Jan Plestenjak
Boštjanov Tonček
Očeta so mu ubili v Galiciji, hišo so mu požrli dolgovi, ostala mu je le tnatj sirofa in pa široka cesta, razplefena čez šima polja in zgubljajoča s« t temne gozdove,
V raztrgani bajti bogatinca Kozinca je dobila mati zavetišče, za živež medlo, posneto mleko in lojevo zabelo. Za prebrani krompir pa se jn morala pehati po njivah, trebiti meje in prati cunje bogatinČevim hlapcem in deklam.
Dokler Tonček še ni hodil v šolo, ga je jeruala s seboj. Kadar ga je vročina prevzela na polju, ga je vrglo kar v razor, v gozdu se je zleknil v senco, pri potoku pa pod vrbovje,
»Pazi, da te kača ne piČi. V takem grmovju jik je dosti!« ga je opomi-njala mati.
TonČek je kace sicer že videl, vendar da bi bile tako strasne in hude, se mu pa kar ni zdelo res.
»Ne kali mi vode!« je morala ponavljati ob potoku, ker je Toiiček le prerad lovil ribice in jih. spravljal v ribjo stajico, ki jo je ogradil z blatom in peskom. Po cele ure je potem ogledoval ribice, ki so se zaganjale v ogrado, da bi splavaie na svobodo po kraljestvu potoka.
»Pomagaj mi, no!< ga je predramila mati.
jBom.U je zahitel Tonček, prej pa še odprl ograjo, da so ribice v tre-nutku izginile v potoku.
Šola! Tonček se je je veselil, ker je bil radoveden, tu in tam pa ga je zaskrbelo, ker so mu starejši tovarisi pripovedovali, kako strog je ucitelj, kako mirno je treba sedeti in kako tenko poslušati.
Nof ko pa je bil že v Šoli, rau je še nekam ugajalo. Župnik je btl veliko bolj prijazen kakor na priinici in učitelj ni bil tak razbojnik, kot si ga je namišljal.
>Le uči se pridno!< ga je svarila mati in kar grenko ji je bilo pri srcu, ko je odhajal.
>To bo dolgo dopol'dne!« jo je zaskrbelo, ko je Tonček hitel po travniku in že zavil čez brv na belo cesto.
sBog ne daj, da bi se kdaj šel potepatlc mu je naročala jesenskega dne. Sama je videla kopico otrok, ki so se potepali, doma so i>ili pa starši v dobri veri, da se pridno uče in tenko poslušajo.
»Ne bora!< je zatrjeval Tonček in čudno se mu je zdelo, da ga opominja, saj mu se nikoli ni prislo na misel, da bi se šel potepat.
»TonČek, jaz vem pa za ribe, takole velike so. Jaz sem jih že pet ujel,« mu je razlagal LaČnikov Poldek.
>Kje?< je prevzelo Tončka. Loviti ribe, to je bilo zanj največje veselje.
»Na ovinku, pod mostomU mu je razodel Poldek.
12
>Saj Še utegneva, poglejva!« je namignil TonČku in oba sta jo kar itcvrla proti mostu. Tam blizu ni biJo hiš in nihče ne pride gledat pod most. To je bilo Tončku še najbolj všeč, saj ga je ribič že nekajkrat zapodil, ko jc lovil na vasi.
»Ali jo vidiš!« je vzkliknil Poldek.
»Joj, kako je velika!« se je začudil, sezul škornje ter zabredel v potok.
s-Eno že imam!« se je pobahal Poldek, Tončku pa se je pobesil nos od zavisti. Segal je pod korenine, pod skale, dotipal je ribo, pa se mu je iz-m uznila.
»Ali jo vidiš, ta je pa še večja!« je zmagoslavno pomolil Poldku veliko ribo, ki se je na vso moč otepala, da bi zlezla iz Tončkovih klešč.
»Kaj boš z njoU je z nekakim zasmehom dostavil Poldek.
>Kaj? Spekel jo bom!< se je odrezal TonČek, ubil ribo in že spet segel pod skale in korenine. Poldek ni zaostajal. Prerekala sta se in se zbadala, drug drufrega sta prepricevala, koliko rib je že poloTil prvi m koliko drngi.
Ura je odbila devet.
»Joj, šola!« je zagomazelo po TonČku. Materin opomin ga je v živo za-rezal in nič več se ni zmenil za ribe.
>Celo uro sva zamudUa!« je žalostno razodel svojo bolečino Poldku.
>E, kaj to!<
»Kako naj se izgovoriva?«
»Kako? Danes sploh ne smeva v šolo, jutri pa rečeva, da sva morala doma pomagati,« ga je učil Poldek, ki je bi] že vajeai takih opravičil.
TonČku ni slo v glavo, poguma pa le m dobil, da bi šel v šolo.
>Kam?« To vprasanje ga je grizlo in zbadalo, pa si ni znal pomagati.
»Za jabolka vem!< je namignil Poldek. >Na MiklaTŽevih ogonih jih je Še polno in tiihče ne pride tja!« je že vabil in Tončku je bilo kar všeč, saj so mn jabolka kar zadišala, ko je samo čul o njih.
Zdivjala sta proti ogonom, preplezala ogr&jo in splezala na jablano. Jabolka so bila lepa in dobra, da so se v ustih kar topila. Ko so se pa že obeina upirala, sta jih natlačila Še v žepe.
Spet sta morala čez ograjo. Sedaj pa je šlo že teže. Oba sta bila sita in še založena z jabolki.
Poldek se je že prekobalil in čakal Tončka, ki se je čudno motovilil.
sJoj!< je nenadoma kriknil in omahnil. Nataknil se je s hlačkami na priostreni kol.
>Boli, boli!« je tulil, pa se ni mogel sneti s kola. Visel je kot sv. Andrej na križu, z glavo navzdol.
Poldek se je ustrašil in zbežal, že ozrl se ni nazaj, le Tončkovb obupno kričanje mu je udarjalo na ušesa.
^joj. joj, jojU se je raziegalo prav do vasi in Tončku se je že vse vrtelo pred očmi: v glavo ga je nekaj suvalo in Čudno vročino je občutil.
Slišal je ropotanje koles in spoznal je glas Miklavževega Jaka.
^jojf joj\« je zaklical še mooneje, glas mu je bil pa že utrujen, zato pa še bolj presunljiv.
»No, no! Ali se je tiček ujel?« se je pošalil Jaka, toda ko je stopil k Tončku in videl, kako in kaj je z njim, se mu je zasmilil.
>To pa niso mačje solze!« ga je prevzelo in kai: se da op^ezno je sael TonČka s kola.
>Kar preveč si kaznovan, no, no!< je zmajeval dobri Jaka, Tonček pa je trepetal od bolečin in strahu.
>Nič se ne boj, saj mi ni za tista jabolka. Brž teci domov, proti večera ]ia pridi s košaro za jabolka.«
To je bilo Tončkovo prvo in zadnje patepanje.
13