ANNALES · Ser. hist. sociol. · 29 · 2019 · 2 75 received: 2021-01-28 DOI 10.19233/ASHS.2022.05 PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU Danila ZULJAN KUMAR ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija e-mail: DZuljan@zrc-sazu.si IZVLEČEK Prispevek se osredotoča na pripovedi o hudiču in štrijah v terskem narečju slovenščine, ki jih je zbrala Bruna Balloch, in želi pokazati, kako je za predstavni svet Slovencev, ki živijo na območju porečja reke Ter, ter njihov jezik značilna globoka usidranost v prostor Furlanije. Tako je namen prispevka dvojen: predstaviti percepcijo hudiča in štrij, kot jih vidijo pripovedovalci terskega območja na začetku 21. stoletja (ob hkratnem pogledu čez mejo slovenskega sveta za podobnimi motivi v širšem furlanskem prostoru), in analizirati jezik predstavljenih pripovedi. Pripovedi so sicer zaradi odmaknjenosti terskega narečja slovenskemu bralcu težje razumljive, zato so predstavljene tudi v knjižni različici. Ključne besede: narečne pripovedi, tersko narečje, hudič, štrije RACCONTI DEL DIAVOLO E DELLE STREGHE NEL DIALETTO SLOVENO DELLE VALLI DEL TORRE SINTESI L‘articolo si concentra sui racconti del diavolo e delle streghe narrati nel dialetto sloveno delle Valli del Torre, raccolti da Bruna Balloch, e si propone di mostrare come il mondo immaginario degli sloveni che vivono nel bacino del torrente Torre e la loro lingua siano ancorati al vicino Friuli. Pertanto, lo scopo del documento è duplice: presen- tare la concezione del diavolo e delle streghe come erano visti dalla gente del territorio del Torre all‘inizio del XXI secolo (guardando oltre il confine del mondo sloveno per motivi simili nella più ampia area friulana) e di analizzare il linguaggio delle narrazioni presentate. A causa della lontananza dei villaggi separati l’uno dall’altro da altrettante piccole valli anche il parlato risulta diverso e i racconti sono più difficili da capire per il lettore sloveno, quindi sono presentati anche in una versione slovena standard. Parole chiave: racconti dialettali, dialetto sloveno delle Valli del Torre, diavolo, streghe ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 76 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 UVOD Prispevek želi osvetliti lik hudiča in štrij, kot so prikaza- ni v dveh zbirkah pripovedi, tj. Mlada lipa (2010) in Lučice na oknah (2018), zbiralke Brune Balloch.1 Avtorica članka sem kot sourednica poleg Roberta Dapita, ki je opravil izbor pripovedi, in Lucie Trusgnach z Društva Ivan Trinko v Čedadu, pri katerem sta zbirki izšli, sodelovala pri izdaji obeh del, pri čemer je bila moja naloga pripraviti sistem enotnega poenostavljenega fonetičnega zapisa pripovedi. V tistem času sem tersko narečje zelo slabo poznala, zato sem se naloge lotila tako, da sem se v letih 2009 in 2010 enkrat tedensko sestajala z informatorko, ki je pripovedi prebirala, sama pa sem jih avdio snemala in hkrati v besedi- lu označevala meni neznane besede in strukture. Po branju vsake pripovedi so sledila moja vprašanja o besedišču in strukturah, na katera je Bruna odgovarjala s sinonimnimi besedami v terskem narečju, ko pa drugače ni šlo, tudi s prevodi v italijanščino, saj se slovenskega knjižnega jezika nikoli ni učila niti bila z njim v stiku. Doma sem posnetke poslušala in pri besedah, ki so imele naglasno mesto drugačno od pričakovanega, to označevala. Pri tem sem bila razpeta med dvema nasprotujočima si željama: 1. zapis poenostaviti do take mere, da bo prijazen bralcu, 2. zapis čimbolj približati fonetičnemu izgovoru in označiti vsa naglasna mesta, ki so drugačna kot v knjižnem jeziku (ali pri neznanih besedah nepoznana). Izbrani način je bil kompromis med obojim, kar smo v drugi knjigi še nekoliko prilagodili v prid prijaznosti zapisa predvsem pri tem, da je manj besed kot prvi knjigi onaglašenih. V pričujočem prispevku bom pripovedi predstavila v slovenski fonetični transkripciji, v kateri sem jih zapisala po zvočnih posnetkih, da bo gradivo uporabno tudi za dialek- tološko stroko. Jezik obravnavanih pripovedi je, kot rečeno, tersko narečje, ki se govori na območju zahodne Benečije in ki je zaradi svoje arhaičnosti, izoliranosti in romanizira- nosti težje razumljivo tudi govorcem bližnjih narečij, kot je npr. nadiško. Že omenjena Lucia Trusgnach mi je namreč pripovedovala, kako se ji je potem, ko je Bruna Balloch pred leti na sedež Društva Ivan Trinko prinesla sveženj svojih zapisov, odprl nov, do tedaj še precej neznani svet terskega narečja, ki ga tudi sama na začetku ni dobro razu- mela. Čeprav je Bruna prva, ki je tersko pripovedno izročilo bralstvu približala v taki meri, pa ni prva, ki se je tega lotila. Približno 130 let pred njo se je z nalogo spopadel poljski je- zikoslovec Jan Baudouin de Courtenay in leta 1904 v Sankt Peterburgu izdal jezikoslovno in etnografsko monografijo z naslovom Materialy dlja južnoslavljanskoj dialektologii i etnografii II. – Materialen zur südslavischen Dialektologie und Ethnografie II. Pomembno delo je za njim opravil Mil- ko Matičetov, ki je v Terske doline prvič prišel leta 1940 kot študent Univerze v Padovi. Zbral je za celo knjigo pravljic, povedk in drugega folklornega gradiva in načrtoval izdajo 1 Prispevek je nastal v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS. Zapisan je v vnašalnem sistemu ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss. 2 Delo je v več ponatisih izšlo tudi v italijanskem jeziku s spremno besedo Milka Matičetovega (prim. Mailly, 2004). 3 Plent je starinska beseda za hudiča (SSKJ). V Pleteršnikovem slovarju lahko preberemo da bi te plent pobral (Pleteršnik, 2014), v svojih pridigah plenta omenja tudi Svetokriški (Snoj, 2014). zbirke Slovensko folklorno gradivo iz Tera. To gradivo je zaenkrat še nedostopno, razen posamičnih enot, razpršenih po različnih publikacijah (Dapit, 2006, 195; Kropej Telban, 2015, 134; Ivančič Kutin, 2018a, 210–218), vendar se mu v bližnji prihodnosti obeta objava pri Inštitutu za slovensko narodopisje, ZRC SAZU. O terskem ljudskem pripove- dništvu sta kasneje pisala Pavle Merkù (2006) in Roberto Dapit (2006), v svojih delih pa ga omenjajo tudi von Mailly (1922/2004),2 Ostermann (1978), D‘Orlandi in Cantarutti (1964), Battaglia (1998), Nicoloso Ciceri (1992, 2002), Malagnini (2006), Ermacora (2009, 2019) in Zanolli (2016). Kot rečeno, se bom v pričujočem prispevku osredotočila na pripovedi o hudiču in štrijah, kot so jih videli pripovedo- valci terskega območja v prvih dveh desetletjih 21. stoletja, ko je Bruna Balloch zgodbe zbirala. Ob jezikovni analizi, v kateri se bom osredotočila na leksikalne, morfološke, besedotvorne in skladenjske posebnosti terskega narečja, kot se kažejo v pričujočih pripovedih, se bom ustavila tudi ob percepciji obravnavanih likov v terskem prostoru in ker je območje Terskih dolin del Furlanije, se bom nekoliko ozrla v širši furlanski prostor, saj pričakujem, da bom tam naletela na podobne motive. Ob štrijah se bom na kratko ustavila tudi pri v eni od pripovedi omenjenih furlanskih aganah in nadiških krivopetah. Povezanost romanskega in slovenskega sveta v terskem prostoru se namreč zrcali tako v jeziku v smislu jezikovnih interferenc kot v predstavnem