Slovenski List
Neodvisno slovensko krščanskosoeijalno glasilo.
Štev. 18.
V Ljubljani, v soboto 5: marca 1898.
Letnik III.
vi ti t“ izhaia v sredah in sabotah. Naročnina je za vse leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka številka stane B novč. — Dopisi pošiljajo se ,,Slovens * ^	^	Ljubljani.	—	Nefrankovanl dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila se pošiljajo upravništvu „Slov.
uredništvu „ ov^	Urednistvo	in Upravništvo sta v Ljubljani, Oradliče itev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Kranjski deželni zbor.
(Dalje.)
V	večerni seji deželnega zbora kranjskega ne 28. februvarja je bila glavna točka deželni roračun. Kot nekak dodatek je prišla na dnevni ed potem še volilna reforma, kar je pa le mevno pri naših zmedenih razmerah. Baš pri olilni reformi bi se bilo moralo pokazati, katera tranka je narodna, in katera ne. Brez ozira na eleposestnike, ki že itak niso slovensko-narodm,
,i bili vender pri tej priliki pričakovali, da bo-leta obe slovenski stranki v deželnem zboru :ranjskem pokazali vsaj svojo dobro voljo, be eda bi se bila morala ta stvar prej spraviti na Inevni red in vtakniti med dolgočasne prošnje a kake neposute ceste, ki so se odkazovale v^
ešitev deželnemu odboru.
Poročevalec pri deželnem proračunu je bi »oslanec Hribar, ki je svojo nalogo reševal zvrstno. To je pa ravno upokojenega nemškega >oročevalca istotako jezilo, kakor starega Bis-narka, ko ni bil več kancelar. Zato so od ondod iriletele nekatere otrovane puščice na poročevalčevo mesto, katere je pa Hribar spretno vrgel
mzaj.
Poslanec Povše je tožil o mnogih deželnih .roških, V velike zadrege pride dežela, ko ji dr iava odvzame naklado na pivo in žganje. OJ ikodnina, katero bode dajala država, ne bode losti v pomoč. Znižali se bodo dohodki dežele .udi, ker se znižajo direktni davki. Kje naj se lobi nadomestek? Kmet ne zmore večjega davka, i/rh tega pridejo še novi izdatki za osuševanje larja, razne vodovode, vseučilišče, ki je nam ne ibhodno potrebno, itd. Novih virov bi se dobilo, iko dežela vzame v zakup državni užitnmski lavek na Kranjskem in ako se uvede davek aa luksus.
Tudi poslanec baron Schwegel je tožil 3 velikih izdatkih za deželno upravo in kulturo. Ne glede na osuševanje barja bode potreben cel
milijon za najnujnejše vodne zgradbe. Za zdravstvo in železnice se je mnogo storilo, a naj večje troške prouzroča šolstvo, izdatki za šolstvo bodo kmalu znašali pol milijona. Poročevalec se moti, ako trdi, da konvertovanje zemljiške odveze ni koristilo deželi, danes bi bilo tako konvertovanje še ugodnejše, ker je obrestna mera nižja. Imeli smo nekdaj preveč denarja in zato nismo dobro gospodarili, sedaj bode treba varčnosti. Dohodki na žganje in pivo se bodo znižali. Zvišati bode treba prihodnje leto naklade za 10%. Koristila bi deželna banka in zato je prav, da se prebitek od žganja naloži v ta namen. Govornik je nasvetoval v tem oziru primerno resolucijo.
Poslanec Kalan je v daljšem govoru kazal na to, da vlada med poslanci soglasje, da je treba pomoči mestnemu in kmetskemu prebivalstvu Dobra polovica deželnih dohodkov gre za šolstvo, a vjemala se je tudi zastopnikov skrb, da se razvije potrebno šolstvo. Vseučilišče je vprašanje, ki se tiče obstoja našega naroda in zato sta bili tudi v tem vprašanju obe slovenski stranki v finančnem odseku složni. Ker je nekdaj naš narod z mečem ščitil obstoj državi, naj mu sedaj ona stori, kar je storiti dolžna, ter pomaga ustanoviti vseučilišče. Ako za visoko šolo toliko hoče storiti dežela, ki niti kruha nima za svoje sinove, je to dokaz o požrtvovalnosti našega naroda. Vneta je naša stranka tudi za povišanje učiteljskih plač, ker se nadeja, da bode učiteljstvo z navdušenjem vršilo svoje dolžnosti na polju vzgoje in omike. Premalo se še g ji slovenščina na srednjih šolah. V Kranju so meščani veliko storili, zato imajo gimnazijo; v Ljubljani pa vlada preveč odlaša z zidanjem šolskih poslopij. Letos naj se že začne graditi novo gimnazijsko poslopje in nižja gimnazija naj se spopolni v višjo gimnazijo.
Poročevalec poslanec Hribar je govoril o slučaju, ako bode vlada vzela deželi naklado na pivo in žganje in je dalje pojasnoval svoje stališče o deželnem kreditnem zavodu. Na napačnem
potu je poslanec baron Schwegel, ako meni, da bi se kaj opiavilo s privatnim zavodom. Ustanoviti se mora v deželi tak zavod, ki ne potrebuje po sebnega garancijskega fonda. Schwegel vedno govori tako: če bo to, bo to, če pa tega ne bo, pa onega ne bo, kar ni pravo. Poročevalec je dalje govoril o distriktnih bolnicah, o lokalnih železnicah, za katere se naloži fond 25.000 gld., obžaluje, da je dežela prevzela garancijo za do lenjske železnice, namesto da je prispevala k zgradbi, zdaj se pa poje: „Naprej ne vem, nazaj ne smem!" Ni res, kar je trdil baron Schvvegel, da mi pri nakladi na žganje ni za etični moment; žganje je kuga, ki končuje narod. S svojim predlogom, da naj se da vsako leto po 20.000 gld. za vseučilišče, nisem prodrl. Gimnazija se bode letos zidala. Veseli me, da sta glede godpore učiteljstva in šolstva obe narodni stranki jedini.
(Konec prihodnjič.)
Nekoliko o Zoli.
