar je morala vsak dan pripraviti jedi, dobre jedi in dovolj, — aicer so pčli udarci, žganje je bila jedina njegova tolažba. Zganja se je do-atikrat, napil tako, da so je valjal pijan po cesln h jark>h- O takrat »o bili žalostai čili za nMo Nežo! A srčnosti vendar ni zgubita. - .potreb« uči moliti., in Neža j« P«v pogosto molila ii dnt srca in resno obžalovala, da je kedaj dajala prednost človetkemu do-padajenju pred dopadajeajem Božjim. Je te tako: a Čemur kdo greli, r tem je navadno tudi kasnovan, in io je Neža prav bridko čutila. Toda »Bog stori, da človek pade, a nc, da utone.; — Neža je delala od jutra do večera, zdaj tu, sdaj tam — vedno pridno, neprestano, da je le naj potre bnej te za moža in otroka prislužila. Ker bila je preponosna, da bi prosjačila ali drugim kazala svojo revtčino, rajta je trpela. Ce je priftla zvečer utrujena domu, tedaj je bilo treba te le trdno delati, oskrbeti tivino, pripraviti večerjo in vse uravnati, pa kljub temu ni možu nikoli storila po volji, — prav dostikrat so morale čutiti premrle njene kosti trdo palico njegovo. A vse bi ie prenesla, da bi ae videl tega tudi otrok Prvikrat, — tedaj je gledal France debelo grozno kričal in jokal ter se držal matcriuiga krila; sčasoma su je pa tega privadil in nazadnje, oče ni skoparil z žganjem, mu je dal večkrat dobro potegniti, ga je vodil celo v gostilno ter si ga tako nA se navezal — nazadnjo tc je smejal materi zaničljivo v obraz, ploskal od veselja z malimi rokaini in vpil: »O-o. prav se ti godi, starka!« Ko je Neža to prvič sliiala, ji jc hotelo srce počiti od neizmerne bridkosti in žalosti, in tisočkrat rajta bi pretrpela najbujti udarec, kakor da je to doživela. In. če oi prej n koli jokala, ledq je tisti večer bridko plakala. Starka si čelo obrite. >0 Bog, tganje, žganje, kaj si napravilo!« Moža in sina ji je pogubi), vso srečo vzel in življenje ogrenil, toliko leti »In kar je bilo dobrega, — je bilo d.Io in trud!« je zatepetala pred sč. Neža ai otare solze in se tdlati ; »morebiti bo pa ie — • mož je mrtev, in France ima lep zaslužek kot voznik pri mestnem pivovarju. — in morda, morda stori dobri Bog le čude«; France popunti pijančevanje in postane reden človek, — in jaz bi imela tudi veselje nad svojim otrokom kakor druge matere!« V duhu si te slika, kako lepo bi bilo, če bi se France proti nji vedel drugače kakor — le s kletvijo in pestjo, in bi ji le enkrat rekel: .Mati, od sedaj nadalje bodo drugače, sdaj te-le vem, kaj imam, ko imam vas ..« .0 preljubi Bog, kako bi bilo to lepo! Morda se da vendar te sprositi, da postane polten, — svoje življenje bi dala .. .« Neža zopet zaihti in si obrile solze. Sapa zabrile prav močno, kakor bi hotela staro Nežo opomnili, da je čat odriniti, - in Neža ga uboga. Težko se zravna po konci in stopa poča«i v dolino. Kolikor dalje grč, tembolj se ji jasni srce, kajti zlata zvezda reiitve ji zasvifa v ljubečem materinem srcu: morda dobi Franceta doli v mestu, — morda ji pride celo naproti. • Da bi ga vsaj videla«, si misli, .tako dolgo je že, odkar sem ga videla poslednjič.« In na novo poživljana atopa dalje — Zmračilo se j«. — Neža je opravila vsa naroAila, vae nakupila za gospoda Vrtnarja. Se jedna pot ji ostajal Stokaj« stopi v prodajaln co, kjer M dobi volne z« dobre, gorke nogavice. O, to s« bo tetko odločiti, katere naj isbere, ali bele, modre ali vitnjeva pavol«! Neža se vendar odloči za avitlo rodečo; ta bode gotovo Francetu najbolj ugajala. — Iz velike canje, kjer je imela nakupljene stvari, vzame vae ven in dene na dno kupljeno volno, potem pa s dobrovoljnim smehljanjem vse drugo gori. Sicer je tla vsa tedenska plača za volno, — pa kaj za to? Na cesti pritigajo prve svetilnice. Gosta megla se razteza po ulicah in droban dež ji prti v obraz. Previdno stopa dalje, ker stare oči ne vidijo več kaj dobro brlečih svetilnic. Misli se ji vrstč druga za drugo; v duhu se že veseli, čet, »kaj bode pač rekel, da te zdaj tako skrbim sanj, ko ima tako dober Zaslužek? Morda ga boda to ganilo, — in na vse zadnje se te morda spreobrne, mord —--« Težak voz zaropoče za njo v silnem diru; mladi voznik naganja živali te vedno bolj; med tem pa ne pazi na cesto. Zavije jo za voglom; oje skoro zadene staro Nežo; razjarjen zavpije ml«di voznik in pridrži uzde: »Prokletol stara čarovnica pazi!, in jo krepko udari z bičem. »Kaj imat tod okoli iskali, — tatica !