svetu terskih Slovencev, ki vključuje tudi stike z bajeslovni- mi bitji romanskega predstavnega sveta. HUDIČ ALI ZLODEJ V TERSKEM NAREČJU Če sklepamo po motivaciji za slovenska poimeno- vanja hudiča (gl. Kropej, 2008, 334), se na Slovenskem percepcija tega bitja osredotoča predvsem na predstavo o njegovi (grdi) zunanji podobi, npr. rogati, rogač, parkelj, kosmati, čotasti, zelenec, ali pa njegovi prevladujoči značajski lastnosti, tj. hudobnosti in zlobi, npr. hudobec, zlobec, hudimani, šment, peklenšček in plent.3 V Terskih dolinah hudiča imenujejo hudić ali zluodi/zluodej in v dveh zbirkah Brune Balloch nastopa v več pripovedih, in sicer kot čuden človek z repom in ognjenimi očmi, v kosmati živalski podobi, v pripovedi z naslovom Če liep moro pa se hudič kot zli demon prikaže čudovitemu, toda ošabnemu in vzvišenemu dekletu v podobi lepega črnolasega fanta. Šele, ko se mu na glavi pokažejo rogovi, se dekle zave, s kom ima opravka. Po pomoč se zateče k mami, ta pa k nekomu, ki je znal pomagati. Dekletu oba predano stojita ob strani, da se dokončno reši vpliva hudiča (Balloch, 2018, 288–290). Podoben motiv deklice in hudiča za terski prostor omenja Dapit (2006, 274). Deklica je šla sama zvečer po poti in hudič jo je začel vabiti, naj pride k njemu. Hotel jo je uloviti, vendar je ni mogel, ker je na verižici nosila križec. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 77 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 ˈ e lìẹp mòːro4 Tlàːte praˈvəce, kә so lipo učìːle otroˈke an te mláːde, nan jex so praˈvələ, ˈkər smo xodìːlə x lontrìːne.5 Je bˈla na xćìː liẹˈpa tej sòːnce paj brarˈjasta6 … an supèːrba,7 tej màːj-dˈna8 drùːa xćìː. Je bˈla sìːmpər9 pred špìẹlnan,10 kə se je mèːrkala11 an lìːspala.12 ˈŃe máːtə je je praˈvəla, kə belèːča13 rèː an prìːde: je brúːnost,14 kə nardìː dnaˈa človìẹka líːẹpaa, ćeˈlix nìːma dnaˈa muzìːkəca15 tej ̍ ńe. Oˈna ni pošluˈšala, tàːko je stàːla sèːlix pred spìẹlnan dòːo čàːsa. ˈDan dàːn tu špìẹlne je se je pərkaˈzu ˈdan lìẹp sìːn tu ˈčərno oblìẹčen. Oˈna a je počèːla bóːžat an uoˈritə: »ˈ e16 lìẹp mòːro17 … ˈkej kə me plažàːš18 …« an tàːko napˈrej. ˈOn se je posmiẹˈxu an tjənəkaˈda je ˈšu u ˈnəč, tej kə je pərˈšu ˈon z níːča. ˈTa xćìː a je počèːla čaˈkat pret špìẹlnan. Kər je se je pərkaˈzu, je počèːla sˈpe naˈzaj uorìːtə: »ˈ e lìẹp mòːro … ˈkej kə me plažàːš, kùọ ˈbəl dàːla ja za te mìẹt!« »ˈJa paj ˈbəl ˈtu tùọ duˈšicọ.« An ˈkar je jàː te beside, mo se so pərstaˈvəle róːje or na laˈe. ˈTa xćìː je počèːla se tréːstə tej šíːba an preštràːšena ˈsa je utekˈla borlòːć19 təx ˈńe màːme. Máːma se je žéːnala,20 kər jo je viˈdala, tej će je bˈla viˈdala še oˈna zludja. Prej ko morìẹtə spː se položˈtə z zdráːjan, za to xćìː je šˈlo ˈon velìːko čàːsa an èːtu, tu áːsə, je bìẹ ko ospùọt, kə je dìẹlu uˈbi lipo, kə je vidu an zˈnu še za psikòːloga:21 ˈon an ˈńe máːma je so pomàːlə se venesˈtə! Máːma je ni naˈxala stàːt z rokː tu roˈke: jo je učìːla šiˈatə, plesˈtə, zametàːtə kˈrox, pràːtə, čisˈtətə, kuˈxatə an ta xćìː se ni paj màːj ˈvić pərstaˈvəla pred ˈdan špìẹlan. 4 V pripovedih je zabeležen tonemski naglas, ki pa zaradi njegove splošne neizrazitosti in slabe zaznavnosti v terskem narečju ni zanesljiv. 5 Ter. lontrìːna ‘verouk’ (← it. dottrina ‘verouk’). Pri ugotavljanju izposojenk iz furlanščine in italijanščine sem si pomagala z Grant dizionari bilengâl talian-furlan (2017) in Šlenc (2006). 6 ter. brarˈjasta ‘vzvišena’ (← furl. braure ‘hrabrost pogum, vzvišenost’ + sln. -jasta) 7 ter. supèːrba ‘ošabna’ (← it. superba ‘ošabna’) 8 ter. màːj-dˈna ‘nobena’ (← it., furl. mai ‘nikoli, nikdar’ + sln. edna (< psl. *(j)edinъ ‘en, eden’)) 9 ter. sìːmpər ‘vedno’ (← furl. simpri ‘vedno, zmeraj’) 10 ter. špìelən ‘ogledalo’ (prim. nem. Spiegel ‘ogledalo’) 11 ter. mèːrkatə ‘opazovati’ (prim. nem. merken ‘paziti, opazovati’) 12 ter. lìːspatə < morda po premetu iz lipšati *‘lepšati’, to pa iz nar. primernika lipši za knjiž. lepši, ali < *ličpati, to pa po progresivni asimilaciji iz *ličьbati, izpeljanke iz *ličьba (Snoj, 2015); izraz je poznan tudi v knj. slov. kot líšpati ‘krasiti, lepšati’, vendar s kvalifikatorjem zastar. 13 ter. belèːča ‘lepota’ (← furl. bielece, it. bellezza ‘lepota’) 14 ter. brúːmən ‘marljiv, priden’ (← srvnem. vrum ‘vrl, koristen’) 15 ter. muzìːkəc ‘obrazček’ (← furl. musìc ‘gobec’ (pri živalih), fig. tudi ‘obraz’ + sln. -əc) 16 ter. če ‘kako’ (← furl. ce ‘kako’) 17 ter. mòːro ‘črn, črnolas’ (← it. moro ‘črn, črnolas’, furl. môr ‘črn, črnolas’) 18 ter. plažàːtə ‘biti všeč’ (← furl. plasê ‘ugajati, biti všeč’) 19 ter borlòːć ‘kriče’ (ter. borlati ‘kričati, vpiti’ ← furl. berlâ ‘kričati, vpiti’) 20 ter. ženàːtə se ‘pokrižati se’ (← srvnem. segen ‘blagoslov, znamenje križa’) 21 ter. psikòːlogo ‘psiholog’ (← it. psicologo ‘psiholog’) Kako lep črnolasec Te pravljice, ki so bile poučne za otroke in mladostni- ke, so nam pripovedovali, ko smo hodili k verouku. Bilo je neko dekle, lepo kot sonce, toda vzvišeno in ošabno kot nobeno drugo dekle. Vedno je bilo pred ogledalom, se opazovalo in ličilo. Njena mati ji je vedno govorila, da lepota pride in gre, da je marljivost tista, ki naredi človeka lepega, četudi nima takega obraza, kot je njen. Dekle ni poslušalo, ampak je vseeno stalo pred ogledalom dolgo časa. Ne- kega dne se ji je v ogledalu prikazal lep fant, oblečen v črno. Ona ga je začela božati in govoriti: »Kako lep črnolasec … kako si mi všeč.« In tako naprej. On se je nasmehnil in nenadoma izginil v nič, tako kot je iz niča prišel. Dekle ga je pred ogledalom začelo čakati. Ko se ji je prikazal, je spet začela govoriti: »Kako lep črnolasec … kako si mi všeč. Kaj bi jaz dala, da bi te imela.« »Jaz pa bi hotel tvojo dušico.« In ko je izrekel te besede, so se mu na glavi postavili rogovi. Dekle se je začelo tresti kot šiba in kriče je stekla k svoji mami. Mama se je prekrižala, ko jo je videla, kot bi bila videla zlodeja tudi sama. Preden je to dekle ozdravelo, je preteklo veliko časa in v njeni vasi je bil kot neke vrste duhovnik, ki se je trudil, kot je vedel in znal tudi kot psiholog: on in njena mama sta se dekletu pomagala izvleči. Mama ji ni nehala stati ob strani: učila jo je šivati, plesti, zamesiti kruh, prati, čistiti, kuhati in to dekle se ni nikoli več postavilo pred ogledalo. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 78 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 Pripoved je zapisana v Subidu (it. Subit), povedala jo je Bruna Balloch. V naslednji pripovedi je hudič obravnavan kot nekdo, ki se ga pameten človek ne ustraši, ampak ga celo prenese okoli. V Furlaniji so najbolj razširjene in poznane zgodbe o hudiču, ki ga prebrisan človek pretenta, povezane z mitom o nastanku Hudičevega mostu v Čedadu ali s tistim o nastanku svetišča na Stari gori (Malagnini, 2006, 431; Zanolli, 2016, 255), v katerih hudič v zameno za pomoč ljudem zahteva dušo prvega, ki prečka most. Toda pametni ljudje so čez most poslali psa ali kako drugo žival. V terski pripovedi z naslovom Hudić an kontadin pa hudiča pretenta prebrisani kmet. Hudič se kmetu ponudi, da mu bo pomagal delati na njivi, če mu ta da to, kar »prileze« (vzklije) iz zemlje. Kmet hudiču poda lopato, sam pa se usede pod drevo in opazuje, kako hudič pripravi zemljo za sajenje krompirja. Kmet nato posadi krompir in ta raste. Poleti zlodej hodi na njivo gledat, kako krompir poganja, in se smeje kmetu, češ, kako bo sam pobral celotno letino. Jeseni pa kmet izkoplje iz zemlje krompir in hudiču pusti krompirjevko. Naslednje leto se hudič spet prikaže in želi v zameno za pomoč od kmeta to, kar raste pod zemljo. Prebrisan kmet tokrat posadi koruzo, jo pobere, hudiču pa pusti prazna stebla. Ta se, potem, ko vidi, da kmetu ne more do živega, osramočen vrne v pekel (Balloch, 2018, 168–169). Xudìːć an kontadìːn ˈDan čloˈvek je napraˈju ǹaˈa ǹíːecọ za usjàːtə kampìẹr. Je pərˈšu təx ǹèːmọ ˈdan xudìːć an mo je jàː: »Će mə ˈdaš tùọ, kə velìẹze zùọr na tlàːte ǹíːe, ja tə ˈćon pomàːt diẹˈlatə.