Peresna dela svetovnoznanega zloglasnega e niso nikoli vzbujala moje radovednosti, ogo sem bila že čula o njih pripovedovati, ogo mnenj in sodb o njih čitala, rezkih, ne-idnih, malo častnih, uničevalnih sodb, a sem tja zadela tudi na kak slavospev, prihajajoč Zoli sorodne roke kakega nekrščenega ali pa i krščenega somišljenika njegovega. A navzlic »eljivosti toliko nasprotnih mnenj se nisem ni-i mogla odločiti, da bi segla po kakem nje-rem spisu, da se na lastne oči prepričam, kaj koliko je na tem resnice, še-le naj novejši po-mbe poln pariški dogodljaj, svetovno vele-limiva Zolina pravda, koje razvijanje in konec vsak, ki se le količkaj zanima za tuje hte-ue in politične zadeve, z napetostjo zasledoval pričakoval, še-le ona je pretvorila mojo nežnost do tega pisatelja v živo radovednost, mej tem, ko je tekla pravda, prečitala sem raj njegovih del, kojih edno je bilo razvpiti nan „Nana“. Sramujem se te svoje slabosti, >je radovednosti, a še bolj se sramujem, da a do konca vztrajala pri onem gorostasuem vu. Vender mi ni žal, da sem ustregla svoji le vednosti. Bilo je potrebno, da zrem enkrat,
če tudi samo za migljaj, v ono bleščečo se zvezdo na naturalističnem nebu. In sedaj, ko sem si ogleda!a ta meteor „genijalnosti“ na obzorju umazanosti, ne bodem se več čudila, da Zolini učenci pišejo tako, kakor baš pišejo.
Nekaj dnij sem potrebovala, predno sem se otresla nepopisnega gnjusa in razjarjenja, vzbujenega mi po nenravnih, s kruto smelostjo in naj večjim cinizmom narisanih popisov, koji v preobilnosti polnijo Zoline spise. Najbolj me je pa presenetilo dejstvo, da vlada, ki je sicer prestroga glede političnega tiska, dovoljuje, da se take pohujšljive in umazane knjige tiskajo in razpečavajo v tisočerih iztisih. Nisem sicer zagovornica zloglasne cenzure, a vender menim, da bi se proti spisom i la Zola moralo postopati kakor proti hudodelstvom.
Ali se mar hudo ne pregrešuje proti človeštvu, kdor seje med nje nezadovoljnost in brezstidnost, kdor vzbuja st ast in podlost, kdor podnetuje nenravnost ter s tem naposled povzroča stud do poštenega življenja?
Kako malenkostna se dozdeva tatinska, roparska, in tudi težka morilčeva pregreha v primeri s pregreho brezvestnega pisatelja, ki s svojim pohotnim peresom vceplje čitateljstvu najhujšo in najpogubnejšo kugo, kugo nenrav-
Odmevi iz delavskih krogov o volilni reformi.
Izviren dopis.
Volilna reforma za kranjski deželni zbor je v pjneJeljek dne 28. februvarja — propadla. Zadnjo uro zasedanja (ob 11. uri zvečer) spomnili so se zastopniki slovenskega naroda na Kranjskem, da narod zahteva 'premembe volilnega reda. Oo zadnji uri zborovalnega življenja imela se je odločiti politična osoda brezpravnih prebivalcev kranjske dežele. — Odločila se je tudi 1 Toda kako ? Deželni zbor je vsprejel predlog, da se raztegne volilna pravica, čujte in strmite, celo na one, ki plačujejo najmanj 4 gld. direktnega davka, in da se vrše volitve tajno. Slovenski delavci so opeto-vano po slov. kat. delavskem diuštvu zahtevali volilno pravico za vse polnoletne državljane moškega spola, ne oziraje se na vplačevanje direktnega davka. Toda klici v deželi politično
nosti, katera bode dolgo vrsto let zastrupovala in morila na tisoče in tisoče duš in teles? — Pri čitanju v Zolinem duhu spisanih knjig se lahko celo dobre in poštene duše vznemirujejo in pohujšujejo, kaj pa še-le naj rečem o nravno-slabotnih in omahljivih ljudeh. Naj se ta brezvestni pisatelj še toliko izgovarja z geslom, katero ima vedno na jeziku, da samo zaradi ljubezni. do resnice narisuje in popisuje življenje, kakoršno je, pameten čitatelj pa vender kmalu izprevidi, da je ta njegova istinitost življenja največ samo izrod njegove umazane domišljije in njegovih nebrzdanih podlih čustev.
Komu naj bi bilo novo, da je svet od svojega obstanka počenši, od prvega človeka naprej, izprijen, da je človek nagnjen bolj k slabemu, nego k dobremu, da je prvo lože izvrševati-nego poslednje. Zlobe in pregrehe se nam, žali-bog, dan za dnevom predstavljajo pred oči in mi nehotč postajamo priče najnižjih propalostij, najhujših prestopkov in hudodelstev, vzbujajočih grozo v duši. Ali je pa treba vso zlobo prenašati na papir, predstavljati po gledališčih z namenom, da bi se s ponavljanjem in predstavljanjem nečastnih činov in pregreh svet poboljšal? In ti, ki tako nelogično mislijo in trdijo, porogujejo se navadno popisom plemenitih izvoljenih značajev
brezpravnih prebivalcev, so bili zaman. Kakor v posmeh delavskemu stanu 8[ remenil se je volilni red samo v toliko, da se bodo volitve deželnih poslancev vršile po listkih in da seje volilni cenzus znižal na 4 gld. davka. Kdo je zakrivil to, kdo nosi odgovornost za razburjenje zavednih krščanskosocialnih delavcev? Kdo noče poznati in priznati delu politične pravice? To so pred vsem naši nemški veleposestniki, ljudje, ki so plemeniti samo po imenu, njih srce pa prevladuje črv egoizma ali sebičnosti. Ti so se postavili prvi po robu vsaki večji raz širjatvi volilne pravice in vsaki pomnožitvi poslancev. Ti ljudje, ki imajo vsled krivičnega „liberalnega" volilnega reda še vedno desetino v deželnem zboru (vsak deseti volilec je poslanec), so preprečili pameten in pošten volilni red. Gro zili so, da takoj ostavijo dvorano, ko bi prišel kak predlog v širšem smislu. Ker pa slovenski poslanci ne tvorijo treh četrtin cele zbornice, katerih navzočnosti je potreba pri