• Neža ne razume niti besede vsled prevelikega ropota in luma. Prestratena ne vč, kam bi akočila, toda o, — alari, tresoči udje ji odpovedo, zgrudi se — konji se vspnO, — in težki voz gre čez njeno truplo. Bolesten vsklik se začuje; — canja odleti na stran in razni zavitki se razlresejo po cesti. Voznik potegne konja krepko nazaj. Najrajfii bi jo dalje pobrisal in ae odtegnil vsaki kazni, — toda že se je zbralo več ljudij, in dvoje močnih peslij ga je pograbilo. Drugi pa so obstopili nesrečno lansko. de živi uboga Neža in trep«ta od groznih bolečin, pa vidi so, kmalu bode po nji. Počasi odpre oči in slučajno s« ozre na mladega voznika, ki je trdovratno stal na atrani. V hipu spozna vse, kaj se je sgodilo; f ustnice se ji traaejo, ia glasen, bolesten vaklik se ji isvij« iz prsij: • Franc«, moj Francč! Moj Bog, moj Francč!« Bled kot sid so obrne mladenič — zobje rau za-Iklepečejo in zamolkel glas se zaCujs: .Mati?« Potem pa te enkrat kakor obupaa: »Mati I« Stara N«ža je slitala; a težavo ae zravna po konci — pomagajo ji pričujoči — in njen pogled ilče nekaj po tleh. •Tukaj — tukaj«, zasepeta hlastno in pokaže neki zavitek. Sočutno ji ga dado ljudje v roke. Odvije, — in rudeča pavola se is popirja. • Francč, tukaj — zAte — sa nogavice--- — in njena neizmerna ljubezen premaga vae bolečine, — in mati se nasmeblja v znak tolažb« in odpulčanja t To pa gane srce Francetovo veliko bolj kakor če bi jokala; zgrudi k nji ia prvikrat po tolikih letih je imel za mater ivofo ka) druzega kakor grotaje in zaaičevanja, vroča solza kane na rudečo volno, in ailao ihteoje mu pretreea telo. Materino lica pa se tedaj zjasni, ie hladno roko poloti na Francetovo glavo, — in ga blagoslavlja. Toda — roeeli obraz se ji vnovič stemni — strašna aaiael je motala pretresli ubogo Neto. — Kaj če bode Frane« kaznovan, — ker jo je povozil? Oull, da jo boč«jo prijeli in neeti stran, — pa ona se jim iztrga in sakriči, kolikor le more; »Franc*, — — li si — nedolten — moj Bog — jaz »em kriva — jaz — samo jaz---- Zadnja beseda ji zastane v grlu, ker smrt je polotila svojo roko na gorko čuteče materino srce. Vsi pričujoči ao ihleli. Da, da, materino srce, taljeno, ranjeno in prebodeno, tudi v najgroznejSih mukah, — Ce je je otrok aam ranil, - M tedaj blagoslavljaš otroka! Vzdignejo jo, prene*6 v blitnjo hiso ter položi' na tla Kako skesano je Sel nesrečni sin za njimi, še enkrat se ozre na bledo mirno lice, — predno ga je slrata odpeljala Kje je Se tista bolest, tista skrivna žalost, katero so pričale vse poteze na njenem obrani, odkar pomni. Izginila je; aamo veliki, sveti mir — srečno smehljanje kakor solnčni far ji počiva na obrazu.-- In France ? Skesano in voljno je prestal kazen, katero so mu nalotili; potem je pa poslal in tudi ostal posten, reden človek, — kakor je želela, srčno želela dobra njegova mati, stara Nela, ko je rekla: svoje življenje bi dala . ..