« ˈTe mːž mo je ráːdo dàː ləpàːto tu róːke an on je ˈšu počiˈatə tu sìẹncọ. Kər zemˈja je čaˈkala ˈnəme22 sime, kontadìːn23 je usjàː ńaˈa kampìẹr. Tˈje polite zlùọdi je xoˈdu poleˈjat, kàːko je lìẹpo ráːstlo bíːje24 an se je smèːju. Tˈje u jèːsen kontadìːn je vekoˈpu ˈon z zéːmje ńaˈa kampìẹr, an ˈkoš za koˈan a je zneˈsu damòː. Zlùọdjọ je pùːstu bíːje, ˈtej kə so bˈlə dakòːrdo.25 Rabjàːno26 zlùọdi se je uorˈnu tˈje u paˈku, kər je vìːdu, kə ni ˈmu ˈnəč. Drùːo lìẹto vlàːžja se je spː pokaˈzu ospodàːr od te ǹíːe an zlùọdi mo je jàː, də mo ˈće pomàːtə koˈpat, će tèːla ˈbot mo je bìẹ dàː tùọ, kə je bˈlo zràːslo pod zéːmjo. Mːš mo je jàː də ˈja, mo je dàː ləpàːto tu róːke an je ˈšu tu sìẹncọ počiˈat. ˈKər je bˈlo ˈnəme za usjàːtə, te fùːrbast27 mːš je usjàː sieˈrak.28 Tˈje u jèːsen je veloˈmu panːle29 debèːle tej bràːče30 an zlùọdjo je pùːstu čəngoˈje.31 ˈTe se je rabˈju an kontadìːn mọ je jàː: »Al nìːsə viẹˈdu, kə mi moˈmo obutíːlo debéːlo an bíːstro mužaˈǹe?« An a je pùːstu z usˈtam odˈpərtəx. 22 ter. ˈnəme ‘samo’ (← furl. nome ‘samo’) 23 ter. kontadìːn ‘kmet’ (← furl. contadin ‘kmet’) 24 ter. bíːje ‘cima krompirja, krompirjevka’ (prim. sln. bil ‘steblo, rastlina’ (Bezlaj, 1977, 21)) 25 ter. dakordo ‘dogovorjen/-a/-o’ (← it. d’accordo ‘dogovorjeno’) 26 ter. rabjàːno ‘jezno’ (< del. na -n. gl. rabjati (se) ‘jeziti se’ (← furl. rabiâsi ‘jeziti se’) 27 ter. fùːrbast ‘prebrisan’ (← it. furbo, furl. furp (starejše *furb) + sln. -ast ‘prebrisan’) 28 ter. sieˈrak ‘koruza’ (← srlat. syricum ‘rastlina Sorghum, koruzi podobna kulturna rastlina s podolgovatimi povoščenimi listi in lati z veliko semeni’) 29 ter. panːla ‘koruzni klas’ (← furl. panóle ‘koruzni klas, koruzni storž’) 30 ter. bràːč ‘roka’ (← furl. braç ‘laket, roka’) 31 ter. čənˈgoj ‘koruzno steblo’ (nejasno; ~ furl. cjanusse ‘koruzno steblo’) Hudič in kmet Nek človek je pripravljal svojo njivo, da bi v njej posadil krompir. K njemu je prišel hudič in mu je dejal: »Če mi daš, kar prileze iz te njive, ti bom pomagal delati.« Ta mož mu je z veseljem dal lopato v roke in šel počivat v senco. Ko je zemlja čakala samo še na seme ‘je bila pripravljena za sajenje’, je kmet posa- dil krompir. Poleti je hodil hudič gledat, kako lepo raste krompir- jevka in se je smejal. Jeseni je kmet izkopal iz zemlje svoj krompir in ga koš za košem znosil domov. Zlodeju pa je pustil krompirjevko, kot sta bila zmenjena. Zlodej se je jezno vrnil v pekel, ker je videl, da ne more ničesar narediti. Drugo leto spomladi se je spet prikazal gospodar njive in zlodej mu je dejal, da mu bo pomagal kopati, če mu tokrat da tisto, kar zraste pod zemljo. Mož mu je dejal, da ja, dal mu je lopato v roke in šel v senco počivat. Ko je bilo potrebno le še posaditi, je prebrisan mož posadil koruzo. Jeseni je polomil koruzo, debelo kot roke, in zlodeju pustil le stebla. Ta se je razjezil in kmet mu je dejal: »Ali nisi vedel, da imamo mi debelo obuvalo in bistre možgane?« In ga je pustil odprtih ust. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 79 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 Pripoved je zapisana v Subidu (it. Subit), pove- dala jo je Bruna Balloch. Podoben motiv zmage nad hudičem, le da v zgodbi ne nastopa kmet, ampak krojač, je poznan na Tržaškem (Malagnini, 2006, 408). Krojač obu- boža in ker ne ve, kako preživljati svojo družino, prosi za pomoč hudiča. Ta mu predlaga, da se med seboj pomerita v tem, kdo hitreje sešije par hlač. Če zmaga krojač, dobi zlato, če zmaga hudič, si za nagrado vzame krojačevo dušo. Krojač, ki svoje delo pozna zelo dobro, skozi šivankino uho potisne kratek sukanec, medtem ko hudič, prepričan o svoji prevladi, izbere dolgega. Ker mora z roko nit vleči na dolgo, se hitro utrudi in tekmo izgubi. ŠTRIJE Že pogled na etimološki izvor nekaterih splošno znanih slovenskih imen za čarovnice (gl. v Kropej, 2008, 306) – npr. coprnica je nekdo, ki copra, kar izhaja iz bav. srvnem. zoupern ‘čarati’ (Snoj, 2015), vešča je ženski spol posamostaljenega psl. pridev- nika *věsь ‘vešč, izkušen’ (Snoj, 2015), vračnica iz- haja iz psl. besede *vьračь, ki je prvotno pomenila *‘čarovnika, tj. nekoga, ki z uroki odganja bolezni in hude duhove’ (Snoj, 2015), – nam kaže, da gre za bitja z velikimi (nadnaravnimi) sposobnostmi. Poimenovanja z jedrom baba, npr. kvatrna, sveta baba (< psl. *baba ‘stara ženska’) nam dodatno razkrijejo, da je bitje s posebnimi močmi staro, kar pomeni izkušeno. Čarovništvo v vzhodni Sloveniji je dodobra tudi s teoretičnega stališča osvetlila Mirjam Mencej (2006, 2021), Vera Smole je iz lastne nastajajoče zbirke pripovedi dodala védenje o čarovnicah na Dolenjskem (Smole, 2017), sama pa bom pridala podatke o štrijah (← furl. strie ‘čarovnica, coprnica, vešča’), kot čarovnicam pravijo v terskem prostoru. Zanje velja enako kot za čarovnice drugod, tj. da so demonična bitja z magičnimi močmi ali navadne ženske s sposobnostjo čaranja (Kropej, 2008, 309; Smole, 2017, 74), za kar dokaze najdemo tudi v pri- čujočih pripovedih Brune Balloch. Ena od njih, tj. Štrije tu cierkue (Balloch, 2018, 256), se osredotoča na prizadevanje vaškega župnika, ki je vedel, da se štrije v Subidu srečujejo enkrat na teden, da najde način, kako jih razkrinkati, saj so bile pomešane med običajnimi vaščankami. Noč za nočjo je iskal rešitev, dokler je ni našel v črni knjigi, in sicer v obliki magične formule v latinščini. Nekega dne je po večernicah, ko so ljudje odhajali iz cerkve, pre- bral te latinske besede. Nenadoma je skupina žensk začela bloditi po cerkveni ladji in ni mogla najti izhoda. Toda duhovnik po tem, ko je ugotovil, kdo so čarovnice in dobil potrditev, da so iz vasi, v črni knjigi ni mogel najti magičnih besed, s katerimi bi jih osvobodil, zato so ženske po cerkvi blodile celo noč. Drugo jutro, ko se je vrnil, so ga čarovnice obkrožile in raztrgale skupaj z njegovo črno knjigo. Ko so to storile, so našle vrata in se ena za drugo odplazile domov. Od takrat v vasi ni bilo več slišati o čarovnicah. Slika 1: Linda Maestra! (avtor: Francisco Jose de Goya, Wikimedia Commons). ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 80 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 Štrìːje tu cierkˈe ˈDan ospùọt je víẹdu, kә štrìːje32 so bˈle še tˈla u Sәbíːde, tej poˈsən. So diẹˈlale ˈńex kòːngrege33 ˈdan ˈbot po tiẹdˈne an ˈon ni ˈtu taˈa, ni ˈtu ni dìẹlajo slàːbo jùːdan, ˈpaj ni vidu, ˈkee so te štrìːje za jen potruˈcatə34 an jex menˈdatə.35 Je lːdu ˈfin36 tә na tәn ˈčәrnәn lìːbәrne,37 kaˈko jex morìẹtə obristә, kәr so bˈle zmiẹˈšane s tәn drùːzәn žèːnan. Je lːdu … lːdu, obràːću pàːǯәne38 nùọjć an dàːn … Je bìẹ žej avәlìːd,39 kәr mo je pàːdlo óːko tә na te beside, kә je lèːdu (ràːnk Tíːnić jex je pozˈnu, ma ja jex se ne naòːrdan40 ˈvić). Ospùọt je jàː: »Èːnje ̍ as ̍man, ̍ as ̍ ćon jːtә tu skapˈce!