spremenitvi volilnega reda, tudi niso mogli predlagati pravične volilne reforme. Iz tega se razvidi, v kako žalostnem političnem položaju se nahaja naše ljudstvo. Naši naprednjaki, ki sicer vedno govore o svobodi, tudi niso imeli poguma, vsaj pokazati željo po občni volilni pravici. Edina poslanca Kalan in Žitnik sta zahtevala, da se v prihodnjem zasedanju zbornici predloži volilni zakon v smislu občne volilne pravice. Ali se bode kaj zgodilo, je drugo vprašanje. Slovensko, politično brezpravno ljudstvo na Kranjskem naj si zapomni svoje najgorje nasprotnike, ki iz političnega in socijalnega egoizma ne dovolijo ljudstvu njegovih svetih pravic. Naloga krščan-sko-socijalno mislečega prebivalstva, osobito delavstva kranjske dežele, je ta, da se v prihodnje delavstvo z vso eneržijo na noge postavi za svoja prava. Brezobzir. o moramo razkrinkati sebično »žlahto" in vse tiste, ki bi se hoteli upirati naši pravični zahtevi. Ako imamo dol žnosti, zahtevamo tudi pravic, ki so posledice dolžnostij. S tem pokažemo, da hočemo v resnici pomoči vsestransko delavskemu stanu iz njegovega hlapčevstva. Naše geslo v prihodnje bodi: Občna volilna pravica za deželni zbor in za občinske zastope! S tem geslom korakajmo v zakoniti politični boj in ne nehajmo, dokler Le zmagamo! Opozarjamo somišljenike na deželi, da uprizarjajo povsodi shode, na katerih naj odločno zahtevajo pravično preosnovo volilnega reda za deželni zbor. Pokazati moramo resno našim deželnim zastopnikom, da odločno zahtevamo od njih, naj izposlujejo ljudstvu političnih pravic, nčf podlagi katerih hočemo zakonito v krščanskoaocijalnem smislu urediti sedanje ne-razmerje v ljudstvu ter tako postaviti temelj boljših socijalnih odnošajev prihodnjemu rodu Pokažimo tudi, da naše politične pravice niso za zadnjo uro, marveč za življenje, in da se jih
ter blagih junaških dejanj, češ, da kreposti na svetu ni, da je čednost samo bajka. Ako smejo naturalisti pretirav ti zlobnost, in to, kakor pravijo, le z dobrim namenom, zakaj ne bi smeli tudi idealisti pretiravati krepost zaradi goto-vejšega vspeha? Pretiravanje hudobije in na-kitovanje -regrehe vodi v očitno pogubo, pretiravanje blagosti in kreposti pa nagiblje k po-boljšanju in popolnosti. *) Čl vek te popolnosti itak nikoli povsem ne doseže. Kdor teži po vzvišenem, dosegel bode komaj dobro in lepo, kdor teži po lepem in dobrem, pa komaj srednje. Krepostni in ganljivi prizori, popisi samožrtvo-vanja in samozatajevanja, slike goreče vztrajnosti in zvestobe morejo samo vzgojevati duhove in srca za vse lepo in blago ter jih nagniti k milobi in prizanesljivosti.
Da veliki Zola navzlic vsej svoji genijalnosti a svojimi umazanimi spisi niti pri svojih rojakih, kateri, kakor je znano, niso baš preobčutljiv' za nravnost, ni dosegel one slave, one uglednosti in priljubljenosti, kakeršno mu pripisujejo njegovi čestilci ter mu jo šiloma hočejo pridobivati, svedočijo najbolj zadnji pariški dogodljaji. Redarstvo je Zolo komaj ubranilo ljudske sodbe. »Smrt Zoli!1* »V vodo ž njim!11 — »Moralo nam
Naše mnenje je: Vse kar je prav! Pretiravanje jako težko koristi, — Op. uredn.
deželni zbor ne bode mogel več spominjati še le zadnjo uro zasedanja. Skrbimo za to, da bode volilna reforma ena prvih točk posvetovanja deželnega zbora. Naprej za pravico, Bog je z nami!
Izvirni dopisi.
Iz Črnomlja, 4. marca. Redki so dopisi v časnikih iz našega mesta. Vender ne spimo, ampak bdimo in nekoliko napredujemo, dasiravno bi lahko napredovali še bolje, ako bi se poravnale razprtije in bi delali vzajemno vsi skupaj na korist naroda, zlasti izobraženci.
V	društvenem oziru se še nekaj gibljemo: imamo čitalnico, gasilno društvo, lansko leto smo osnovali obrtno zadrugo in letos slovensko bralno društvo pri obrtni zadrugi. Ako se bode vzbudil čut obrtne skupnosti, se bomo laglje ubranili požrešnemu kapitalizmu. Dasiravno je obrtna zadruga gotovo napredno društvo, ima vender, kar je skoraj neverjetno, najhujše nasprotnike v tako imenovanih „naprednjakih". Pikro zbadajo naše Bralno društvo, češ da je »ordinar". Lep namen ima to društvo, namreč skrbeti narodu za omiko in prijetno pošteno zabavo ; ker bi pa društveniki tudi z duhovni radi živeli v miru, so mu nasprotniki liberalci, kateri bi vedno radi le f . . . . grizli. Seveda razumni meščani tega ne delajo, ker vedo, da nam je tako grizenje že nekoliko škodovalo. Pokojni kanonik Stariha je bil zapisal v svojo oporoko neko večjo svoto na korist črnomaljske mestne občine. Ko je pa dobri mož na svoja ušesa slišal, kako so nekateri mestni zastopniki zabavljali duhovnom, ga je tako užalilo, da je dotično volilo pred smrtjo pismeno preklical in imenoma navedel kot vzrok grdo zabavljanje dveh gospodov. Ne bilo bi pa škodovalo kanonikovo volilo občini, ki ima nad ‘20 000 gld. dolga.
Naši Čitalnici „Slovenski List" ni všeč, ker dela za slogo med Slovenci. Kam pa pridemo Slovenci brez sloge ? Ali nismo sami krivi, da imata Žid in Nemškutar na slovenskih tleh v rokah skoro vso industrijo, vso večjo trgovino in obrtnijo? Solziti se mora človek, ko gleda ta žalostni naš položaj, ob jednem pa nebrižnost narodnih voditeljev za gospodarsko organizacijo. Od naših poslancev pričakujemo, da se že enkrat zganejo ter naglo združijo domače sile v obrambo proti tujstvu, da ne bode prepozno. Z veseljem bi tudi mi pozdravili slovenski obrtniški shod,
o	katerem je pisal Vaš dopisnik iz Metlike.