« M i sij o ni. Pred sto leti in danes. Neki fllaven mož je imenoval nate stoletje »misi-jooako stoletje«. Če pogledamo po avetu in vidimo, kako so narasli katoliški misijoni na itevilu v um stoletju ia kako ao predrli do najbolj oddaljenih in divjih narodov, moramo možu pcilrdili. Kako n«anaten, zaničljiv je bil katoliški miaijon pred sto lati I Fraac aka revolucija ni avoj« razbojniško in brezbožne roke poloiila aamo na cerkvena poaaatva, teaavao tadi pregnala verake redov« in misijonska družbe kakor iz Francoskega, tako tudi iz vaeh misijonskih deteki, ki »o bile pod fran-coako oblastjo. Nearačai portugalaki mmisier Pombal je pogubil skoro va« misijo ne po obliraih kolonijah, ki jih j« imela Portugalaka v Indiji v posesti. Za kazen is neba pa je izgubila Porlugalska kmalu potom va« te koloaije, - in dobila jib je Angleška. Jezuitski red je bil razpulčen. Kitajsko in Japonsko je bilo od preteklega stoletja sem prav do Štiridesetega leta misijonarjem pod smrtno kaznijo zaprto; in vsak miaijonar, ki si je drznil preoblečen v kupca ali popotnika prestopiti mejo »kraljestva vzhajajočega solnoa. ali • kraljestva arediiOa,« je bil grozno mučen do smrti, — č« so (a spoznali. L 1799 so stopili prvi katoliiki duhovniki aa ti« avstralska. Tedanji aag'o«ki guvernerji so se kazali sovražne katoliiki ven, da je tele 18 lat pozneje n«i, drugi katoliški duhovnik, čaaiitjjivi Jeremija O' Hud. pod pogoji dobil dovoljer\je stopiti na avatralaka tla, J Še le leta 1844, ko je prvi katoliiki Ikof dr \V.Uon ukrcal na Avstralsko cvlino, je prenehalo to sramotno nasprotovanje katoliškega miaijona. Afrika, kjer danes 49 kalolitkih Škofov, apoit&l akih vikarjev in prefekiov načeluje dejanju katolilkegi miaijona, je bila prav do mohamedanske polnočne tiram skoro nepoznan del sveta. In kakšna jo bila K v ropa V Papež Pij VI. je umrl daleč od Kima v prognanslvu. Na Angleškem, Šved-akem, Norveškem in Danakem, kjer cveto med protestanti nadepolni katoliški misijoni, je bil vaak katoliiki misijonar h smrtjo kaznovan, če si je drznil deželno mejo prekoračiti. — Na TurSkem, kjer sedaj v tsaktm večjem ineitu dobimo katoliško misijonarsko postajo, je bdo mohamedaoako sovraštvo Se vm premočno, da bi mogel duhovnik neoviran avoje mirovno delo itvr-Sevali. Le v severni in južni Ameriki ao deloma i veleli katoliški miaijoni; vendar je i tukaj kričanstvu aovražoi duh nakopičil strahovitih ovir, kakor n. pr. v nadepoi-nem misijonu, katerega so očelje iz družbe Jezusova v Paragvaju a tako velikim vspehom vodili. Tisto malo misijonarjev, ki so bili Se po miaijonih, ao čakali zaman na podporo in pomoč: Velika revolucija je zadušila ne-Številno duhovnikov in misijonarjev. Denar je zmagal popolnoma. Tristo misijonarjev: To je bila vaa bramba. katero jo imola katolitka cerkev ie po misijcoib. In danea po 9 6 letih V Kako vaa drugafoa abkal 44 redov, kongregaoij in miaijonakih drutb in 10 kolegijev a 18.314 duhovniki io 9873 brati lajiki in blizu 3260 katehisti deluje v razuih vei kot 300 katoliških mi-aijoaih. 42.300 redovnih teatra deluje is spreobro|«nje poganov' — da je torej z domačimi kaUheti vred daan nad 68.000 delavcev v katoliških misijomb (dočim jib |« bilo v začetku sedanjega stoletja le 300)1 119 katoliških duhovnikov je od leta 1800 v milijonih umrlo mutaniške smrti. Kolika vsota zatajevanja, juoaštva, ljubezni do Boga io bližnjega, potrpežljivosti in vere, d«ia in trpljenja zavoljo kraljestva Botjega in u-voljo pravičnoaii Udi v teh številkah! Morajo se ps Is števila razložiti v p o« a m no sli, vsakega Božjega bojevnika, vsako Božjo nevesto pri ajeaem delu, njeni potrpežljivosti in trpljenju opazovali, da si moremo ustvariti kako sliko. Nočem trdili, ka je bila mej njimi vsakdo in vaaka v svojem svetem poki ou popolao učenec ia zvesta uteoka krila, toda to vem, da je v omenjenem številu neverjetno velika množina verskega veselja požrtvovalnosti, 10 da so mnogi izmej njih a svojim svetim življenjem Pc' stali Bogu podobuejii io s trn av. Cerkev odiiih' 0. Gabrijel Petbufre, misijonar tega aloletja, ki j« umrl kot mučenik, je odgovoril na preveliko hvalo io »lavo, e katero so ga obsipali vsled prestsnih grozovitih muk: ,0 neki žrtvi govorite, katero sem daroval- A'1 nlj n« pa to žrtva imenuje, kar oi ni* drutega kakor nekako tmaojševanje Tolikega dolga napram H ga, katerega