« Vәčeˈrәnca se je fәnìːla41 an on je prebràː to rìːjọ42 besìẹd pәr latìːn.43 Júːdjә so šˈlә ˈon, ma ˈdan lìẹp tˈrop44 žèːn se so blodíːle napˈrej … naˈzaj … ˈdo za ràːtax an o kòːrne.45 Niˈso moˈle obristә ˈrat od cierkˈe za jeˈtә ˈon še oˈne. Tàːko so mùːọrle stàːtə èːtu cèːlo nùọjć, zatùọ kә ospùọt ni ˈmu obristә tә na ˈtәn ˈčərnәn lìːbərne te drùːe besìẹde pәr latìːn, za jex liberàːtə46 ˈdan ˈbot, kә je spozˈnu an zdovidu, ˈkee so te štrìːje od nàːše uàːsә. Je zuonìẹla jutˈrənca dˈru dàːn an ospùọt je ˈšu ta-s sakreštìːje47 tu cierˈku za máːšo spit: èːtu so ble šˈńe ˈse te štrìːje. So dàːle òːku ńaˈa an a so saˈa rәzpràːle. Mo so zːle še te ˈčәrən lìːbәr an a so rәzpràːle tәˈkej, kә ni ostàːnu cìẹ nèːnćər48 ćartːn,49 kә je dərˈžu ˈse ćàːrte50 ˈkop. Tèːbot štrìːje so obridle ràːta an dˈna po ˈbot se so sfulíːle51 ˈon an so šˈle damòː. Od tèːbot ˈsan tˈla u áːsə ni bˈlo ne čùːtә ne viˈdatә ˈvić štˈrij! 32 ter. štrìːja ‘čarovnica’ (← furl. strie ‘čarovnica, coprnica, vešča’) 33 ter. kòːngrega ‘bratovščina, srečanje’ (← it. congregia ‘bratovščina’, ~ furl. congregazion ‘bratovščina’) 34 ter. potruˈcatə ‘zagroziti’ (← srvnem. trutzen ‘kljubovati, dražiti, jeziti’) 35 ter. menˈdatə ‘izsiljevati’ (← furl. mendâ ‘popraviti, spremeniti, izboljšati’) 36 ter. fin ‘celo’ (← furl. fin ‘do’) 37 ter. lìːbәrәn ‘knjiga’ (← it. libro, furl. libri ‘knjiga’) 38 ter. pàːǯәna ‘stran’ (← it. pagina, furl. pagjine ‘stran’) 39 ter. aˈvәlid ‘obupan, razočaran’ (← furl. avilît, it. avvilito ‘razočaran’) 40 ter. naòːrdatә se ‘spomniti se’ (nejasno; ~ furl. ricuardâ, it. ricordare ‘spomniti se’) 41 ter. fәnìːtә se ‘končati se’ (← furl. finî, it. finire ‘končati’) 42 ter. rìːja ‘vrstica’ (← furl. rie ‘črta, vrstica’) 43 ter. pәr latìːn ‘po latinsko’ (← furl. par ‘po’, ← furl. latin ‘latinski, latinsko’) 44 ter. tˈrop ‘čreda, trop’ (← furl. trop ‘čreda’; besedo poznamo tudi v slovenskem knjižnem jeziku v pomenu ‘četa, tolpa’, kamor je bila prevzeta iz star. it. troppo ‘čreda’ (od tod je današnje it. troppo ‘preveč’)) (Snoj, 2015) 45 ter. o kòːrne ‘na koru’ (← prek srvnem. kōr, stvnem. chōr iz lat. Chorus ‘zbor, množica, ples več plesalcev’) (Snoj, 2015), beseda côr v istem pomenu je poznana tudi v furlanščini (it. coro) 46 ter. liberàːtə ‘osvoboditi, izpustiti’ (← it. liberare, furl. liberâ ‘osvoboditi, izpustiti’) 47 ter. sakreštìːja ‘zakristija’ (← clat. Sacristia ← sacrista ‘mežnar’ ← lat. sacer ‘svet, bogu posvečen’) (Snoj, 2015) 48 ter. nèːnćər ‘niti’ (← furl. nancje ‘niti’) (morda gre za naplastitev -r iz oziralnih zaimkov na furlansko osnovo; hvala recenzentu za to pripombo) 49 ter. ćartːn ‘karton’ (← furl. cjarton ‘karton’) 50 ter. ćàːrta ‘stran’ (← furl. cjarte ‘papir, stran’) 51 ter. sfulíːtə se ‘skrivaj se umakniti, splaziti se’, glagol je onomatopejski in posnema pihanje vetra (Bezlaj, 1977, 133) Čarovnice v cerkvi Župnik je vedel, da so čarovnice kot povsod drugje tudi v Subidu. Enkrat na teden so se dobivale na svo- jih srečanjih in on ni hotel tega, ni hotel, da ljudem povzročajo težave, toda ni vedel, kdo so čarovnice, da bi jim zagrozil in jih izsiljeval. Iskal je celo v črni knjigi, kako bi jih našel, ker so bile pomešane med druge ženske. Iskal je …, obračal strani noč in dan … Skoraj je že obupal, ko mu je oko padlo na besede, ki jih je iskal (pokojni Tinić jih je poznal, ampak jaz se jih ne spomnim več). Župnik je rekel: »Zdaj vas imam, ujel vas bom v skopec!« Večernica je končala in on je prebral izbrano vrstico besed v latinščini. Ljudje so šli iz cerkve, toda večja skupina žensk je blodila po cerkvi naprej … nazaj … do vrat in do kora. Niso mogle dobiti cerkvenih vrat, da bi šle ven tudi same. Tako so, potem ko je župnik spoznal in ugotovil, kdo so čarovnice iz naše vasi, morale ostati notri celo noč, ker v črni knjigi ni mogel najti drugih latinskih besed, ki bi jih osvobodile. Drug dan je zvonila jutrnjica in župnik je šel iz zakristije v cerkev, da bi zmolil mašo: tam so bile še vse čarovnice. Obkrožile so ga in ga vsega raz- trgale. Vzele so mu črno knjigo in so jo raztrgale tako, da ni od nje ostala niti platnica, ki je držala vse strani skupaj. Takrat so čarovnice našle vrata in se ena za drugo splazile ven ter šle domov. Od takrat v vasi ni bilo več ne slišati ne videti ča- rovnic. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 81 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 Pripoved je zapisana v Subidu (it. Subit), povedala jo je Bruna Balloch. V njej lahko razberemo spomin na preganjanje sposobnih žensk s strani cerkvenih demonologov iz časa lova na čarovnice ter ljudski nauk, naj se nihče, niti duhovnik, ne vtika v čarovniške obrede. Podoben motiv čarovniškega sabata je prikazan tudi v naslednji pripovedi, tj. Štrije, krivapete in aganis (Balloch, 2018, 208–210), le da se tokrat ne srečajo samo štrije, ampak tudi njim sorodna bitja, nadiške krivopete in furlanske agane. Štríːje, krivapéːte an agàːnis Krivapéːte so mìẹle tu Nedíːški dolìːni no velíːko jáːmo, èːtu oˈne so dìẹlale ˈńex strašìẹne màːjše. So kláːdle tu ˈdan veˈlek koˈto stərpèːne tráːe, gːbe, no čarnilo sáːdje, salamàːndre,52 žáːbe an kàːče. Kaˈda so parložˈle kàːkọ neprìːdnọ kanàːjọ,53 ke so obrìẹdle ta na poˈtə. So be kanàːje, ke nìẹso bóːale an so utjːkale ta od xìːše, za ne jeˈtə spàːt, za je vìːdate, kaˈda so šˈle po póːte ta na ˈńex mèːtle. Štríːje so be stáːre, γáːrde, so mìẹle beˈrin54 nùọs an so mìẹle mùːzo55 pòːno brušˈkẹ,56 làːse so be dóːe an zagropàːne.57 So be oblìẹčene tu stàːre dóːe an obléːkane58 kòːtule,59 čáːrne xáːĺe an so ble bùọš. So mìẹle velíːke zeléːne nóːe tej žáːbe an ta na kùọnc so be obràːćene će zàːt. ˈŃex xóːja na ba skáːkuć s pàːlecami, ke so mìẹle ta na kòːncu zatòːčene rèːčə, ke so bodˈle. ˈKoj ˈdan ˈbot na misac so mìẹle ta na ràːmanax ˈkoš, ole ˈdan žáːkej, ke e bi póːan usaˈγa teˈa, ke te servijàːlo60 za skúːpnọ večèːrjọ. ˈsak e parnèːso kàːkọ dobˈro rìẹč od sˈve dolìːne. 52 ter. salamàːndra ‘močerad’ (← it. salmandra, furl. salmandrie ‘močerad’) 53 ter. kanàːja ‘otrok’ (← furl. canai ‘deček, fantek’, canaie ‘deklica’, canae ‘otroci’) 54 ter. bèːra ‘cunja’; beˈrin ‘kot iz cunje, cunjast’; v tem primeru v prenesenem pomenu ‘zmečkan’, tudi ‘majav’ 55 ter. mùːza ‘obraz’ (← furl. muse ‘obraz’) 56 ter. brùːška ‘mozolj, krasta’ (← furl. bruse, gruse ‘krasta’) 57 ter. zagropàːn ‘zavozlan’ (← furl. grop ‘vozel’) 58 ter. obléːkan ‘pokrpan’ (← furl. blec 'krpa’) 59 ter. kòːtula ‘ženska obleka’ (← furl. còtule ‘ženska obleka’) 60 ter. serviˈjaːtə ‘služiti’ (← furl. servî, it. servire ‘služiti’) Štrije, krivopete in agane Krivopete so imele v Nadiški dolini veliko jamo, v kateri so prirejale svoje strašljive maše. V velik kotel so dajale strupene trave, gobe, rdeče sadje, močerade, žabe in kače. Včasih so priložile kakega porednega otroka, ki so ga našle na poti. Nekateri otroci niso ubogali in so uhajali od hiše, da ne bi šli spat in da bi videli, kje so šle po poti na svojih metlah. Štrije so bile stare, grde, imele so majav nos in obraz poln bušk, lasje so bili dolgi in zavozlani. Oblečene so bile v stara dolga in zakrpana krila, črne halje in so bile bose. Imele so velike zelene noge in na koncu so imele obrnjena stopala. Hodile so poskakujoč s palicami, ki so imele na kon- cu zamotane stvari, ki bodejo. Samo enkrat na mesec so imele na ramenih koš ali žakelj, ki je bil poln vsega, kar jim je služilo za sku- pno večerjo. Vsak je prinesel kako dobro stvar iz svoje doline. ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 82 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 Pripoved je zapisana v Viškorši (it. Monteaperta), povedal jo je Arturo Blasutto. V njej je zabeležen motiv kuhanja posebne juhe, ki ga Nicoloso Ciceri (2002, 490) omenja tudi za druge kraje Furlanije, le da je navadno povezan tudi s plesom.61 Čarovnice naj bi na vr- huncu svojega plesnega rituala na ogenj pristavile velik lonec z vodo, v katerega so vrgle krastače, žabe, škorpijone, gade, močerade, netopirje in še kakega otroka, ki so ga ukradle po poti. Njihov ples je trajal celo noč v pričakovanju pokušine njihove juhe. Če se je zgodilo, da je katero od štrij oplazil prvi jutranji žarek, da je zaslišala petje petelina ali jutranje zvonjenje avemarije, se je vsa mršava zgrudila na tla ali bila prisiljena plesati do svojega konca (Malagnini, 2006, 362–363; Nicoloso Ciceri, 2002, 490). Kuhanje posebnih jedi kot enega od identifikacijskih znakov čarovnic, ne sicer v pove- zavi z njihovim shodom, omenja tudi Smole: da je čarovnica, so vaščani vedeli po tem, ker je ženska kuhala močerade (Smole, 2017, 75). Zanimivo je, da imajo v pričujoči pripovedi tudi štrije nazaj obrnjena stopala, česar v drugih pripovedih Brune Balloch ne zasledimo. Omemba, da prihajajo krivopete z Nadiškega, potrjuje tudi ugotovitve raziskave Barbare Ivančič Kutin, ki teh bitij na širšem območju Tera ni zasledila. Na podla- gi terenskih zapiskov Marije Jagodic (Makarovič) in Milka Matičetovega ter z lastnim poizvedovanjem na terenu jih je našla le v Breginjskem kotu ter nje- mu bližnji vasi Prosnid (Prosenicco), ki je danes na italijanski strani meje (Ivančič Kutin, 2016a, 173; 2016b, 176), torej na obrobju terskega prostora. Enako kot krivopete (gl. tudi Ivančič Kutin, 2018b, 38–40) so v pripovedi tudi štrije in agane opisane kot ljudožerke, kar sicer za agane po nekaterih virih v splošnem ne velja (Malagnini, 2006, 426), po dru- gih pa so prav tako kruto kanibalske kot krivopete (Battaglia, 1998, 120). In kdo so pravzaprav agane, katerih sledi najdemo po celotni Furlaniji, posebej pa na območju predgorja ob cesti, ki vodi iz Čedada v Čento (Malagnini, 2006, 427), torej tam, kjer se terski in nadiški govori stikajo s furlanskimi? Nekateri viri agane (furl. mn. aganis, ed. agane, it. anguana) opisujejo kot čarovnice z visečimi pr- smi, katerih skrivališča so karnijske jame v bližini vode (Nicoloso Ciceri, 2002, 430), drugi jih ozna- čujejo kot vodne nimfe, ki živijo v bližini potokov in se kopajo v mesečini lune. S svojo milozvočno pesmijo kot gorske vile ali sredozemske sirene v svoje jame privabljajo moške, ki jih zasužnjijo ali zakoljejo in požrejo (Battaglia, 1998, 116). Svoj plen presenetijo, ko hoče zaplavati, ga ujamejo za noge in ga prepletejo s svojimi dolgimi lasmi 61 Po pripovedih Zanollija pa naj bi veliko štrij živelo v krajih okoli Pozzuola blizu Vidma, največ v njegovem zaselku Santa Maria di Pozzuolo, kjer poznajo rek: »A Sante Marie, ogni ciase une strie« (V vasi Santa Marija je v vsaki hiši ena štrija) (Zanolli, 2016, 322). (Nicoloso Ciceri, 2002, 430). Tretji viri jih vidijo kot figure z videzom žensk, ki oblečene v zeleno živijo ob potokih in si ne želijo, da jih kdo vidi, se jim približa ali da bi jim ljudje ukazovali (Zanolli, 2016, 238). V sebi imajo dvojno nrav: včasih so do- bre in lepe, ljudem naklonjene, tako jim pomagajo pri košnji in spravilu sena, pri nabiranju drv v goz- du ali kot pastirice pri pašnji na gorskih travnikih (Zanolli, 2016, 238), včasih pa se pretvarjajo, da so perice, ki gredo k potoku prat perilo, nenadoma pa se spremenijo v kače (D‘Orlandi & Cantarutti, 1964, 18). Če za agane velja, da jih ljudje vidijo tudi kot dobre, krivopete celo predvsem kot dobre – »so ble kajšne garde an kajšne lepe ku te druge žene, pa ni- eso ble žleht« (Ivančič Kutin, 2018b, 36) –, pa štrije v terskem prostoru, vsaj sodeč po njihovi obravnavi v knjigah Brune Balloch, dojemajo predvsem kot hudobne. Za štrijo in torej hudobno so imeli vsako starejšo žensko, ki je v svojem okolju izstopala kot zelo »kapana« ‘sposobna’. Četudi se je pokazala kot dobrega srca in je ljudem rada pomagala, so jo zaradi širjenja slabega glasu o njej, ki je prihajal iz lastne družine, iz družbe izobčili, sama pa je ob tem bridko jokala, kot je zapisano v pripovedi z naslovom Štrije (Balloch, 2018, 254). Začelo se je s tem, da je njena snaha rodila dvojčici, od katerih je ena umrla. Snaha je krivdo za to naložila svoji tašči ter naokoli brezsramno pripovedovala, kako je na lastne oči videla, da je tašča deklico »uštrija- la« v mačko. Ljudje najprej tega niso verjeli, toda tašča je bila vedno bolj žalostna in dobila je »ərdo poledalo« ‘grd pogled’ – kar denimo tudi Smole na- vaja kot ljudski dokaz, da gre za čarovnico (Smole, 2017, 70) –, da so jo tudi vaščani začeli imenovati štrija. Tako »čarovnico«, ki dejansko v tem primeru to ni, bi lahko glede na Mencejevo delitev označili za vaško čarovnico, ki dobi sloves čarovnice s »po- stopnim stopnjevanjem splošnega konsenza« glede njenih, v tem primeru domnevno škodljivih dejanj (Mencej, 2005, 203–204, prim. tudi Mencej, 2021, 138–139). Da »so ble žene zlo kunštne ‘pametne’ an zlo inženjane ‘podjetne’« (Ivančič Kutin, 2018b, 36), so ljudje priznavali tudi krivopetam. Obojim pa je skupno, kar je Nicoloso Ciceri zapisala za agane, in sicer, da to niso »nežna, bukolična bitja poetične klasične mitologije, ampak so skoznje naši predniki projicirali surovost in neizprosnost svojih življenj- skih pogojev« (Nicoloso Ciceri, 2002, 433). V nadaljevanju bom na izbranih primerih iz pripovedi prikazala nekatere naglasne, morfološke, besedotvorne, skladenjske značilnosti ter poseb- nosti na leksikalni ravni, ki dokazujejo samosvoj ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 83 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 razvoj terskega narečja, razpetega med izolirano- stjo od drugih slovenskih narečij in tesno romansko soseščino. JEZIK OBRAVNAVANIH PRIPOVEDI Osnovne naglasne značilnosti Za lažje razumevanje transkribiranih besedil naj navedem osnovne terske naglasne premike. Za ce- lotno narečje je značilna odsotnost umika naglasa s končnega kratkonaglašenega zloga na prednaglasni kratki zlog, npr. isln. *ženà > ter. žeˈna, ter na pred- naglasni polglasnik ali prednaglasno nadkračino, npr. isln. *məglà > ter. maˈla. Nesplošnoslovensko narečno inovacijo predstavljajo umik naglasa s končnega cirkumflektiranega zloga, npr. isln. *okȏ > ter. óːko, isln. *večȇr > ter. véːčer, ki je značilen za pretežni del terskega narečja, ter pomik naglasa z začetnega