Zagorje ob Savi, dn6 3. marca. Globoko so se oddahnili vsi po miru koprneči rodoljubi, ko so listi prinesli veselo vest: Sprava! sprava! Kadar v vojski skleneta dva sovražnika mir, se dogodi, da bolj oddaljene čete še po sklenjenem miru »pucajo“ druga na drugo, ker ne pride tako hitro do njih poročilo o premirju.
je že davno zastrupil, zdaj nam še brani izdajalce domovine" — tako je razjarjeno ljudstvo upilo na svojega »veleuma".
V	listku »Slov. Naroda" pa je nekdo prav elegično pisal o Zoli in njegovi pravdi. Dotičnik predstavil ga je svetu uprav v mučeniški podobi ter zagotavljal, da, ako Zola izgubi pravdo, mu je pa zato „za vselej zagotovljena moralna zmaga". Kdo to verjame? Zolina moralna slava je že davno ugasnila, če je sploh kdaj svetila!
»Slov. Narod" je tudi zmagonosno omenil onih 500 podpisov dunajskih žensk na Zolini vzpodbudnici ter porogljivo omenil veliki shod dunajskih gospej (okoli 2000), pri katerem so vpričo dunajskega župana podpisale nezaupnico Zoli. »Slov. Narod" imenuje prvih 500 »najodličnejše dunajske dame", a o drugih 2000 pravi, da so same kuharice, služkinje, tercijalke in stare device. Znano pa je, da onih 600 „odličnih dam* so bile z večine le Abrahamove hčerke in pa nekaj emancipiranih ženskih bitij in socialistinj. samih žensk, ki so že davno pozabile ali pa nikoli ve dele niso, da je sramežljivost največji zaklad, ki žensko v resnici diči, prav kakor je poštenje moškemu največja dika in ponos.
Po sodbi poročevalca „Slov. Naroda" bi samo preproste in nevedne ženske ali stare de
Nekaj podobnega je bilo tudi pri nas. Vzrok temu pa je bil dež. šolski svet s svojim odlokom, da naj se na topliški štirirazrednici začne s podukom blažene nemščine že pri malih frakeljnih, katerim se v prvem razredu še slovenski i pa a komaj v glavo vcepita. Naj bi se dež. šol. svet vsaj na pol toliko brigal za zagorsko trirazred-nico, ki ima poldneven poduk, pa je že dva meseca brez tretje učne moči! Mi nismo nikakor nasproti temu iz narodnega šovinizma, kakor to delajo naši obmejni sovražniki, ampak s peda-gogičnega stališča Mimogrede omenjam, da so učenci že dobili abecednik in ne smejo več reči: »Tukaj!" ampak „Hier!■*
„Narodov" dopisnik je pri tej priliki pošteno krenil »takoimenovano katol. narodno stranko", češ, da je ona kriva zaradi koalicije v krajnem šolskem svetu.
Ker nobeden krščanskih socijalistov o tej upeljavi nemščine do zadnjega nič vedel ni, je bil pač čisto naraven odgovor na ta napad dopis v „S1. L." št. 15. od 23. febr., kateri je provzro-čil precej hude krvi. Seveda je bilo zopet pričakovati par bomb od nasprotne strani. Med tem časom pa je prišlo tudi do nas veselo poročilo, da je sklenjen mir. Zato smo pa tudi mi rekli: ne bomo več bomb metali drug na drugega, posebno ker jih rabimo zoper nevarnejega sovražnika, s katerim ni mogoča nobena sprava, s katerim se je treba boriti na smrt in življenje. Malo prehud je bil zadnji napad, rekli so napadeni ; tudi mi priznamo, toda bili smo v obrambi Ker pa vsa ostrost obstoja ravno v tem, da je samo faktum povedan, jo omilimo, v kolikor se omiliti da, s kratkim pojasnilom.
Naš g. župan Miha Morscher, ki je ob jednem naš Eskulap, se ničesar bolj ne boji, kot v »cajtenge"priti. Ker se mu je pa to zgodilo kot županu v „Poslanem" v »Sl. N." št. 15., skril se je za hrbet svojih odbornikov, oziroma za „Poslano" »Sl. N." št. 24, katero so poslali občinski odborniki gg. Mauer, Weinberger in Mihelčič, ki trdi, da ni Nemškutar, navdušen za Volka, kot n. pr. naša »frajla v kindergartnu ‘, ampak »Kranjec", in da dela za poduk v nemščini zato, ker je potreben. Dosledno pač ni, da sta to storila dva slovenska narodna odbornika, ki gotovo za nemškega župana glasovala nista. Branili bi naj ga bili njegovi nemški bratje! Toda ker sta to storila iz usmiljenja do ubogega, starega, od ženske stiskanega moža, in smo sedaj tudi v znamenju sprave, smo za radi ljubega miru to radi pojasnili.
Dopis dobi vse drugo lice, ako omenjamo, da je bil v zvezi z uvodnim člankom »Glaii za spravo", kateri je brezobzirno na desno in 1 e v o grajal, kar je graje vrednega. Iz teh vrstic pa častiti bralci tudi lahko razvidijo, kako se da vsaka reč v to porabiti, ako se hočemo med
vice še mogle biti sramežljive ter gojiti čut dostojnosti in nravnosti! Kako to, da so 1. febru-varja odstavili na Dunaju ravnatelja dvornega gledišča samo zato, ker je prepogostoma uprizarjal »moderne" komade, za katere dotično . bčinstvo ni maralo? In zakaj da ni maralo, ni menda treba komentara. Ali v dvorno gledišče zahajajo znabiti kuharice, služkinje, tercijalke in stare de vice, katere bi se v svoji nevednosti zgražale nad pikantnostjo »modernih nesnag" ?
Zola je obsojen! — Malce pokore in moralne soblazni menda ne bode škodilo njemu ki je smelo teptal božjo in človeško zapoved, katera veli: Ne pohujšuj!
A to dejstvo ne ostane brez vpliva niti brez vspeha. Streznilo bo marsikaterega in marsikatero, ki so obožavali Zolo kot malika pravico-ljubnosti, odkritosrčnosti in istinitosti. Vera v Zolino pisateljsko dovršenos in njegove pogubne nazore bo vsled te njegove soblazni nehotG omahovala, in že to dejstvo samo na sebi se sme smatrati kot dobro znamenje, kot najveselejši dogodljaj tega zmedenega fin de sifecle, kateri se posebno odlikuje po svojem žalostnem propadu estetičnega vkusa, znanosti in umetnosti !	Pavlina	Pajkova.
seboj „ravsati". Toraj proč z ravsanjem! S skupnimi močmi pojdimo na narodnogospodarsko delo!	Istinid
S Štajarskeg-a, 4. marca Jedini list, ki zagovarja slovenske interese v nemškem jeziku, je „Sudsteirische Post", ki izhaja dvakrat na teden v Mariboru Ta list bi moral biti dobro urejevan, mcral bi biti prvo glasilo štajarskih Slovencev. A še več! Ta list bi moral biti neko sredotočje občne slovenske politike, moral bi biti za nas to, kar je praška „Politik“ za Cehe.