p» nikoli ne moremo poplačati ? K-cile rajši: predpravies je, netislužeua milost." — Neki drugi blsgotestnik, o Jegir .blažeoosti" »e ravnokar razpravlja, je prebil vse živ-lieoje oa samotnem nt«ku „M .vricij". Ksko je odgovoril tistemu, ki ga je hotel vsled neverojetne strpnosti in »e-liknpa trp!jeti|a hvaliti? .Ksj sem storil?' je rekel, .jai »rm I' kot navaden vojak vestno stal na straži.' Koliko misijonarjev in misijonskih sestra umrje vsako leto vsled prgubnepa podnebja! pti|di tja io pre-Mej na pokopališčih ob tlatem in aatniivem primorji (tiild- ttnd SclavenkMp), v K merunu in Senegsmb ji, v Hagaronjo iu Dar-«a-8aloamo gomile! Omeniti hočem le bolj tadnje. L^ta 18fl7 je bil na« samostan uvtmovljen Di da-cev -mo itgubili 19 dratih s»bratov in «estrs, katerih ni aobedfn prestopil $!> leta. Iu taeih misijnnov je mnojjo, vender »e delavno polji- ne skrči in vselej se luknje topet umišn $At* med drugim tudi dedečv: .Tako silno ljubim svoje frne brate, da bi dal thvof življenj, ako bi jih imel, da bi rešil le jednega iim«>j aj>b !■ 1900 let je od tega, kar je dal Odreleuik povelje: .Podile po vsem svetu in krtčujt* vs> narode!' In še danes gre na tisoče nadarjenih in ta Biga navdušenih mladeničev in devir, da itpolnujejo to povelje. Pred 96 leti se je v resnici »delo, kakor bi bilo vse porabljeno. Toda tu ae je potrdila druga obljuba Kristusova: .S.eti I»jh vaa spominja vsega, kar sem Tam jat povedal." On j» todi katoliškemu krščanstvu taklical ono vtrišeuo ta-poved. Po vsej temlji vidimo v*l*d tega kato!i.tke misi jone, kako krasno se ratcvitajo in napredujejo. A'i m ne kite ravno tukaj nepremagljiva rodovitnost naše matere C rkve ? Ali more biti ie kak bolj ofividen dokat njenega božjega izvora in njenega božjega vodstva! Narodno gospodarstvo. Kadar kokoši nečejo valiti, naj »e poslužuje teh le pomočkov: 1. živali naj se zaprO v nevelik prostor, v katerem je gnjezdo t jajci, in kjer ni preveč »vetlo; 2. naj se jim dA toliko piče, da ne bodo morale druge iskati; 3. opojl naj se jih s kruhom, namočenim v vino, potem naj ae položi v gnjezdo in pokrije z večkrat zgftneno žakljevino. — Večkrat priporočeno sku-bcnje trebušnega perja in tepenje po golini s koprivo naj se opuati; tako ravnanje deloma nima nobenega vspeba, na drugi strani pa napravlja tudi živalim silne bolečine in je torej tudi nevarno. Kaj škoduje tretnjam? S strahom se Cesto z»paža po leti, kako črešnjevo lubje rujavkasto sivo podaja. Od kodi neki prihaja ta črešnjeva bolezen? Od Crešnjarioe (Kirsehenbiattvespe) in njenih ličink, katere kakor prav majhni črni polžeki, listje raajedajo. Ličinka po štirikratnem levenju odraste in gre z drevesa, da sa zarije v zemljo. Tam leži do pomladi nespremenjena v nekaki hišici is prsti in peska; pomladi ae pa aaprede f/.abuba) in meseca junija do avgusta se prikaže kot prava, svetla, Cma Crešnarira. Babica znese rvoja jajčeca na liatje. Izlezle ličinke so zelenkasto-rumene, na glavi (razven rumenega lica) črne, z redkimi Afctiaicami posejane in na vse| gorenji strani s črno, po črnilu dl-AeCo slino prevlečene, katera se po vsakem levostju in vselej, kadar ga obr Se, zopet napravi in daje ličinkam nekako polžjo podobo. L<činke prezimujejo v semlji, torej se jih mora pokončati, dokler ao pod zemljo, tedaj pomladi. Zemlja krog drevesa aaj se dobro prekopije, in to zaporedoma 14 dnij, a vselej se drevo na istem kraju z nepogašanim apnom potrese. Kako naj w ravna š »adnim drevjem jto A kod oran trn jto toči'/ Prvi pogoj je, da mora biti pomoč hitra, ker vsako odlašanje škoduje. Od toč« raz-pokani in ranjeni tub ae mora pokriti, da ne prihaja zraven zrak in da ae ranjeni deli oe poaušč. Najbolj pripravna za manjše rane je hladna raaatopljeoa vrtnarska »mola, a katero naj ae skrbno in previdno ravna, oemoli in potem nekoliko a pepelom potreee, da ae amoia ae razteCe Pri večjih