Z gospodarskega polja. = Zarod za pospeševanje obrti t Gtoricl je skleail, da se ustaaove gospodarske zadruge za črevljarje, tkalce ia koviaarje po Goriškem. Posvetovaaja ia poizvedbe so se vršile v Gorici, Mirau, Ermiaa ia t Farlafliji. Ta zavod ustaaovi v Gorici tadi syobodao risalnico, kjer bo možao, da si stavbeai obrtaiki, b. pr. zidarji, klesarji itd. iz mesta ia dežele pridobe vsa potrebaa zaaaja za tehaiško-stavbao ia okraševalao risaaje. To risalaico bo lahko obiskoval vsakdo, posebao ob aedeljab. ia prazBikih. Zavod bo dajal tadi brezplačao aasvete ia Bavodila v tej stroki. Prihodaji mesec pa se ustaaovi posebea tečaj za elektro-tehflike, v septembru pa tečaj za kajigoveze. — Osnšeranje ljubljanskega barja. C. kr. poljedelsko miaistrstvo je oddalo delo za osašavaaje ljabljaaskega barja podjetaika Ozeczowiczka aa Duaaju. Dela so se že pričela. Najprvo se bo poglobila straga Graberjevega prekopa. Eo se bodo v Graberjevem prekopa dela koačala, se bo pričelo pa čistiti strugo Ljabljaaice skozi mesto. Vsa dela se bodo morala koačati 1. 1913. = Izboljšanje planin. 0. kr. miaistrska komisija za agrarae operacije bo izboljšala aa Eraajskem več plaaia. Izboljšaaje bo imelo aamea, da se povzdigae vredaost ia izdataost plaaia. Trebilo se bo plevel ia kameaje 8 pašaika ia plaaiaa vsako leto gaojila; zidali se bodo hlevi ia aaredile gnojae jame, vodnjaki 8 koriti ia filtrom, koder ai studeacev, ali vodai aabiralaiki pri studencih, ponekod se bo vsejala dobra trava ia izboljšali poti. Planšarstvo se bo aa ta aačia racioaalao povzdigailo. = Letošnja vlnska letina bo slaba aa Ogrskera, v Bolgariji, Srbiji ia Švici; sredaja aa Nižjeavstrijskem ia Tirolskem; dobra pa bo v Slavoaiji, aa Eraajskem, v Istri, Bosai in Hercegoviai, Italiji, na Poreaskem, Eamu- aiji, Španiji ia Grškem. Dobra bo tadi aa Štajerskem, koder še ai viaogradov zadela kaka ujma. = Zanimlve šterilke. Piva se je aavarilo aa Avstrijskem 1. 1908. aekaj aad 20 milijoaov hl, 340.000 hl maaj aego 1. 1907. Eot vzrok tema Bazadovaaju se imeBaje dobra viaska ia sadaa letina ter pivai bojkot v alpskih ia čeških deželah. — Poročilo tobačae režije za 1. 1908. pa je hajše, ker pravi, da se je porabilo za 6% več tobaka, ko prejŠBje leto, ali pa, da ae je potrošilo za 14 mil. kron več za tobak ko 1907. leta. 261 mil. kroa je šlo v dim. = Narodoplsno razstaro napravijo 1910. 1. v Levovu aa proslavo 5001etaicebitve pri Graaeawaleu. Središče te razstave bo zgodoviBBki oddelek, obsegajoč 1. zemljevide ia zemljevidski material, tikajoč se jagielovske dobe poljskega kraljestra, 2. kiparska dela, ki Bara kažejo različae straai zgodovinskega razvoja poljskega aaroda; 3. gospodarsko staaje ia sredstva za njega izboljšanje; 4. zgodovinske zaameaitOBti. Dragi del razstave bo posrečea aarodopisu pozaejših dob do naših dai. Mogoče je tadi, da bo ob tej priliki v Levovu vseslovaaska ametaiška razstava. = Vseslovanska banka. Iz Petrograda poročajo, da je utemeljitelaa glavnica za ustaaovitev vseslovaaske baake že zagotovljeaa. == Norosti t brzojaTnem prometn. S 1. jalijem t. 1. je stopilo v brzojavaem prometa precej važaih aovosti v veljavo; omeBJamo v kratkih. besedah BajvaŽBejše. V besedilo brzojavk, ki se odpošiljajo v kakem občevalaem jeziku, se smejo odslej poleg dosedaj dovoljeaib okrajev (trgovske zaamke, zaaki medaarodae sigaalae kajige itd.) privzeti tudi dogovorjeai aaslovi ia borzai karzi, ae da bi se brzojavko smatralo za šifriraao. Določila glede rabe dogovorjeaega jezika (šifre) v brzojavaem besedilu so se izpolaila v tem, da morajo obstajati besede, bodisi resaičae ali ametao sestavljeae, iz zlogov, ki se izgovarjajo v kakem navadaem jeziku, iu sicer v aemškem, aagleškem, špaaskem, francoskem, holaadskem, italijaaskera, portagalskem ali latiaskem. Črke z akceatom, kakor a, a, 6, a, o, ii, ae smejo biti v takih brzojavkah. Besedilo brzojavk v dogovorjeaem jezika ali šifrah sme obstajati iz arabskih številk, iz posameznih črk ali zlogov, veadar se pa črke ia številke v eai ia isti skupiai ae smejo rabiti. Novovpeljaa za dostavljaaje poaoči je Baaitu pred naslovom, zaradi katerega se mora brzojavka takoj dostaviti. Pri brzojavkah v dogovoijeaem jezika se šteje vsak posamezea zaek ia tudi vsako ločilo, apostrof ia vezaj kot posamezaa beseda ia je torej za vsak zaak plačati pristojbiao.