V	prejšnjih časih je „Stidsteirische Post" teškim zahtevam res še precej zadoščala in je imela razmerno mnogo naročnikov. Omikanci na spodnjem Štajarskem so jo jako radi čitali. V poznejšem času. posebno zadnji dve leti, pa je prišla na boben. Slabo je urejevana in še to, kar prinaša, prinaša pozno. Mi tu „Sii lsteirische Post“ javno poživljamo, da se že vender enkrat poboljša. Mi nismo njeni sovražniki in ne bomo, marveč želimo ji kar največ naročnikov, a v interesu celokupnpga slovenskega naroda tu javno opozarjamo merodajne mariborske kroge, da malo poskrbijo zanjo. Naj ostane redakcija v Mariboru ob periferiji slovenske meje, a naj bo, če že ne več, štajarskim Slovencem vsaj to, kar je bila v prejšnjih letih Gospodje v Mariboru primite malo bolj svojo „Sud-steirische Post", a odložite malo občutljivosti, če vas kdo po pravici pokritikuje! Kar ni prav, ni prav, naj stori Peter ali Pavel Za man se umivate! „Sudsteirische Post", „Domo-vina“, .Slovenski Gospodar" naj Fe lepo složijo, naj skupno delajo, mesto da bi se pisano gledali, ker vsi trije listi zagovarjajo iste zahteve slovenskega naroda. Slovensko štajarsko ljudstvo je, hvala Bogu. složno, bodi složno tudi v listih! Proč z vsako občutljivostjo in osebnostjo! Ži vela sloga!
Politiški pregled.
Državni zbor se pripravlja za delt. Kakšno delo — še ne vemo. Parlamentarna komisija desnice se bode vršila sredi prihodnjega tedna Zaupniki čeških, poljskih in katoliških nemških poslancev so izjavili, da je desnica nerazdružna in da predsedstva v zbornici ne prepusti manjšini. Ministerski predsednik Gautsch bi pa baje desnico rad razklal. Čehe odriva in se bota z zmernejšimi liberalnimi Nemci ter ima tudi svo jega kandidata za zbornično predsedstvo. Pri otvo ritvi drž. zbora bode Gautsch označil stališče vlade. Danes je ministerstvo izdalo provizorične nove jezikovne naredbe za Češko. Nove jezikovne naredbe za Češko določajo, da je uradni in službeni jezik oblastev oni deželni jezik, katerega se poslužujejo prebivalci po izkazih zadnje ljudske štetve, v jezikovno mešanih okrajih se rabita jednako češki in nemški jezik. Na Moravskem se vsi okraji prištevajo dvojezičnim. — Bivši češki namestnik grof Fr. Thun je imel daljši pogovor z ministrom vnanjih zadev grofom Goluhovskim, kateri je bil včeraj v avdienci pri cesarju — Drž. zbor bode sklican za 21. t. m. Jutrišnja „Wiener Zeitung" prinese dotični cesarjev patent.
Vlada je ugodila praškim buršem ter jim dovolila zopet nošnjo prusofilskih trakov in čepic. Ljuba Avstrija ima lepo bodočnost, ker njeno vlado vladajo burši! — V Pragi so se zopet pokazali nemški dijaki v kulerjah na ulicah. Nastal je pretep med njimi in čehi. Policija je odvedla nemške dijake na komisarjat.
češki poslanci so izdali oklic,- v katerem se zahvaljujejo ljudstvu, da se je mirno in dostojno vedlo med zasedanjem češkega deželnega zbora.
V	Pragi je včeraj ljudstvo po cestah popevalo slovanske pesmi ter prirejalo ovacije češkim narodnim voditeljem.
Tako bodi pri nasl V češkem deželnem zboru je poslanec Pipič predlagal, da naj zasebne šole, v katere se jemljejo otroci, ki niso zmožni učnega jezika, ne dobivajo deželne podpore, ker ima narod pravico varovati svoje otroke razna-rodenja. Predlog se je vsprejel.
Deželni zbori so vsi zaključili svoje zasedanje razen nižjeavatrijskega.
Poslanci Stojalovskega stranke so osno vali za državni zbor poseben klub, ki šteje 7 Članov in se imenuje klub poljske krščanske ljudske stranke. Ker se bodo ti poslanci potegovali za interese ljudstva, je umevno, da poljskim jrotom novi klub ne ugaja.
Socijalni demokrati so zmagali na Češkem v dveh krajih pri občinskih volitvah namreč v 3u'anki pri Pragi so prodrli v tretjem razredu z vsemi svojimi kandidati in v Volašecu je podžupan postal neki socijalni demokrat, župan pa omladinist.
Za občinske volitve na Reki, ki bodo 5. aprila, spravila je vlada v volilni imenik nad 230 Madjaronov, ki nimajo nikakih pravic na Reki.
Petdesetletnico italijanske ustave so praz novali včeraj v Italiji. Košutovci so brzojavno jozdravili Italijane. — Tržaški občinski svet je v tej priliki tudi izrazil svoje nsimpatije“ blaženi Italiji. — V Rimu so bile včeraj velike ljudske demonstracije. Kralj je imel nagovor in zvečer je bilo mesto deloma razsvetljeno. Mesto e bilo v zastavah.
Domače novice.
Novemu knezoskofu ljubljanskemu, pre
vzvišenemu gospodu dru. Antonu Jegliču, so čestitali brzojavno tudi hrvatsko-slovenski poslanci deželnega zbora istrski-gi Knezoškof se je za hvalil prisrčno na čestitki.
f Viktor Globočnik. Deželni poslanec c. kr. notar Viktor Globočnik je umrl včeraj popo ludne ob */4 na 4. uro v Kranju vsled zastrup ljenja krvi. Zdravnik mu je nesrečno prerezal malo ranico na nogi in v malo dneh ga je pokosila smrt. Pogreb bode jutri (v nedeljo) popo-ludne. N. p. v. m.