ranah naj ae pa upotrebi mešanica ia gline (limaj, kravjeka, pepela in krvi, katero aaj se na kaki suknjeni cunji naveže. Tako se rane, povzročene po toči, v jednem letu popolnoma ozdravijo. Opusti naj se pa vsako obrezovanje luba ali vej za tisto lato, in naj se to stori drugo leto pomladi, predno začne rasti. Po viharju polomljene veje in vejice naj se pa kolikor mogoCa blizu debla odrežejo in rane zamažejo. Vse nove veje ob deblu naj se pusič tisto lelo pri miru, ker veliko pripomorejo, da drevo ozdravi. Razne novice. (Iz Čoln) 31 jul. V četrtek smo prenesli zvonove iz starega v novi zvonik. Slo je, hvala Bogu, vse po sreči. Veselo potrkavanje — tu pravimo kantkanje — je do pozne noči oznnnjevalo to veselo vest po župniji. Delo je vodit naš zidarski mojster in podjetnik g. Josip Rusjan iz Renč pri Gorici, kateremu se sme brez skrbi izročili vsako tudi večje stavbinsko delo. Cerkev še ni popolno izdelana, pa zvonove smo prenesli, ker so nam bile pri rokah vse pottebne priprave. Naša v romanskem slogu zidana cerkev je znotraj izdelana, a v kratkem bo tudi zunajno lice ometano in izdelano. Sedaj pridno delajo mizarji, a težko pričakujemo g. Belca, da nam obije atreho zvonika, kateremu smo iz strahu pred burjo in stroški klobuk menda malo preveč potlačili, a upamo da to pozneje popravimo. — Drugi teden prenesemo is stare cerkve altar; klopi nam dela mizarski mojster g. Molk v l/igatcu, a tlak nam beli glavo. Denarjev ni velika utrujeno«! po tolikem nai vu nam pa jemlje pogum, obrniti a« do razn>h dobrotukov. Toda obupati na. vaaj dobri Uog, ki nam je doslej *»ko čulovito pomagal, naa tudi * prihodnje zapustil ne bo. — V dokaz nafte bvalelnoati javim, da amo tudi pri nas imeli sveto maSo po pok. kanoniku Klunu. Ud je na« dobrotnik, kajti ispoaloval nam je pri poljedelskem ministerslvu 70 m1 stavbinskega lesa. (la Idrije.) 24 julija in naslednje dni so bivali pri nas prevzviseni gospod knezoskof ter podelili v Spodnji Idriji 2 pole* pngorrle bil**, je telo poškodovana. Ograia je drluma zgorela in črt 1000 crplienih drevesc je toliko o*mojeuih. da se bodo najbrže posuiila. Nekateri gasilci so se dobro opekli, mnogim so se tudi črevlji sežgsii. (Iz Savinjske doline.) Toča je zadnjo soboto jeden del gornje Savinjske dolioe skoro v putčavo spremenila. Kmalu po jutranji zarji prihrumeli ao težko-sivi oblaki iznad Solčavskih planin; ropotalo ter bobnelo je od Mirih do '/, osmih; tdaj nebo zatemni kakor po noči, bliaek Švigne in suba toča se vsuje. Le pet minut je gospodovala, a vničila vse. Najhuje so prizadele župnije Nazaret, Mozirje in Srn hel. Lepi trtni nasadi v naza-reikem samostanu so vničeni; v gorski župniji Smihclu so jeli pšenico žeti, toča pa je pokončala ves sitni pridelek. Lepe, bogato obložene gonce na Paki so živo prizadete. — l klanjamo so previdnosti božji, ali recimo pa odkritosrčno, nf-11 to liba božja, ki udarja po nas, ker Gospodovih dni ne poznamo? Svetna oblast naj bi posogla tja, kjer ao nedelje in prazniki skrunijo s hlapčevskim delom na vodi. — Na Ljubnem, kjer župnijsko cerkev raziirjajo, izkopali so človetko lobanjo, katere se Še lasje driijo. Izpozna se popolnoma spol in barva las, akoravno je pokopalilče tik cerkve že čez 80 let opulčeno. (Navrtanih in obrezanih srebrnih goldinarjev) c. kr. blagajoice ne bodo več sprejemale. Tske tolarje bodo na-retovali pri državnih blagajnicah s prečno tsrezo, v sua-menjr, da so iiven prometa, ter jih strankam nataj vra-čerale. Zajedoo objavlja liuančuo ministerstvo, da bedo tske goldinarje glavne c. kr. blagajoice vsprejemale na taiitevanj« straok le samo na vagoin sicer po 60 gld. kilogr. ne glrde na to, koliko tacih goldinarjev je Slo na jedeu kilogram. — Naj bode tedaj vsak oprezen in naj ne sprejema navrtanih tolarjev. Po naArm mnenju ju pa la odredba prehuda. Slav. koft itče tudi tukaj dobička (Prepovedani semnji.) Ztradi