Modrost v pregovorih domačih in tujih
Lonec.
Lonec se po glasu oceni, Lonec diši po tem, kar je bi!o v njem. Lonec, ki je dveh, malo slcuha. Še lonci na polici  se  skregajo. Vsak loncc ima svoj pokrov. Na tak lonec tak pokrov! Ni zmatati vsega v en lonec. Dokler v loncu kipi, prijaznost živf, Ko bi Ionec na  ogenj  mislil,  ne  b;. skipel.
KJdor hoče vse lonce robliza-ti, si jezik rani.
Kdor ima z lonci opraviti, se umaže
Kdor svojemu loncu primiče, naj-bolje omiče.
Bolje okoli svojega lonca šetati, ko na tujem polja plesati.
AH z loncem ob kamen ali s kame-nom ob lonec: težko je loncu.
Kaj lonec, če ni kaj vatijJ
Lotiec, ki vodo zajema, je kmalu proč.
Kar deneš v počen lonec, tistcga jc kmalu konec.                                            i
Lonec lončarja hvali.
Lonec kotlu »ciganU pravi.
Če je Ionec prazen, Čemu pokrov?
Boljše v tvoj Ionec, ko v drug že-lodec.
Če  je  lonec  poln,  tudi  pokrov  kaj dobi.
Ce je lonec poln, se mti v dno nc vidi,
Če je lonec pokrit, sc ne vidi, kaj \e [ v njem. ^      H kipečemu loncu mačka ne pride.
Če lonec ob lonec zadene, počita oba.
Ilnati in železni lonec si nista brata. ,       Revež lonec, če pride v jezne rokei I       Prazen lonec poči ob ognju. f      Prazni lonci najlepše pojo.
Poln Ionec rad skipi.
V  tujem loncu Je zmiraj kaj boljšega. Majhen loncc pa velik šum. Majhen lonec hitro skipi,
Za mal lonec treba malo ognja.
Mali lonci imajo tudi usesa, |        Zvezan lonec dlje trpi ko nov.
Nt lonca tako zveženega,  da ne bi bilo pokrova zanj.
Čim grši lonec, tem lepši pokrov. ,         Ubitth loncev je povsod dovolj,
!                             Reki.
I        Iz enega Ionca jesti. •        Nimajo lcaj v lonec.
Lonec mu je skipel.
Imajo majhne lonce v hiši.
V  enem loncu dvojno kašo kuhati. Iz svojega kmca jesti.