Osebne vesti. Tržnim nadzornikom v Ljubljani je imenovan dosedanji živinozdravnik gosp. Hugo Turk. Praktikanti pri mestnem magistratu so postali gg.: Albert Sežun, Danilo Šapi ja, in Ivan Završan. Mesti magistratnega konci pista in mestnega arhivarja se bodeta še jedrn-krat razpisali. — Starašinstvo občine Šebrelje je imenovalo Miroslava grofa Marenzija, c kr. okrajnega glavarja v. Tolminu, častnim občanom — G. Leop. Pavletič pride za sodnega pristava v Komen.
Iz občinskega sveta ljubljanskega. Seja dn6 3. marca. Zupan Hribar je naznanil, da je vlada odklonila prošnjo za zvišanje drž. subvencije mestni višji dekliški šoli in da mu je naznanila vlada, da pride topničarski polk št. 7 v Ljubljano. Javil je, da je čestital knezoškofu Jegliču in da je od njega prejel pismeno zahvalo. Prečital je zahvalo Strossmayerjevo občinskemu svetu. Važen je bil predlog dr. Krisperjev, ki je meril na to, da se občinski zastop prv ga slovenskega mesta izjavi za slogo. Govornik je svoj predlog utemeljeval s tem, da ima Ljub ljana kot prva in najodličnejša slovenska občina dolžnost, uvaževati vse dogodke, ki so v korist slovenskemu narodu, ker je to vselej tudi njena lastna korist. V ljubljanskem obzidju izvršil se je te dni dogodek historične važnosti: sprava med obema narodnima strankama v de želnem zboru. S tem vrnil se bode mir v deželo in dosegli bodemo z zjedinjeno močjo odločilno besedo v deželi pred vsemi in pri vsakem. Mir med strankami omogočil nam bode, posvetiti svoje sile v napredno gospodarsko delo, da se dvigne blagostanje mesta in naroda. Mestni zbor ljubljanski sme se te sprave veseliti tembolj, ker sta si zanjo pridobila velike zasluge dva člana mestnega zastopa,namreč župan Hribar in dr. Majaron, in premag-ila neko prav nepotrebno opozicijo proti spravi. Mestni zbor naj sklene, da radostno pozdravlja spravo, sklenjeno med narodnima strankama v deželnem zboru. Kaka je najnovejša „sloga“ na Kranjskem, je občinski svet ljubljanski pokazal s tem, da je predlog vsprejel z neznatno večino glasov. — Dela za novo poslopje meščanske imenovine so se oddala: ključarska dela tvrdkama Žabkar in Spreitzer za 3429 gld„ druga ključarska dela tvrdkama Pilko in Rebek za 1577 gld., naprava železnih ognjišč tvrdki Faschingova vdova za
724 gld, pleskarska dela bratoma Eberl in J. Makovcu za 5075 gld, železne oziroma jeklene zatvornice tvrdkama Žabkar in Spreitzer za 20G5 gld in instalacija vodovoda tvrdki S. Nolli za 6.154 gld Dobava cevij tvrdki Vidic & Comp. in sicer za jedno vrsto 383 gld. in za drugo vrsto 472 gld. — Na predlog obč. svetnika Plantana se je sklenilo, naj župan stori primerne korake pri deželnem predsedniku, da bode za uradni list prišel k seji objektiven poročevalec, kar dosedanji poročevalec ni, ker ob jednem dopisuje „Grazer Tagblattu". — V naborno komisijo so izvoljeni obč. svetniki Klein, Zabukovec, Trček in Velkavrh. — Obč. svetnik Stare je poročal o odobrenju načrtov in proračunov ter v najetju za zgradbo posojila poslopja meščanske imovine. Stroški za poslopje so proračunjeni na 398 979 gl. 72 kr Odobreni so bili predlogi; lj da se je po potresu podrto poslopje dem( liralo, da se je zidalo novo, da so se kupila sosedna poslopja in oddala razna dela, 2.) naj se dovoli, da se za brezobrestno posojilo 100.000 gld. in za posojilo 200 000 gld, katero se najame pri mestni hranilnici eventuvalno pri kakem drugem denarnem zavodu, zastavi poslopje meščansko imovine, 3) da se prosi dež vlado, naj dovoli, da se posojilo 200000 gld. vknjiži pred njenim brezobrestnim posojilom 100.000 gld., 4) da se devinkulirajo vrednostni papirji v znesku 48 000 gl. in 5) naj se naprosi vlada, da brezobrestno posojilo 100 000 gld. ali vsaj 50 000 gld. mestu takoj izplača — Obč. svetnik Gogola je poročal, da gospa F. Povše odstopi svet na Prulah za ondi projektovano cesto in sicer zahteva za štirijaški seženj 2 gld. Vsprejeto. — Rok glede odkupa „Stiškega dvorca" od vlade se je vladi podaljšal do 31. marca. — Obč. svetnik Požar je vprašal, kaj je z Dolgimi ulicami, kjer je pasaža skrajno novama. Obč. svetnik Gogola je povedal, da regulačni odsek glede Dolgih ulic posreduje pri posestnikih. Jermanova hiša se je že kupila, glede hiše g. Štruklja pa pride predlog pred obč svet — Ustanovitev mestne godbe se je za letos opustila Dotični odsek naj vender nadaljuje začeto akcijo Obč. svet. dr. Krisper in Svetek sta cstro kritikovala postopanje ^Filharmoničnega društva". „Theaterv9reina“ in Kranj-ke hranilnice v tej zadevi. — Obč. svetnik dr. Krisper je vprašal župana, kaj je z verti kalnim regulacijskim načrtom. Župan je odgo voril. da arhitekt Baumann še ni izvršil načrtov.
—	Tajna seja.
Ljubljanski nemški profesorji. Dobili smo ta le dopis: „Kakor vse kaže, je Wolfov duh rektorja Toldta obsenčil že tudi nekatere ljubljanske nemške profesorje. Zadnjič se je osrnelil v nekem razredu tukajšnje višje gimnazije, v katerem je večina dijakov slovenske narodnosti, prof K izreči tele besede. „Das Mittelalter be-schaftigt sich mit den Germanen, unter diesen insbesonders mit den Deutschen, dann mit den Romanen und ein;gen anderen minderw'er-tigen Volkern." Katere narode je gospod prO-feSor mislil, ni težko uganiti. Faktum je, da so si začeli po teh besedah nemški dijaki pome-žikavati in se namuzavati, dočim so bili Slovenci — tihi. Gotovo bodo zanaprej slovenski dijaki višjih gimnazijskih razredov malo bolj občutljivi za jednake žalitve Slovanov."