živinske bolezni na parkljih in gobcih so v sodnih krajih Celje, Konjice io Smtriie vsi semuji za nedoločeo čas prepovedani. (Iz Vitanja) 27. julija. (Slovenski napis na Šolskem poslopju zopet pomazan ) Dne 10. aprila t. I. se je napravil vsled sklepa krojnega Šolskega sklepa napis na tukajSnje ftotsko poslopje: »Ljudska Soli«. Toda že v noči od 11. na 12. aprila so se črke pomazale. Ker se je vsled tega pričela preiskava in se razne tožbe pri sodniji te zdaj niso končale, se je pomazan napis pustil, kakorien je bil. V noči od 25. na 26. julija pa se je napis vnovič zamazal tako, da zdaj sploh ni mogoče razločevali nobene črke več. V tolskem poslopju prebiva glasoviti nadučitelj I. Zimgast s svojimi sinovi. Ali mu je znano, kdo prihaja v Šolsko poslopje, da na takten način kvari, nc Zirngastovo, temveč tolsko imetje!? Imenovanega nadučitelja je moral nedavno krajni tolski svet v Vitaoji tožili in je bil pri obravnavi dnč 10. julija t. I. obsojen radi tega. kei je krajnemu Šolskemu svetu očital, »da dela brezveatne sklepe«. Največji pospeševalec nemskutarije je v tem kraju liberalno nem-tkularsko učiteljatvo. Kedaj bo zasijalo tudi vitanjskim Slovencem zlato solnce pravice? Kedaj dobimo krščanskega in slovenskega nadučitelja. (Poslanec Viljem Pfeifer) je odposlal 30. junija 11. finančnemu ministerstvu nastopno protnjo: Kolikor znano, je bil in je Ae glavni dohodek dolenjskega kmeta pridelek vinogradov ; s temi pridelki plačeval je kmet davke in si pokrival potrebščine svojega gospodarstva. Strupena rosa in t<*tna ut sta ta dohodek v obče jako zmanjtali, v sodnijskih okrajih Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, KrSko in Kudolfovo, katere okraje zastopa podpisani v državnem zboru, skoraj popolnoma uničili. Odkar j« vsahnol ta vir dohodkov, sačeli ao se posestniki pečati s pratičjorejo, katera jim je dajala dosedaj skromen dohodek, da so pokrili zgoraj navedene potrebščine. — Odkar pa se je jela tiriti v teh okrajih svinjska kuga, zaprti so okuženi kraji in dvori, pa tudi vsi okraji drug proti drugemu in proti sosednim deželam, vsak izvoz in uvoz prašičev je prepovedan in vsi avinjski sejmi so ustavljeni. Za dolenjskega kmeta je zatorej sedaj nemogoče, dobiti iz česa gotov denar. V tej stiski obrnilo se je mnogo volilcev zgoraj navedonih okrajev na podpisanega s protnjo, naj prijavi to bedo vilji oblasti in naj izposluje za te, jako hudo prizadete okraje odlog za plačevanja davkov, ker sedaj ni nikakor mogoče denarja dobiti. Kmetom samim ni mogoče vlagati take protnje, ker večinoma Se toliko denarja nimajo, da bi zamogli plačati kolek za protnja. — Z ozirom na navedene okolitčine in z ozirom na to, da bi imelo izterjevanje davkov sedaj za davčni erar le neznaten vspeh, pač pa bi bilo za davkoplačevalce veliko »kode. »vest ai je udano podpisani, da vrti le »vojo dolžnost kot poslance, ako v imenu prizadetih občin sod. okrajev Uudolfovo. Črnomelj, Metlika, Kostanjevica in Krtko, katere zastopa v državnem zboru, stavlja udano proSnjo: Visoko c. kr. finančno ministerstvo blagovoli naj na podlagi poizvedb, ki se bodo brezdvomno krile s podatki v tej proSoji, iako| ukreniti, da se ne bode izierjeval zemlji«ni in hiAni davek z dokladami v tekočem mesecu, ampak v jeseni ko bodo pridelki pod streho, oziroma ko se odpravi praftičji kontumac. — Omeniti se nam je zdelo vredno te proSnje posebe z ozirom na napade v »Narodu«, ki pri vsaki priliki neresnično poroča, kakor da bi poslanec Pfeifer kot poslanec ne spolnoval svojih dol*-nostij. Da bi bili le vsi »Narodovi« pri»ta*i lako vestni poslanci! (Iz Smartna pod šmarno goro i Letiua dobro kaže; hvala Bogu, da nam i« pritaneiel letos t nezgodami. Z« n*t>e po potresu oškodovane posestnike bi bilo pač želeti, da si epomorejo. Najhujše se potnajo nasledki potreba pri cerkvi, katera se sedaj popravlja. Tukajšnii gosp tupirk