akutiranega zloga, npr. isln. *zíma > ter. zi(ː)ˈma, in s predpredzadnjega akutiranega zloga za zlog proti koncu besede, npr. isln. *pàlica > ter. pa(ː)ˈlica, ki sta značilna za vzhodni del narečja (Ježovnik, 2019, 24, 29; Ježovnik, 2020b, 83). Morfološke značilnosti V mestniku ednine samostalnikov moške in srednje ojevske sklanjatve je ohranjena končnica -e (< *-ě), npr. u Sәbíːde, tu špìẹlne ‘v ogledalu’, o kòːrne ‘na koru’. Končnice dajalnika, mestnika in orodnika aje- vske sklanjatve so se posplošile v ostale sklanja- tvene vzorce (npr. ta na ràːmanax, ˈdo za ràːtax) in po tej analogiji se je samoglasnik a posplošil v končnici orodnika ednine moške in srednje ojevske sklanjatve (npr. pret spìẹlnan, za koˈan). Končnica -mi se je razširila od ujevske in ijevske sklanjatve ter pod vplivom imenovalnika in tožil- nika množine dobila obliko -am(i) (Ramovš, 1952, 49), npr. z ùːstam. V mestniku ednine ajevske sklanjatve je značilna ohranitev končnice -e pri prvotno mehki sklanjatvi, npr. pər te xíːše, ki se je posplošila tudi na prvotno trdo sklanjatev, npr. ta na ˈńex mèːtle, na tlàːte ǹíːe. Posebnost v slovenskem merilu predstavlja nagla- šena končnica -e v rodilniku množine samostalnikov ajevske sklanjatve, npr. so mìẹle mùːzo pòːno brušˈkẹ, znana sicer tudi v drugih zahodnih slovenskih nare- čjih (več o tem gl. v Ježovnik, 2019, 24–25). Od slovenskega knjižnega jezika se v terskem narečju razlikuje raba povratnega namesto nepovra- tnega glagola in nasprotno, npr. blodíːtə se ‘bloditi’. Prihodnji čas se tvori na dva načina: z zvezo glagola hoteti v sedanjem času in nedoločnika, npr. ja tə ˈćon pomàːt diẹˈlatə, ˈas ˈćon jːtә tu skapˈce, ki je najpogosteje uporabljeni način, ter z zvezo pomožnega glagola biti v prihodnjem času in preteklega deležnika. V narečju se rabi predpre- teklik, v pogojnem odvisniku skupaj s povednim naklonom, kar je sicer značilno tudi za nadiško narečje, npr. Máːma se je žéːnala, kər jo je viˈdala, tej će je bˈla viˈdala še oˈna zludja (več o tem gl. v Zuljan Kumar, 2013, 249–250). Krajevni predlogi so okrepljeni s krajevnimi prislovi: tˈje u jèːsen, je ˈšu ta-s sakreštìːje ‘tam iz’, or na laˈe ‘gor na glavi’. Besedotvorne značilnosti Nekaj neprevzetega besedišča, zapisanega v obravnavanih pripovedih, izkazuje besedotvorno drugačnost v primerjavi s knjižnim jezikom, npr. glagol venesˈtə ‘izvleči se’ vsebuje psl. predpono *vy-, ki jo je v drugih slovenskih narečjih in knjižnem jeziku izpodrinila predvsem predpona iz-, npr. še ter. vekopàːtə ‘izkopati’, vəlistə ‘izlesti’ = ‘pokukati, vznikniti iz zemlje’, velomìːtə ‘polomiti (koruzo)’, vlàːžja ‘spomladi’. Predpona po- pri glagolih izra- ža začetek glagolskega dejanja (počèːtə ‘začeti’, posmieˈxatə se ‘zasmejati’ se). Za narečje so značilne heteromorfne tvorjenke (tj. tvorjenke z morfemi iz različnih jezikov) (Ježovnik, 2020a, 269), npr. muzìːkəc (← furl. music + sln. -ec), zagropàːn (← sln. za- + furl. grop + sln. -an), furbast (←furl. furb- + sln. -ast), braːrjast (← furl. braur- + sln. -jast), borlòːć (< ter. borlàːtə (← furl. berlâ) + sln. -oć). Skladenjske značilnosti Tersko narečje za izražanje svojine namesto svojilnih zaimkov za tretjo osebo ednine in mno- žine (dvojina se izraža z množinskimi oblikami) uporablja starejši način, tj. rodilniške oblike osebnih zaimkov, npr. ˈǹe máːtə ‘njena mati’, ćeˈlix nìːma dnaˈa muzìːkəca tej ˈǹe ‘kot je njen’, podobno tudi namesto povratnosvojilnega zaimka, npr. ˈdan čloˈvek je napraˈju ǹaˈa ǹíːecọ ‘svojo njivico’, ven- dar ne vedno, npr. sàːk e parnèːso kàːkọ dobˈro rìẹč od sˈve dolìːne (sˈve po kontrakciji < svoje). V določenih primerih ni ujemanja med odnosni- co in njenim določilom (npr. z ustam odprtih). Romanski vpliv predstavlja desna stava ujemal- nega pridevniškega prilastka, npr. obutíːlo debéːlo, predložne zveze, npr. od náːše áːsә ‘iz naše vasi’, na lìːbәrnu ‘v knjigi’, ˈdan ˈbot po tìẹdne ‘enkrat na teden’, predložna zveza za + nedoločnik v vlogi namernega odvisnika, npr. kùọ ˈbəl dàːla ja za te mìẹt, za je vìːdate ‘da bi jih videli’, za ne jeˈtə spàːt ‘da ne bi šli spat’, raba deležij in deležij- skih polstavkov na -ć, npr. skakuć ‘poskakovaje’, borlòːć ‘kriče’, ter podvajanje osebka z odvečnim zaimkom (t. i. pleonastičnim pronomenom), tj. raba naslonske oblike osebnega zaimka ob imen- ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 84 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 ski besedni zvezi ali naglasni obliki osebnega zaimka, kot je znano v furlanščini (npr. ˈńex xóːja na ba = njih hoja ona je bila),62 ki pa ni poznano po celotnem terskem območju. Odvečni zaimek lahko vidimo samo v zgodbi, ki je bila zapisana v Viškorši, ne pa tudi v tistih, zapisanih v Subidu. Verjetno je po romanskem modelu okrepljena tudi raba nedoločnega ( ˈdan čloˈvek, ˈdan xudìːć, je brúːnost, kə nardìː dnaˈa človìẹka líːẹpaa, je bˈla na xćìː) in določnega člena (te fùːrbast mːš, ˈ ta xćìː). Romanski vpliv predstavlja tudi raba prete- klega časa v predmetnem odvisniku za izražanje istodobnosti. V slovenskem knjižnem jeziku se namreč istodobnost izraža s sedanjikom nedovr- šnega glagola ne glede na čas v glavnem (oziroma nadrednem) stavku, npr. t ˈje polite zlùọdi je xoˈdu poleˈjat, kàːko je lìẹpo ráːstlo bíːje ‘kako lepo raste’, ˈdan ospùọt je víẹdu, kә štrìːje so bˈle še t ˈla u Sәbíːde ‘so tudi tukaj v Subidu’, verjetno tudi v primeru ˈńex xóːja na ba skáːkuć s páːlecami, ke so mìẹle ‘ki imajo’ ta na kòːncu zatòːčene rèːčə, ke so bodˈle ‘ki bodejo’. Po romanskem modelu je izpuščen anaforični zaimek za konektorjem ki, v slovenskem knjižnem jeziku morajo namreč imeti prilastkovi odvisniki, uvedeni s konektorjem ki, anaforično navezovanje v neimenovalniških sklonih vzpostavljeno z za- imkom (Zuljan Kumar, 2013, 251), npr. Kaˈda so parložˈle kàːkọ neprìːdnọ kanàːjọ, ke so obrìẹdle ta na poˈtə ‘ki so jo našle’. Verjetno predstavlja romanski vpliv tudi raba nedoločnika v besedni zvezi pˈrej ko morìẹtə se spː položˈtə z zdráːjan ter povednega naklona v pogojnem odvisniku za pretekli čas, saj se ta v pogovorni italijanščini in furlanščini lahko rabi namesto konjuktiva, npr. će tèːle ˈbot mo je bìẹ dàː ˈtuọ, kə je bˈlo zràːstlo pod zéːmjo, će je bˈla viˈdala še oˈna zludja. Besedišče Bralcu najprej padejo v oči številne izposojen- ke, največ iz furlanščine, kot so: kontadìːn, bràːč, panːla, belèːča, mùːza, brùːška, štrìːja, kanàːja, kòːtula, rìːja, ćartːn, ćàːrta, plažàːtə, borlòːć, fәnìːtә se, menˈdatə, pәr latìːn, aˈvәlid, tèːbot, rabjàːno, sìːmpər, e ‘kako’, ˈnəme, ˈfin, nèːnćər. Veliko manj je izposojenk iz italijanščine: lontrìːna, psikòːlogo, kongrèːga, mòːro, supèːrba, dakòːrdo, nekaj je takih, za katere ni jasno, ali so prišle iz furlanščine ali italijanščine, npr. salamàːndra, liberàːtə, serviˈjaːtə, nekaj izposojenk pa je iz nemščine iz različnih razvojnih obdobij, npr. sieˈrak, brúːmən, ženàːtə se, potrúːcatə. 