Deželni zbor je dovolil v zadnji svoji seji naslednje podpore: Višji dekliški šoli v Ljubljani 2000 gld, „Dramatičnemu društvu" 6000 gld., „Theate rvereinu" 6 000 gld. (!!), „ Družbi sv. Cirila in Metoda" 1000 gld., „Slovenskemu planinskemu društvu" 500 gld., dijaškemu podpornemu društvu „Radogoj“ 400 gld., „Glasbeni Matici" 600 gld., filharmoničnemu društvu 300 gld. obrtni gospodinjski šoli v Ljubljani 600 gld. Podpornim zalogam, in sicer: c. kr. nižje gimnazije v Ljubljani 250 gld., c. kr. gimnazije v Noverri Mestu 200 gld, slovenskih velikošolcev na Duj naju 200 gld., slovenskih velikošolcev v Gradcu 200 gld, c. kr. gimnazije v Kranju 100 gld., c. kr. učiteljišču v Ljubljani 100 gld. Dijaškim kuhinjam, in sicer: Jeranovi v Ljubljani 250 gld., v Kranju 200 gld.. v Novem Mestu 50 gld. v Kočevju 25 gld. Društvu „Narodna šola" v Ljubljani 2u0 gld Š-ilskemu muzeju slovenskega in istrsko lirvatskega učiteljstva v Ljubljani 200 gld.
Dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani 100 gld. Gospejskemu pomožnemu društvu »rudečega križa" 50 gld. Podpornim društvom, in sicer: Za odpuščene kaznjence v Mariboru 50 gld. Za ubožne realce v Ljubljani 50 gld. Medicinskemu na dunajskem vseučilišču 20 gld. Rudarskih akademikov v Ljubnem 20 gld. Pravnikov na Dunaju 25 gld. Bolniškemu društvu slovanskih veliko-šolcev v Gradcu 50 gld. Bolniškemu društvu slovanskih velikošolcev na Dunaju 50 gld. Bolniškemu in podpornemu društvu zasebnih in pomožnih uradnikov na Kranjskem 100 gld. Društvu za vzgojo slepih na Dunaju 30 gld. Asilnemu društvu dunajskega vseučilišča 50 gld. »Mensae academicae" na Dunaju 25 gld. »Mensae acade-micae“ na tehniki v Gradcu 30 gld. Društvu gospej krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavljan-skega v Ljubljani 100 gld. Odboru za postavljanje spomenika baronu Čehovinu v Branici 50 gld. Skupaj 14.875 gld. — Deželnemu glavarju in dež. odbornikom se je plača zvišala po 600 gld., tako da bodo dež. odborniki imeli odslej plače po 2000 gld.
G. Dzimsky, uradnik kranjske hranilnice, čigar oče je s Pruskega v Ljubljano pribežal, ima, kakor se nam piše, s privoljenjem svojega protektorja dr. Suppana čas, da med uradnimi urami hranilnice hodi poslušat k sejam ljubljanskega občinskega sveta, da more potem po svoje poročati v nemške časnike. Znabiti bode Dzim-sky letos zopet kandidat!
Drobne novice. Narasla Savinja je dne 24. februvarja odtrgala polovico loškega mostu pri Mozirju. — Mariborski Nemci tudi v postu prirejajo plese. — V Ptuju so naredili velik šunder na čast velikonemštvu župana Orni ga. — Nov vodovod bodo zidali v Porečah ob Vrbskem jezeru.
Nemški trgovci v Ljubljani in slovensko narodnjaštvo. Poroča se nam: »Pisalo se je v Vašem cenjenemu listu pred nekaj časom, da je otvoril na mestnem trgu delikatesno trgovino J. Praunseiss, ki je bil vedno znan kot naš narodni nasprotnik v polni meri, in ki tudi danes ni na boljši stopinji. Občinstvo se je tedaj opozarjalo na naše geslo: Svoji k svojim! Toda kakšen vspeh! Na slanikovi pojedini v »Narodnem Domu“ v Sokolski dvorani dobil je ravno ta naš nasprotnik naročilo, da bode zakladal ta večer »Narodni Dom" s svojim blagom, kar je tudi storil in z veseljem pobral slovenske novce."
Občinske volitve. Pri občinskih volitvah v Mengšu je zmagala katoliško-narodna stranka.
—	Za občinske volitve na Bledu se obeta hud boj mej obema slovenskima strankama, dasi imamo »slogo". Županu Peternelu je v nevarnosti »misel svobodna"! Tak6 časniške budalosti vzburjajo kri med narodom brez potrebe.
Volitve v komisije za cenitev osebne do hodnine na Kranjskem bodo pri jednajstih okr. glavarstvih in v mestu Ljubljani od 28. do 30. marca t. 1.
Efektna loterija ljubljanskega mesta. Žrebanje se prične 4. decembra t. 1. Srečka stane
1	krono. Čisti dohodek je namenjen regulaciji ljubljanskega mesta.
Pri tobačni tovarni v Ljubljani uredili so tržišče. Na južnem delu tovarne so dobili prodajalci poseben prostor, kjer lahko prodajajo pol ure pred pričetkom in četrt ure pred sklepom dela. Blago se sme prodajati samo v korbah. Prodajalci morajo imeti dovoljenje od obrtnega oblastva. Tržišče nadzoruje poseben paznik.
Zavod za gluhoneme. Tekom tega leta prične se na ljubljanskem polju graditi v smislu Holzapflove ustanove poslopje za gluhoneme iz Kranjske.
Občinske volitve v Kranju so izpale ugodno za meščanski volilni odbor.
AfrikanBki misijonar P. Acker bode jutri predaval v »Kat. Domu". Začetek ob 6. uri zvečer.
Tako delajo z nami! Pivovarna bratov Koslerjev, v kateri so skoro vsi predpostavljenci pristni Germani, ki sovražijo vse, kar se imenuje slovensko, odslovila je delavca J. Zadnikarja iz službe, ker je bil dne 20. februvarja navzoč pri demonstracijah v »Zvezdi". Slovenci, zapomnite si ta čin od slovenskih žuljev bogatečih se Koslerjev! Potrebna je slovenska meščanska pivovarna v Ljubljani!
Slovensko pjesništvo u najnovije dobe (1890—1898.) je naslov podlistku v »Narodni Misli". Piše ga g. A. K. Gorjančev.
