Dopisi. Kranjsko. Iz Ljubljane. Okrajna učiteljska skupščina. (Konec.) Predsednik naznani, das prihodnjim šolskim letom stopi najbrž v veljavnost novi šolski in učni red, ki prepušča ureditev šolskih počitnic deželnemu šolskemu svetu. Takrat bo dana prilika nanovo urediti tudi počitnice po ljudskih šolah. Cetrta resolucija : »Vsak voditelj imej suplenta!« Predsednik omenja, da je v sedanjih razmerah res voditelju nemogoče ustrezati vsem svojim službenim poslom.**) Petrazrednice z 10 in osemrazrednice s 16 razredi kažejo na nenormalne razmere. V Ljubljani so šole s preveč razredi in še iste ob periferiji mesta. Frančiškanska fara, ki je v sredi mesta, nima nobene šole, istotako ne stolna, šentpeterska pa z nameravanimi novimi kar pet. Zida naj se *) Vse te zlate besede naj dobro premislijo vsi tisti, ki vladajo naše ljudsko šolstvo. Kdor ni takih nazorov in kdor ni dovzeten zanje — ta nima najmanjše sposobnosti, da bi odločeval v šolskih vprašanjih! Uredn. **) Posebno v Ljubljani, ko nekdo vedno preži na učiteljstvo pred durmi in na cesti ter mu je največje veselje, če more temu ali onemu izposlovati na višjem mestu grajo ali ukor. Uredn. več šol z manj razredi. Voditelj bo imel lahko pregled in ne bo samo vodja. Resolucija se soglasno sprejme. Peta resolucija zaradi kvalifikacij učiteljstva po literarni delavnosti, uspehov na različnih poljih, gmotnih razmer in dobre volje posameznikov se ne sprejme, ker je po mnenju predsednika to bolj interna stvar,*) pač pa šesta: »Na dopoldan naj se prenese kar največ uČnih ur, popoldan bodi pa prost« Nadučitelj Črnagoj dostavi, da je z višjim dovoljenjem uvedel na svoji šoli na Barju na imenovani način pouk ter da je tako zanj, da si drugačnega nikakor ne želi. Otroci so veliko poslušnejši, izpade čakanje od dopoldanskega na popoldanski pouk in izogne se poleti neznosni vročini. Sedma resolucija: »Hospitacije naj bodo prostovoljne«, osma: »Radovoljke naj bodo za uspehe same odgovorne« in deveta: »V Ljubljani se ustanovi po ena slovenska deška in dekliška meščanska šola, kateri pa vzdržuj dežela, kakor bo v Postojni,« se sprejmo. O tem »Ali naj se uvedejo konference staršev in učiteljev in kako naj se iste vrše?« poroča učitelj Jak. Pretnar. Konferenca se z veliko večino izreče zoper take konference, kar predsednik jako Obžaluje.**) »O podrobnem učnem načrtu za petje na ljubljanskih osemra zrednicah« poroča učitelj Jos. Pavčič: Za podrobni načrt učni treba je več časa kot samo dva meseca. Podaja samo nekako podlago, na kateri bi se izdelal podrobni učni načrt. Učitelj Likar poseže vmes, češ, da je za preosnovo petja treba najmanj časa enega leta in mnogo izkušenj. Tudi ni za to, da bi se petje po notah začelo že s 5. razredom, temuč naj se začne šele s 6. letom. Njegovega predloga konferenca ne odobri, pač pa poročevalčev referat, s katerim se petje po notah začne že s 5. razredom. O predmetu »Pismeno seštevanje v 3., 4. in 5, razredu« poročata učiteljica Milica Prosenc in Fr. Gale. Zadnji stavi predlog: »V 3. in 4. razredu seštevaj tako, da sumando glasno prištevaš, v 5. pa ga izpuščaš, t. j. v 3. in 4. razredu 7 + 2 = 9 + 3= 12 v petem pa 7. 9. 