62 Beseda ba je nesestavljena oblika preteklika glagola biti ž. sp. V terskem narečju so poznane naslednje nesestavljene oblike preteklika: »m. sp. bìː/b, ž. sp. bàː/ba, sr. sp. bòː/bo (≠ 3. os. ed. prih. bː!), mn. m. sp. bìː/b, ž. sp. bèː/be), ki verjetno predstavljajo prvotne oblike aorista, na katere so se naplastile spolske končnice« (Ježovnik, 2018, 102). Nekatere neprevzete terske besede imajo po- dobno ali enako glasovno podobo kot besede v slovenskem knjižnem jeziku, vendar drug pomen (lahko tudi soroden pomenu v knjižnem jeziku), npr. beseda praˈvəca pokriva širše pomensko polje kot knjižna beseda pravljica, saj jo govorci terske- ga območja uporabljajo kot sopomensko besedi zgodba, pripoved, xčìː poleg ‘hči’ pomeni tudi ‘dekle’, sìːn poleg ‘sin’ pomeni tudi ‘fant’, leˈdatə poleg ‘gledati’ pomeni tudi ‘iskati’, lìẹp poleg ‘lep’ pomeni tudi ‘velik’ ( ˈdan lìẹp tˈrop žèːn), máːšo spìːẹtə pomeni ‘zmoliti mašo’, jùːpatə ‘misliti, meniti’, zdovìẹdatə ‘ugotoviti’, poleˈjatə ‘gledati, preverjati’, čәrńèːl ‘rdeč’, ráːdo ‘z veseljem’, zòːr ‘ven’, tˈla ‘tukaj’, poˈsen ‘povsod’, koj ‘samo’, še ‘tudi’, če ne ‘razen’. Druge besede imajo podobno glasovno podobo, vendar ne enako in isti pomen kot v slovenskem knjižnem jeziku, npr. mužaˈǹe ‘možgani’, ki so v terskem narečju srednjega spola, obutíːlo ‘obuvalo’, màːjša ‘maša’, skáːpce ‘skopec, past’, jutˈrənca ‘jutrnjica’, tudi ‘jutrnica’, strašina ‘strašljiva’, mòːrjetə ‘moči’, stàːtə ‘biti, ostati’, jːtә ‘ujeti, uloviti’, otèːti ‘morati’, taˈkej ‘tako’, kùọ ‘kako’, v zahodnih terskih govorih tudi ‘kaj, kar’, ˈkee ‘katere’, kːdor ‘koder, kjer’, ˈkop ‘skupaj’, žej ‘že’, paj ‘pa’, an so be bùọš ‘bose’ (pridevnik bùọš pozna samo eno obliko). Nekatere (predvidoma) neprevzete besede so razumljive samo govorcem terskega (ter morda rezijanskega) narečja, npr. zatòːčen ‘zamotan, zavit’, bèːra ‘cunja’, obrìẹstə ‘najti’, mèːndatə ‘izsiljevati’, tlàːte ‘te tukaj’, tjenəkaˈda ‘nenadoma’, èːnje ‘zdaj’, uˈbi ‘bolj’, tej ‘kot’. Beseda klàːstə ‘polagati, dajati’ ima v Slovarju slovenskega knjižnega jezika kvalifikator star., beseda usjàːtə ‘posejati’ v slovenskem knjižnem jeziku ni več v rabi. Samo za tersko narečje je značilna tudi besedna zveza je dìẹlu uˈbi lipo, kə je vidu an zˈnu (je delal bolj lepo, kot je vedel in znal) ‘je delal najbolje, kot je znal’. ZAKLJUČEK Če povzamem glavne jezikovne značilnosti na morfološki, besedotvorni, skladenjski in besedni ravnini (glasoslovnih značilnosti v prispevku nisem analizirala), kot se kažejo v obravnavanih pripovedih, so te naslednje: ohranjene so nekatere arhaične končnice, kot je končnica -e v dajalniku in mestniku ednine samostalnikov moške in srednje ojevske sklanjatve ter enaka končnica v mestniku ednine ajevske sklanjatve. Končnice dajalnika, ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 85 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 mestnika in orodnika ajevske sklanjatve so se po- splošile v ostale sklanjatvene vzorce, končnica -mi se je razširila od ujevske in ijevske sklanjatve ter pod vplivom imenovalnika in tožilnika množine dobila obliko -ami. Značilna je predpona ve- (< psl. *vy-), in predpona po-, ki označuje začetek glagolskega dejanja. Na skladenjski ravnini med arhaične posebnosti narečja spada raba rodilniških oblik osebnih zaimkov za izražanje svojine name- sto svojilnih zaimkov za tretjo osebo ednine in množine, veliko je romanskega vpliva (v stavi uje- malnega pridevniškega prilastka, posebnih predlo- žnih zvezah, rabi deležij, pleonastičnem zaimku, sosledju časov v predmetnem odvisniku). Na be- sedni ravnini so značilni romanizmi, med katerimi prevladujejoe furlanizmi. Kar se tiče neprevzetega besedišča v terskem narečju, obstajajo besede, ki imajo enako ali podobno glasovno podobo kot tiste v slovenskem knjižnem jeziku, vendar dru- gačen pomen, besede, ki imajo podobno glasovno podobo in isti pomen kot v knjižnem jeziku ter besede, ki so razumljive samo govorcev terskega območja ali le njegovih krajevnih govorov. Če povzamem glavne značilnosti hudiča in štrij v terskem prostoru, velja omeniti, da hudiča dojemajo kot zlo bitje, ki se prikazuje v podobi čudnega človeka z ognjenimi očmi ali v kosmati podobi z repom, ki straši ljudi in zavaja mlada dekleta, hkrati pa tudi kot nekoga, ki ga prebrisan človek lahko pretenta, kar je motiv, ki je zelo znan po Furlaniji (npr. v pripovedi o Hudičevem mostu v Čedadu). Terske štrije so kot druge slovenske ča- rovnice znane po grdem pogledu, ki naj bi bil eden od znakov, da je pred teboj čarovnica, prav tako so 63 »Naj ti bog ne da moči!«. stare in grde kot dolenjske ali štajerske čarovnice. Tudi one prirejajo svoje shode, vendar se na njih družijo s prijateljicami, ki so mitična bitja, zna- čilna za Beneško Slovenijo, tj. s krivopetami, in tistimi, ki niso slovenska, ampak furlanska vodna bitja in se imenujejo agane. Razlikujejo se tudi po tem, da nimajo slovenskega imena, ampak so jim ljudje nadeli tujega, morda tudi zato, da do njih vzpostavijo potrebno distanco, saj nikoli ne veš, kdaj te lahko »oštrjajo«. Če sklepamo po pripove- dih Brune Balloch, so terske štrije zelo krvoločne in kanibalske, po poti na shod mimogrede pobe- rejo kako »kanaljo«, ki ne uboga svojih staršev in jo uporabijo kot osnovo za juho poleg kač, moče- radov in kar je še nepriljudnih živalskih bitij, ali pa brezkompromisno raztrgajo vaškega župnika, ki jih je razkril. Ko jih srečamo, je najbolje, da se držimo stavka, ki se ga je navadila govoriti terska deklica v bran pred čarovniško močjo v eni od pripovedi z naslovom Štrija!, potem, ko je na stezi srečala štrijo ˈSon hitìẹla lòːšt te debéːlə pàːac tə met kazàːlec an ˈson uorìːla: »Bùọx te ˈne dìː mòːć!«63 (Balloch, 2018, 364). KRAJŠAVE bav. srvnem. = bavarsko srednjevisokonemško, clat. = cerkvenolatinsko, ed. = edninsko, furl. = furlansko, isln. = izhodiščnoslovenski, it. = italijansko, kor. nem. = koroško nemško, mn. = množinsko, nem. = nemško, psl. = praslovansko, sln. = slovensko, srvnem. = srednjevisokonemško, star. = starinsko, star. it. = staroitalijansko, stfrc. = starofrancosko, ter. = tersko, ~ = proti ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 86 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 FOLKTALES OF THE DEVIL AND WITCHES IN THE TER/TORRE VALLEY DIALECT OF SLOVENE Danila ZULJAN KUMAR ZRC SAZU, Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language, Novi trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenia e-mail: DZuljan@zrc-sazu.si SUMMARY In four narratives about two mythical creatures from the Ter/Torre mythological world, the article demon- strates how the imaginary world of Slovenes in the Ter/Torre Valleys is characterized by a deep connection with Friuli, as evidenced by the fact that Italian researchers are also interested in the Ter/Torre mythological world. The presented narratives show that Slovenes see the devil in this area as an evil creature, which appears in the image of a strange man with fiery eyes or in a furry image, which scares people and deceives young girls, but also as someone who can be deceived by a cunning man, which is a motif that is very famous in Friuli. Ter/Torre’s witches, like other Slovene witches, are known for their ugly look, which is supposed to be one of their identification marks. They also organize their gatherings, but they socialize with friends, who are mythical creatures typical of Slavia Veneta, i.e. krivopete, and those who are not Slovene but Friulian aquatic creatures and are called