Za okolico Konjice so se vršile minoli teden volitve za občinski odbor. Udeležba je bila izvan redno dobra in za nas ugodna.
Slovenci in Slovenke I Vpišite se v Mohorjevo družbo! Zadnji dan je danes!
Društva.
Društvo „Pravnik‘- se je dne 27. februvarja po posebni deputaciji poklonilo novoimenovanemu deželnosodnemu predsedniku g. Le-vičniku. Društveni predsednik g. dr. Ferjančič mu je čestital, na kar je predsednik g. Levičnik izjavil, da društvu ni samo naklonjen, temveč, da bode tudi društvene , namene in zlasti list »Slovenski Pravnik" dejanski podpiral.
V	Novem Mestu priredita dne 6. marca drugi glasbeni večer v »Narodnem Domu“ Dolenjsko pevsko društvo in Glasbena Matica z nekaterimi gg. učitelji Glasbene Matice v Ljubljani. Iz prijaznosti sodelujejo: Gospodična Milka Dolenčeva (sopran), gg. K. Hoffmeister (klavir), H. Junek (cello), I. Vedral (violina), Ign. Hladnik (klavir), J. Kozina (tenor), I. Toporiš (bas), Vstopnice se dobivajo na dan koncerta od 7. ure zvečer pred vhodom v koncertno dvorano. Del čistega dohodka pripade dijaški kuhinji v Novem Mestu. Pričetek točno ob 8. uri zvečer.
Mestna hranilnica v Novem Mestu. V mesecu februvarju 1898 je 152 strank vložilo 49.737 K 68 h, 84 strank vzdignilo 25 936 K, toraj več vložilo 23.801 K 68 h; posojil se je izplačalo 14.540 K, stanje vlog 983.631 K 69 h, denarni promet 179.351 K 91 h.
Razne stvari.
Dvajset let je bilo v četrtek, odkar obdaja papeževa tijara častito glavo Leona XIII. Med 262. papeži jih je 11 vladalo nad 20 let. Ta slavnostni dan je bil papež pri sv. maši, katero je daroval v sikstinski kapeli kardinal Vannutelli. Velika množica romarjev iz Švice. Nemčije in Mehike je po sv. maši papeža iskreno pozdravljala.
Bolezen ruske carice se je shujšala, ker je nekoliko pritisnila pljučnica.
Nadvojvodinji Štefaniji ‘se je bolezen obrnila na bolje. Cesar jo je obiskal.
V	Djakovaru je kanonik dr. Voršak, jeden najbolj zanesljivih Strossmayerjevih somišljenikov, postal pomožni škof. Ko Bog vzame Stross-mayerja, upajo Hrvatje, da bode Voršak njegov naslednik.
Za cesarski jubilej se bodo kovale posebne spominske kolajne. Dobe jih vsi, ki so služili pri vojakih v času od 2. decembra 1848. 1. do 2. de cembra 1898. 1.
Nova civilna pravda.
Postopanje pri sodiščih prve stopinje.
(Nadaljevanje.)
d) ako se je kateri stranki možnost, k razpravi priti, nezakonito odvzela, osobito ako ni bila k razpravi poklicana,
e) ako katera stranka pri razpravi ni bila zakonito zastopana, oziroma če se pomankljaj ni pozneje popravil,
f) ako se je sodilo o predmetu, kateri ne spada pred sodišča sploh, in
g) ako je bila pri razpravi javnost izključena. Sicer pa proti razsodbi v malotnem postopku ni pritožbe.
II. Pravda zaradi motenja mirne posesti, to je ona pravda, katera najbolj zanima naše posestnike in kmete, ima v novem zakonu ono odločilno mesto, kakoršno odkazu-jeta važnost in nujnost. Zakon povdarja, da se morajo določevati obroki in roki na najkrajši čas, stranke p^ morajo paziti, da vlože tožbo v teku 30 dnij po izvršenem motenju, oziroma ko je tožnik o motenju izvedel. Znamenito je pa tudi to, da sme po novem zakonu sodnik vsled zahtevka tožbe in ne da bi zaslišal toženca ustaviti takoj zidanje, ki je povod tožbi, kakor tudi da sme v teku razprave, ako se kaže nevarnost za javni mir, in ako bi zamoglo kako nasilstvo ali neizogibna škoda nastopiti, uradoma potrebno ukreniti, da se nevarnost odstrani.
—	V tem postopku se ne smejo stranke zasliševati za priče, razsodba se mora takoj po razpravi strankam rasglasiti in proti razsodbi dopuščen je rekurz. Vsaka druga pritožba je izključena kakor tudi prošnja za prestavitev pravde v prejšnji stan.
Postopek zaradi motenja mirne posesti mora biti hiter in kratek, in tako bo vgajal pravednim strankam.
(Dalje prihodnjič.)
Bilanca
mestne hranilnice v Novem Mestu dne 31. decembra 1897.
Aktiva
Pasiva
	gld.	kr.
Hipotečna posojila	 Leta 1897 zaostale hipotečne	330494	44
obresti		2411	92
Menjice	 Vloge pri raznih denarnih za-	18713		
vodih 			68100	37
Posojila na vrednostne papirje Efekti po kurzu dnč 31. dec.	1795	—
1897 		33270	65
Viseče efektne obresti . . .	696	10
Zaostale zamudne obresti . .	122	02
Vrednost inventarja ....	231	41
Zaostali opom. stroški . . .	1	40
Stanje blagajne		18346	46
	474182	77
		
Stanje vlog........................
Predplačane hipotečne obresti „	menjične obresti
„ založne „ Vplačane pristojbine . . . . Čisti dobiček .....................
gld.
468598
2353
225
19
100
2886
474182	77
kr.
70
07 24 16
52
08
24 (1-1)
Ravnateljstvo.
Mestna hranilnica
v Novem Mestu
obrestovala bode tudi v bodoče vloge
po 4 (j0' 26
rentni davek pa bode plačala sama.
m. im Albert Robida mu
v Ljubljani, Rožne ulice št. 6
26 (25-1) izvršuje po najnižjih cenah
sobna slikarska dela
v vsakem slogu in ima tudi na blagovoljni ogled veliko zbirko najnovejših vzorcev. — Dela na deželi se vzprejemajo ob vsakem času. — Priporoča se sosebno za slikanje cerkev in kapel. — Nar ročajo se dela lahko tudi pismenim potom.
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzoroij .Slovenskega Lista." Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,