1» IM V POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI MLADI BOR« STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 16 DIN, NEDIJAŠKA 26 DIN, PODPORNA VSAJ 30 DIN. — POSAMEZNA ŠTEVILKA 75 PAR. — UREDNIŠTVO IN UPRAVA V LJUBLJANI V STRELIŠKI ULICI 12/11. — ČEKOVNI RAČ. ŠT. 16.078. LETO I. LJUBLJANA, PETEK, 4. DECEMBRA, 1936. ŠTEV. 12. rosite n V adventu pričakujemo Odrešenika. Kličemo ga, hrepenimo po njem. Iz teme kličemo po luči, iz viharja hrepenimo v pristan. Ves svet danes išče Odrešenika. Izgubil ga je in se pogreznil v temo. Grozna noč in razdirajoči viharji divjajo preko zemlje in pogubljajo duše. Rusija, Mehika, Španija, vsa Evropa, ves svet in duše, duše nesrečne, prevarane in oropane, obupno kličejo po odrešeniku . . . Kje si, rešenik, kdo si? Denar? — Nakopičil se je pri nekaterih in jih pustil razočarane. Množice je pahnil v neizmerno bedo, ki vpije v nebo po maščevanju. Uživanje? — Razrvalo je človeka, otopilo ga, končno ga zapustilo in vrglo v obup. Znanost? — Povzdignila se je do neba, zdrznila se je in nema obstala pred ugankami, katerim nikdar ne bo kos. Brezboštvo? — Obljubilo je človeštvu raj na zemlji, prineslo pa je vojske, zločinstvo, razdejanje, ogenj in kri. . . DISCIPLINA 1 Prešiniti nas mora osnovna resnica: v odločilno borbo z organiziranim komunističnim brez-boštvom se more spustiti le taka sila, kot je katoliška Cerkev. Neprestano pa je treba poudarjati, da bo v tej borbi zmagala le ona katoliška mladina, ki je živo, zavestno in celotno katoliška; mladina, ki z načeli ne baranta, ki je disciplinirana, borbena, ki hoče to, kar hoče Cerkev. Ko nas bo ta resnica popolnoma osvojila, takrat nam bo uspeh zagotovljen. Le močna, udarna in dosledna katoliška mladina bo zgradila lepšo bodočnost narodu in družbi. »Uspeh vsakega boja je odvisen od poguma, pameti in discipline.« Katolicizem je po svoji naravi borben in osva- Mar res ni odrešenika? O, je! On je, ki kličemo po njem: Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki d e-ž i t e Pravičnega! (Iz 45, 8). On je, ki ga te dni pričakujemo. On je pravi Rešenik, Bog o človek, ki je prinesel na svet evangelij resnice in ljubezni. On je, ki je o sebi dejal, da je Pot, Resnica in Življenje! Njega rosite, nebesa! Rosite ga najprej v naše duše, da ga popolnoma spoznajo, v naša srca, da se vnamejo in s pokore. Rosite ga v srca naših tovarišev, ki so zašli in pravtako hrepene po rešitelju in ga iščejo, a pravega najti ne morejo! Rosite ga vsem ljudem, dobrim in hudobnim! Naj jih prerodi in razsvetli, naj omeči njihova srca in jih nagne, da se ozro vanj, ki je luč sveta, da ga poslušajo, da ga slede, kakor ovce dobremu pastirju! V BORBENOST jalen, ali pa ni katolicizem, temveč kvietizem. Vsako katoliško organizacijo mora odlikovati duh osvajalnosti. Kjer tega duha ni, tam je potvorba katolicizma, ohromelost, kvas, ki ne prekvasuje. »Božje kraljestvo silo trpi in le tisti, ki silo rabijo, si ga bodo osvojili.« Borbenost si je treba izoblikovati, vzgojiti prav tako kot ponižnost ali čistost ali krščansko ljubezen. Naše gibanje mora preplaviti vso lepo slovensko zemljo, v naših strumnih vrstah se mora zbrati vsa slovenska dijaška mladina. Mi moramo povesti svoje čete v boj za lepšo socialno bodočnost, v boj proti brezbožnemu komunizmu. Naša moč je silna, z nami je Bog! Naša Poi XI. »Immorlule Dei" MI BORCI... Borci smo t. j. borci za Kristusa, borci za njegove tako realne ideale, borci za njegovo kraljestvo na zemlji, kratko: borci v Kristusovih, vrstah. V dva tabora se čedalje vidneje cepi svet. Pravim: čedalje vidneje — saj sta bila ta dva tabora na svetu že, odkar biva na njem človeštvo. Bog ju je napovedal že ob zori človeštva v raju. »Sovraštvo bom naredil med teboj, o kača, im med Ženo, ki jo bom, ko pride čas, poslal na svet — sovraštvo in boj med tvojo zalego in med otroki Brezmadežne« — od tedaj naprej sta bila na svetu vedno ta dva glavna tabora. Celo vera naših poganskih očetov se je kakor v megli zavedala te stare napovedi, ko je kazala na boj med lučjo in temo, med gorkim letnim časom in zimo. Ali če je bil na svetu vedno boj, vedno zlasti med satanom in njegovimi privrženci z ene, in med Sinom Brezmadežne in in njegovimi zvestimi z druge strani, pa stopa danes zalega kače v obliki komunizma in boljševiškega brezboštva posebno izzivalno na dan in prav nič ne skriva, da hoče začeti najljutejši boj z otroki Brezmadežne, boj na nož, boj na življenje in smrt. Zmagali bomo tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, — ali neprecenljiva škoda je za vsako dušo, ki si jo osvoje satan in njegovi, škoda zlasti otroških in mladih duš, ki jih hoče zastrupiti komunizem. Zato hočemo biti borci! Borci na dveh frontah! Prvič na fronti lastnega srca, da, pred vsem tu neustrašeni borci Kristusovi! Le če bomo tu zmagoviti, bomo porabni borci tudi v velikem boju med kačo in Brezmadežno — na fronti, ki sega do enega kraja zemlje do drugega. Zato, borci, z vsem srcem — z vso dušo — z vsem mišljenjem — z vsemi močmi k celemu Kristusu! Velepomembni in lepi so bili za sv. Janeza Zlatoustega obredi pri sv. krstu. Ko so odrasle katehumene oblekli v dolgo obleko iz belega platna in jih mazilili, so se ti »beli« obrnili najprej proti zapadu — simbolu teme, noči, satana — in govorih: »Odpovem se ti, satan, in tvojemu blesku (pompe = poganskemu gledališču in cirkusu, grehu sploh, vsakovrstnim vražam in prazni veri itd.) in tvoji službi in tvojim angelom.« Nato so se obrnili proti vzhodu — simbolu luči, dneva, Kristusa — in se zavezali: »Synitassomai soi Christe!« t. j. »uvrstim se v tvojo vojsko, o Kristus« — besede vzete po prisegi tedanjih vojaških novincev. »Zuv-tticraonou aoi, Xpi