190 Pogovor kmetifhkiga ozheta f fvojim naravoflovja suzhenim finam, v mefzu Liflopadu. §. Unidan fte me vprafhali, sakaj de fe svesde tako majhne vidijo , akoravno fo vezhidel vezhr, ko nafha semlja? To njih daljezhina ftori. Le pomi-flite, de je fonze fkorej poldrugi miijonkrat vezhi, ko semlja, in fe tako majhno vidi, ker je #1 miljonov milj delezh od naf; vftreljena kugla bi s vfo fvojo hitroftjo 25 let potrebovala, predinj bi od semlje do fonza prifhla. O. Od kod pa vefh , de je fonze tako veliko in tako delezh od naf, ali ga je fhel mar kdo merit? §. Ualjezhino in velikoft fonza in svesd fo sves-dogledi f pomozhjo umetnih gledavnikov natanjko premerili in po vifokih vednoftih prerajtali, defiravno nobeden pri njih ni bil in jih meril ni. De pa sves-dogledi take rezhi natanjko vedo, fte fe 1842» leta farni preprizhali, ko fo merknjenje fonza na minute she dolgo dolgo pred osnaniii. 191 O. To fo p^izh natanjko sadeli; — povej mi pa, kako fe neki tako velike in teshke 11 vari, kakor fo svesde, samorejo obdershati na nebu bres privese. §. To fe sgodi po naiornih podavah, kterejim je Bog dal. Perva podava je, de vezlii svesda blishno manjfhi na fe v le z h e, kakor dori semlja s mef-zam, in fonze s semljo in s veliko drugimi blishnimi svesdami. De fi pa savoljo te mozhi svesde pre-bliso ne pridejo, in de ena v drugo ne sadene,jim je Boshja modrod vdihnila drugo pervi nafprotno mozh, ki jih prozh odganja; in ker defite dve mozhi enake, fe nemore nobena svesda premakniti ne na levo, ne na defno dran, ampak mora smerej odati na fvojim kraji. O. Ta rezh mi ne gre v glavo. §. Naveshite kuglo na trak, priveshite jo k v tla sabitimu kolizhku , sapodite jo od febe, in v idili bote, kako fe bo okrog koiizhka v ravno tidim okroglim potu vertila. Kucjla fe namrezh v fvojim teku prisadeva sleteti od koiizhka, privesa ji pa tega ne pripudi, in tako smerej na ravno tidim potu odane. Ravno tako fe godi tudi s svesdami na nebu, vertijo fe smerej po ravno tidim potu okrog fofednih svesd, ktere jih na fe vlezhejo. O. Kako vender fe morejo svesde verteti, faj jih smerej dati vidimo ? §. Nafha semlja in tudi druge svesde imajo dvojno vertenje: verte fe namrezh okrog febe, in okrog fonza, ktero jih na fe vlezhe. O. Kaj? De bi fe tudi semlja vertila in mi bi tega ne zhutili ? To povej kakimu bedaku, pa ne meni. čj. Semlja fe oberne s vfimi fvojimi prebivavzi vfak dan, to je v 24 urah okrog febe, kakor vosno kolo krog fvoje ofi.j m fe safuzhe vfako leto, to je v 365 dneh in 6 urah okrog fonza; pervo fukanje dor/, de imamo nozh in dan, drugo pa zhvetere kvatre ali letne zhafe. (Konez flecii.) Pogovor kmetifhkiga ozheta f fvojim naravoflovja suzhenim linam, v mefzu Lili o padu. (Konez.) O. Kako bi bilo mogozlie. de bi fe semlja vertila krog fonza, faj vidimo ie fonze is-hajati, in sahajati, semljo pa mirno flati? JJ. To fe le vidi, v refnizi pa ni tako: fonze Hoji mirno, semlja pa in dofli drusih svesd fe verti okrog njega. Nekaj she pamet da, de je bolj primerno, de fe mala svesda okrog velike verti, kakor de bi fe velika okroo* male vertila. Ali fe C5 194 vam ne sdi, kader fe peljete po vodi v kakim zhol-nu , de vi mirno na mefti fedite, vfe druge rezhi pa na obeh ftraneh bregii memo vaf lete, defiravno ni tako? O. Ako fe semlja verti/ sakaj fmo pa smerej na ravno tiftim medu? Kar slavim, fim smerej v Naklim, in fe fhe nikamor nifim premeftil. §. Vfe rezhi s nami vred gredo: hifhe, gore, niefta, zerkve i. t. d. in sdi fe nam, de fmo smerej na ravno tiftim kraji, defiravno fe fuzhemo , ker smerej tudi ravno tille reči vidimo. O. Pod ktero svesdo, Jan es! ii neki ti rojen, de fi tako fvojoglaven, in de ii nizh ne puftifh vsetj? §. Miflim, de pod viimi; faj fo bile she vfe svesde pri mojim rojftvu vit varjene. O. Me ne rasumefh. Jes.miflim: ktera svesda je t i (to leto vladala, ko fi bil ti rojen? Jjaj Vfako leto pofebna svesda vlada (regira). §. Ali ni viLgamogozhni Bog od veka do veka vladar viih tivarjenih rezhi', ki ne potrebuje svesd, de bi mu pomozhnize bile ? O. Bog je ref vladar vfiga, pa venderle tudi pravijo, de vfako leto pofebna svesda vla-duje, ki ima zhes v tiftim lelu rojene zhloveke veliko obiafl. jj. To le ljudje kvantajo, kakor marfikako drugo neumnoft. pa je debela vrasha; viigamogozhni Bog je livarni k in vladar vlih rezhi na nebu in na semlji, in bres njegove volje ne pade laf is nafhe glave. O. Pa faj ne bofh rekel, de rep a 11 a svesda ali svesda s metlo fkomet) ne pomeni vojfke in hudih fhib boshjih? §. Rep alte svesde fo premika vne svesde, ktere velike pota na nebu obhodijo, in kader pridejo bliso semlje, jih vidimo, semlja njih sharke na fe vlezhe, sato, fe vidi njih fvitloba, ko gore-zha metla, fzhafama fe nam fpet odmaknejo, de jih ne vidimo in ljudje mifiijo, de pomenijo vojfko ali drugo fhibo boshjo. O. V letu 1811 je hodila velika svesda s metlo, in kako velike vojfke fo bile takrat f Fran-zosant! §. Pa je she tudi po tem repafta svesda hodila, vender ni bilo vojfke ne druge pofebne fhibe boshje. Perkasin repaftih svesd fe po navadnih na-tornih poftavah sgodi; de fe pa lahko nameri, de je ravno takrat vojfka, ali de pride kaka druga fhiba hoshja, kader fe nam taka svesda prikashe, to vfakimu she pamet da. O. Ker toliko govorimo od svesd in nebefhkih prikasin, rad bi fhe svedil, kaj de je rimfka zeli a na nebu? §. Rimfka zeli a na nebu fe imenuje f vitli nebefhki paf is tavshent in tavshent svesd, ktere fo tako delezh od naf.de ie njih luzh vidimo, svesd pa ne raslozhimo . in de bi vfterljena kug!a potrebovala priti do nar blishne take svesde fheft do sedem fto tavshent let, zlie bi smerej v enaki hi-trofti letela. Vfe te svesde imajo fvojo luzh. kakor fonze : fo smerej na ravno tiftim kraji, okrog njih fe druge svesde fuzhejo,. ktere od njih fvitlobo dobivajo in gorkoto. Pravijo ji pa rimfka zeli a mor