12. Ravnatelj Čmivec je nasprotnega mnenja. Ljudska šola nima naloge izvajati nikakih hitrih, a površnih računarjev, ampak vzgajati mora temeljite računarje. Kdor se hoče v hitrem seštevanju izuriti, ga bo izurila že v praktičnem življenju potreba sama. V ljudski šoli naj se torej sumand vedno glasno prišteva. Sploh je zoper vsako novotarijo, ki ni nič drugega, kot neka nova okova. Stavi za to predlog: »Učitelju se pusti na prosto voljo, je li učencem sumand prištevati ali izpuščati.« Predlog učitelja Galeta konferenca soglasno zavrne. »O pismenem odštevanju v 3. in 4. razredu« poroča učitelj Wider. Po njegovem predlogu naj bi se odštevalo: od 5 do 8 = 3. O tem se otvori debata, katere se •) Če je nadzomik objektiven, je ta resolucija nepotrebna, če pa isti sodi učiteljstvo po svojem duševnem razpoloženju, je pa potrebna. Uredn. **) Učiteljstvo v principu ni zoper take konference, ne mara jih pa samo zaradi tega ne, ker bi kakor hospitacije dobile pod sedanjimi razmerami takoj uradno lice. Uredn. udeleže nadučitelj Črnagoj, učitelja Pretnar in Likar ter vodja gluhonemnice Primožič. Ravnatelj Črnivec pritrjuje Likarju, naj ostane pri stari metodi: 5 + 3 = 8, češ, tako odštevajo na gimnaziji, na realki, v slovenskem in nemškem jeziku. Ako bi v tem kako novotarijo uvedli, jo gotovo imenovani zavodi ne sprejmejo in če ni povsod isto, nima nikakega pomena. Predlog ravnatelja Čmivca in učitelja Likarja konferenca soglasno sprejme. Poročilo učitelja Bernota »O enotni slovniški terminologij i in definicijah besednih plemen ter stavkovih členov« konferenca z odobrenjem vzame na znanje. S to točko so končana poročila, za katera predsednik referente toplo zahvali. Izbor uč. knjig in beril za leto 1904/5. Sprejmo se nasvetovane knjige. O tej stvari bo c. kr. mestni šolski svet podal posebno poročilo c. kr. deželnem šolskem svetu. Predsednik graja, da so na šolah iste kategorije uvedene različne učne knjige, kar je prcti obstoječim zakonitim določilom. Voditelji naj se tekom leta sporazumejo ter uvedejo naj se po vseh istovrstnih šolah s prihodnjim šolskim letom enake knjige. Zdaj poroča knjižični načelnik naduČitelj Dimnik. Poročilo in nasveti se odobre, za pregledovalca računa pa imenuje predsednik učitelja Gartnerja in Marolta, ki izjavita, da je račun popolnoma v redu. Nato se izvolijo trije člani knjižničnega odbora za upravno dobo 1904/5, in sicer gg. Dimnik Jakob, Furlan Jakob, Sadar Vendelin. V stalni odbor so bili izvoljeni gg. Režek Juraj, Gabršek Franc, Marout Marija in Likar Janko. 16. točka »Samostalni predlogi« odpade, ker ni nobeaega. Predsednik sklene konferencijo tako-le: Slišali ste iz ust poročevalca Dimnika, koliko je napredovalo ljubljansko šolstvo zadnjih 35 let, odkar je v veljavi novi šolski zakon, v deželnem stolnem mestu. A ne samo v Ljubljani, tudi na kmetih, ne samo pri nas, ampak po vsi širni Avstriji napreduje šolstvo, tako da lahko rečemo o njem s slovenskim pesnikom: »En zarod vstaja — prerojen ves nov!« Kjer se zbira učiteljstvo, se z veseljem in navdušenjem spominja tistega, ki je z novim šolskim zakonom dal šolstvu novo podstavo, "tistega, ki je glavni zaščitnik šolstva, to je našega presvetlega cesarja, ki mu na čast zakličimo 3 krat »Slava!« Učiteljstvo se patrijotično odzove predsednikovemu pozivu in sklepom navdušeno zapoje cesarsko pesetn.