M. Trček ima taradi popravljanj težavno stališče. Ko je prišel sem pred tremi leti, našel je župuišee v tako žalostnem stanu, da je moral vse preiidati. Potem je naredil na zvonik no»o streho. To vse je stalo mnogo truda in denarja, pa je trajalo samo do lanske pomlad*. Potres je zelo poškodoval župuiiče, katero je bilo treba it nova popravljati. Cerkveni stolp je bil tako omajan, da »o ga morali podreti, cerkev znotraj tako poškodovana, d» jo je treba l«-mel|ito popraviti. Skoda je lepih tresk, katere bodo šle z ometom doli s stene; sreče je, da je imenitna Subičeva »lika sv. Martina v glavnem altarju dobro ohranjena. Šola je razdrta popolnoma. Že poldrugo leto nimamo učitelja. G. župnik podutuje ta silo otroke na odprtem podu. Lepe šolica to, v katero priskače »rdaj kako pišče, »edaj priiaia kan psiček! Pa boli* uek«j kakor nič. — Cerkev popravlja po Jeblinger,evem načrtu kraujsaa stav-binska družba, katera bo uajtirie delo (vršila solidno in lepo zidani cerkvi primerno. Zal, da delo vkljub naporum g. župnika ne napreduje Uko bitro, kakor bi bilo želeti, ker se stavijo zapreke od poklicane in nepoklicane strani. — Vesel dan ta našo faro je bil zadnjo nedeljo, ko je obha.al pri nas svojo prvo »v. daritev g. Jakob B en e d i č i č. Sin revnih staršev u mestne loške župnije je našel na Brodu ob Savi dobrotuika g. Ir. Malinška in njegovo ženo, katera sta mu pomagala, da je dovršil gimnazijske in bogoslovne nauke. Zato je praznoval v njuni hiši najlepši dan »vojega življenja. Cerkev »icer sedaj nima prazničnega lica, ker stoje notri in zunaj odri. a domače dekleta so jo krasno olepšala, in krepki fantje »o postavili visoke mlaj«, da sta bila Tacen in Šmartno res krasno olepšana. Žal, da je ravno pred novo mašo legel g. Malinšek težko bolan v postel|0 in ui mogel uživati splošnega veselja. Predno je legel, delal je še »am napise ta slsvDostni prostor, da bi počastil svojega ljubljenca. Zadnie črke, katere je napisal pred boletnijo, so bile: .Bogu v čast, narodu v korist!' — Upajmo, da prinese ta lepi vspodbudni din cbilo blagoslova težko itkuiani župniji in utrdi vet, katera naj veže krščansko ljudstvo k njegovemu dušnemu pastirju ils»ti v takih časih, ko »e splošni blagor ne da doseči bret osebnih žrtev in tložnega delovanja! ^Za vinsrejre. Krško c. kr. okr. glavarstvo razpošilja razglas glede brezobrestnega posojila iz državnega in deželnega zaklada onim posestnikom, katerih vinogradi so uničeni po trtni uši. Kakor znano, je v ta nana-n dež. zlior dovolil 20.000 gld. in ravno toliko d .r e država Prošnje treba vlagati pri okr. glavar fctvu najkasneje do 1. septembra 1896, pri-loiiti pa: 1. poseslni list, 2. zcmljeknjižni izpisek, 3. načrt, kako se bo vršilo delo, in preudarek stroškov. — Obrazci za prošnje in načrt so dobo brezplačno pri C. kr. okr. glavarstvu. lliomača umetnsst I Krasen srebern v ognju potlačen. 1 (>00 gramov tehtajoč kelih je v renesančnem »logu napravil pasar gospod Ivan Kregar po naručilu gospidaJ, M Sjlnca za župnijsko cerkev »v. MaUjs v St. Pavlu v Ameriki. Kelih je jako solidno izdelan in okrašen z lepimi emajli. (Nakup pšenire. rii in ovsa.) C. in kr voja*ki erar kupi za preakrbovalni magacin v Gradcu 6400 me lerskih centov rži, 16.200 meterskih centov ovsa; v Mariboru li 150 meterskih centov plenice, 16.000 meterskih ceniov rži, 7.400 meterskih cenlov ovsa; v Kruku ob Lilavi 8.100 meterskih cenlov rži; v Celovcu 4 SOO meterskih centov rži; v Ljubljani 000 meterskih centov ovsa; v Trstu 1.400 meterskih cenlov ovsa, v Gorici 3300 meterskih centov ovsa, v Pulju 1200 meterskih centov ovsa. Prihodnja Številka .DOMOLJUBA- Izide dat 20 avgusta 1896 zvečer. Lotor^Mke Hi-nčko. Dunaj. 2o. julija: «1. 10. fi9. ib Gradee, 20. julija: 37. M, 73. as. 44. Ltae, 1. avgusta: 10. "6. 