aganis. The language of the stories is the Ter/Torre dialect of Slovene, which on the one hand is archaic, as indicated by e.g. some suffixes of non-nominative cases, the prefix ve-, words that are marked as obsolete in the Slovene standard language, while on the other hand the syntax and vocabulary show the influence of especially the Friulian language as a language in contact. Keywords: dialectal stories, Ter/Torre Valley dialect, devil, witches ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 87 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 VIRI IN LITERATURA Balloch, Bruna (2010): Mlada lipa: pravece domah narete: izbor besedil iz publikacije Mlada lipa = testi scelti dalla pubblicazione Mlada lipa. Dapit, Roberto, Trusgnach, Lucia & Danila Zuljan Kumar (ur.). Čedad, Kulturno društvo Ivan Trinko = Circolo culturale [Ivan Trinko]. Balloch, Bruna (2018): Lučice na oknah: naš sviet pouan naposebnosti = il nostro mondo pieno di meraviglia. Dapit, Roberto, Trusgnach, Lucia & Danila Zuljan Kumar (ur.). Čedad, Kulturno društvo Ivan Trinko = Cividale del Friuli, Circolo culturale [Ivan Trinko]. Battaglia, Raffaello (1998): La »Vecchia col fuso« e la filatura del lino nelle tradizioni popolari. V: Gri, Gian Paolo & Giuliana Valentinis (ed.): I giorni del magico. Riti invernali e tradizioni natalizie ai confini orientali. Gorizia, Editrice Goriziana, 116–134. Bezlaj, France (1977): Etimološki slovar slovenskega jezika. Prva knjiga. A–J. Ljubljana, Mladinska knjiga. Ermacora, Davide (2009): Intorno a Salvàns e Pagàns in Friuli: buone vecchie cose o nuove cose buone. Atti dell'Accademia San Marco 11, 477–502. Ermacora, Davide (2019): La Società filologica friulana e gli studi sugli esseri immaginari del fol- klore. In: Tilatti, Andrea (ed.): Gli studi sugli esseri immaginari del folklore. In Friûl 1919–2019. XCVI congresso sociale, Udine, 6 ottobre 2019. Udine, Società Filologica Friulana, 247–261. Dapit, Roberto (2006): Zgodbe o živalih in baje- slovnih bitjih v ustnem izročilu Terske doline. V: Ko- žuh, Milena: Terska dolina. Alta Val Torre. Val de Tor. Terska dolina v besedil, sliki in pesmi. Celje, Gorica, Celjska Mohorjeva družba, Goriška Mohorjeva družba, 269–275. D'Orlandi, Lea & Novella Cantarutti (1964): Cre- denze sopraviventi in Friuli intorno agli esseri mitici. Cefastu? Rivista della Società Filologica Friulana, 40, 1, 17–41. Grant dizionari bilengâl talian-furlan (2017). Udine, Centri Friul Lenghe. Https://arlef.it/struments/ grant-dizionari (zadnji dostop: 2020-12-05). Ivančič Kutin, Barbara (2016a): Krivopete: Wild Women with Backward-facing Feet in Slovenian Folk Narrative Tradition. Folklore, 127, 2, 173–195. Ivančič Kutin, Barbara (2016b): Bivališča "krivo- pet": lokacije in mikrotoponimi. Studia mythologica Slavica, 19, 169–185. Ivančič Kutin, Barbara (2018a): Zagovori v teren- skih zapisih iz Benečije. V: Žele, Andreja & Matej Šekli: Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Ljubljana, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 207–220. Ivančič Kutin, Barbara (2018b): Krivopete. Divje žene z nazaj zasukanimi stopali v slovenski folklori. Ljubljana, Založba ZRC. Ježovnik, Janoš (2018): Slovenski jezik v Terskih dolinah. V: Žele, Andreja & Matej Šekli: Slovenistika in slavistika v zamejstvu – Videm. Ljubljana, Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 95–107. Ježovnik, Janoš (2019): Notranja glasovna in naglasna členjenost terskega narečja slovenščine. Doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta v Ljubljani. Ježovnik, Janoš (2020a): Samostalniške izpeljanke v terskem narečju slovenščine (govor kraja Ter/Pradie- lis). Philological studies, 2, 18, 253–272. Ježovnik, Janoš (2020b): Slovenski jezik v Videmski pokrajini. V: Stanonik, Marija & Irena Potočnik (ur.): Vartac, moj vas. Slovenska narečna besedila in risbe otrok iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Glasovi, 55. knjiga. Špeter, Študijski center Nediža, Ljubljana, Založba ZRC, 73–87. Kropej, Monika (2008): Od ajda do zlatoroga. Slo- venska bajeslovna bitja. Celovec, Mohorjeva založba, Ljubljana, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Celovec, Narodopisni inštitut Urban Jarnik. Kropej Telban, Monika (2015): Ustno izročilo ob severni slovensko-italijanski meji. V: Dapit, Roberto, Ivančič Kutin, Barbara & Špela Ledinek Lozej (ur.): Le collezioni uniscono. Zbirke povezujejo. Udine, Univesità degli Studi di Udine. Dipartimento di Lingue e Letterature Straniere, 127–149. Mailly von, Anton (20046): Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie. Gorizia, Editrice Goriziana. Malagnini, Francesca (2006): Miti e leggende. Il Friuli Venezia Giulia 1. Enciclopedia tematica 1. Il carattere di una regione. Milano, Touring Editore srl., 351–449. Mencej, Mirjam (2005): Regionalne raziskave ča- rovništva danes (na primeru vzhodne Slovenije). Stud. ethnol. Croat., 17, 199–219. Mencej, Mirjam (2006): Coprnice so me nosile: Raziskava vaškega čarovništva v vzhodni Sloveniji na prelomu tisočletja. Ljubljana, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo. Ljubljana, FF UL. Mencej, Mirjam (2021): Čarovništvo – diskurz ali praksa? Studia Mithologica Slavica, 23, 137–158. Merkù, Pavle (2006): Ljudje ob Teru – zapejući ška- rifić. V: Kožuh, Milena: Terska dolina. Alta Val Torre. Val de Tor. Terska dolina v besedil, sliki in pesmi. Celje, Gorica, Celjska Mohorjeva družba, Goriška Mohorjeva družba, 277–283. Nicoloso Ciceri, Andreina (20024): Tradizioni po- polari in Friuli. 1–2. Udine, Chiandetti editore. Ostermann, Valentino (1978): La vita in Friuli: usi, credenze popolari (2a ed. riordinata, riveduta e anno- tata da Giuseppe Vidossi Udine). Udine, Del Bianco e figlio. Pleteršnik, Maks (2014): Slovensko-nemški slovar. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC. Https://fran.si (zadnji dostop: 2020-12- 08). ANNALES · Ser. hist. sociol. · 32 · 2022 · 1 88 Danila ZULJAN KUMAR: PRIPOVEDI O HUDIČU IN ŠTRIJAH V TERSKEM NAREČJU, 75–88 Ramovš, Fran (1952): Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena po predavanjih Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49. Ljubljana, Državna založba Slovenije. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014): Druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC. Https://fran.si (zadnji dostop: 2020-12-28). Smole, Vera (2017): Vraževerje in čarovništvo v šentruper[t]skih povedkah. Traditiones: zbornik Inštitu- ta za slovensko narodopisje, 46, 1/2, 69–82. Šlenc, Sergij (2006): Veliki italijansko-slovenski slovar. Ljubljana, DZS. Snoj, Marko (2014): Slovar jezika Janeza Sveto- kriškega. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZRC. Https://fran.si (zadnji dostop: 2020-12-04). Snoj, Marko (2015): Slovenski etimološki slovar. Ljubljana, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Za- ložba ZRC. Https://fran.si (zadnji dostop: 2020-12-08). Zanolli, Renato (20162): Guida insolita ai misteri, ai segreti, alle leggende e alle curiosità del Friuli. Roma, Newton Compton editori. Zuljan Kumar, Danila (2013): Neosebne glagolske oblike in gradnja podrednih stavkov v terskem subij- skem govoru. Jezikoslovni zapiski, 19, 2, 237–254.