30. Trst, 1. avgusta: 28 H. 30, 70. >Y>. Tržne cene v Ljubljani. o. avgusta. Plenica m. st Ret, » Jetmen, » Oves. » Ajda, » 1'roso. » Koruza, » Krompir, Leda Grah. Fižol. » Maslo kgr. Mait, Speh, svet • bktl. I «»_• kr | 7 70 6 6 7 9 fi 6 8 »d 12 -» 90j 7(1 60 ligi- kr. Speh, povojen, kgr. Surovo maslo, • Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meio kgr. Telečje • » . Svinjsko » » . KoStrunovo» » • Pitance..... Golob..... Seno, 100 kgr.. . Slama. » • . . i Drvatrda.4kub.mtr. » mehka . . W IX. zvezek: ~mm O VRSTI Andrej lt^U^ izAel je 20 krM Bukvami ravnokar ler »u dobiva komad l»o poŠti 23 kr. v KatollSkl v LJublianl. zvezek X iu Tink ar ii i Tudi II!.. IV.. V.. VI.. VII. in VIII t>o Ae v /.a logi Za ceno pod 2000 gld. m ca Prelranjem okraj Lilij«, lati j prida popolnem m-va. prav iluu (aruc Cerkva ItZeiU h i msi s 4 ••banu, kletmi in /«-mljo ra redilev nekoliko doma-v m-»u.«. Iroalor j« prav primaren za jr.Ujal«« i iiieiaiuiii I.U(i,m ker 'IjI.-č na okoli nobenega m Ve< pov* Marija Orad, aa Preigaajaaa tt. 4. hi m. je«ette*et*aeae*eaeee j Mlin v najem. | Ob alanovilni vodi na Kokerei pri Kranju daj« *> p<.d prav ugodnimi pogoji v n.ij.-ni pelkoleini mlin z vao novo i.j.ravo. Lastnik mlin ludi proda. Več pove ./nncf Ihti hm, |>ii»ilnil uri AVu .i ... -v t I cVfjjtJuvjHCS,; VJ h int Q prime« k boborl kari edino zdrava kavina pijača. Dobi a« povaod. pol kil« aa »to Srtrilo' Zara-li nil •bliki, j« j»ko k«ri«tD« ti Bar«JaaJ« krvi, rai topi jI t« foi-forao-apB«B« soli, ki m t nj«a. j.« pot*boe pri slabotnih •troolk po*p*4w;rja nar«j«nj« koatlj C«» »irllfnlrl J« i frld. iS, kr., f polti UO kr M MtijMje. -m to-n; civarnu. dm#jba«i. ki m pojavljs-o pod JtdBaklJli ali podob-• ibi in« ii. t to r«adar poiTOji •mUtI 1b ntjui a dlaka popolnost« railu-B* od ni#.'(fa or!»*i a*ln«»6*ira pod-foiforaaato klslaga apnaao-telosaega ilrnpa. 2»kt**» saj to u»r*j tmI*i larodae *«rbabay-J«v apa«no- ialoaal sira p. rast a«J m tadi aa to, da Jo aravoa štejeta oblastvono protohollraaa varatvaaa anaaaka aa vaakl atoklonlot is prosimo. bo dajt« m aapoljatl alti a nitjo o«no, alti a dmlal protvoaaaal. da bi kaplU kako poaaredbel <7 tt>-«0 DuuaJ. lekarna „zur Barmlierzlgkelt" VII1, Kaiseratraase 78 m 75. Zaloga tadi akoro ▼ vsak lekarnah. Štupa za prašiče ali svinjski hranilni Ul redilni prašek. Najboljše varstveno in dijetetično sredstvo za prašiče. 1 latoj 2."» kr., .'i zavojev 1 r>d. Pri por »•'•«, prodaja ln ?aak dan • pno poti o razpošilja lekarna Trnkoczy v Ljubljani, m 107 pri rotovia, sravon maatn« braollnle«. 76 3 ffj« svetost papež Leo XTTT, sporočili so po trojem zdravniku ftro/. dr. Laj>{*>nl-ju g lekarnarju G. JHiccoHju v LjutMjrini prisrčno za/ivulo za dopo tiar\s Jim »Ukisničice (22-Ul din Rt ure »aželodec Imenovani zdravnik Ur ludi mnounajski cesti. Cena jedni steklenici to kr. Posojilnica v Radovljici obrestuje vloženi denar po 4 25 izposojuje denar na posestva proti 4', ", na wohni kredit prt»|i .'t »biratotasji ObČ111 m in dragim druitrom d«v«lja}« pa todi «a bip«lak« prati 4',*. ia «a manjic« pali t',% obr*il»f«n|i Posojila na hipoteke dovoljuj aa poljubu«- r.a^in-caiii'«- na isssios-t 1 «i>i. k*kor prolnjik zalit<-va — ali pa iJa dolžnik vrne avoj dolg v delnih zneskih po avojih močeh. Jako u|<'dno pa j** m |>oae«taik« I" da tukajsna posojilnica izdeluj«* vae listine pri zavarovanji kakega posojila jut brezplačno vu '' kolek« m.a vsak prutnjik >ani plakati. 78 i—1 Stanji1 hranilnih vh.f bilo je pri ItailnvIjHki posojilnici koi.com prvega polletja 1W«V . . 825.079 »Id. 27 *r. io »Unje p»«ojil .... . S25.IUS . 8ft .. Posojilnica uraduie vaaki dau od 8—12 ure dopnludne in od 2—0 ure popoludiie ; v nedeljah io praznikih pa od 8—10 in od 11 —12 ure. Najv» čji i* bor . ecorr V'V '"č 4-i ' ^^SA" /• v v Q Z r-J il ' Skrbno \/. VV' , •s • b < Si v i -tj > / N S ? | •a * » i ii aiid) C J ladajoaij: te. Ivaa i«a«iia 04«»«orai arndDik Ivaa ItUfM Tlaka .Kaulitka Tiakanu.'