Gospodarstvo je tema. ki danes Slovenijo najbolj obremenjujc. Skoraj vsi ključni problemi so vezani za gospodarstvo. Sloveniji je potrebno kot prvo zagotoviti gospodarsko suverenost.
Ministrstva naj bi bile tiste institucije. ki naj bi dajala ton posameznim gospodarskim panogam. Strokovnjaki oziroma gospodarstveniki naj bi bili povezani med seboj in se pri peredh vprašanjih dopolnjevali. Ne bi smeli gledati na strankarsko pripadnost ampak le na gospodarsko korist Republike.
Kmetijstvo jc tista panoga gospodarstva. na katero moramo bili poscbno pozorni. V preteklosti se jc drža-va bala bogatcga kmeta in ga zato privedla na rob životarjcnja. Zemlja se zato ni vcč obdelovala. površi-nc so bilc zascjanc. najboljša zemlja pa pozidana. Kmct ie dobil kompleks manjvrednosti. saj beseda kmel pomcni v sodalizmu le še žaljivko. (Drži rek čim bolj je kmet bogal. tem bolj je država stabilna in
Gospodarstvo v luči SKD
bogala). Razvijati tržno gospodarstvo z različnimi last-ninskimi opblikami. Vsaka slovenska pokrajina ima svojo znadinost. zato k vsaki pokrajini spada tudi specifična panoga gospodarstva. V preteklosti pa so politične tovarne rasle tdi tam kjer niso imele niti najmanjše možnosti za obstoj. Zemlja naj se obdeluje. saj je hrana precej draga. pozidava pa naj se le obrobje. Tudi naravne vire je potrebno smotrno uporabljati, kajti zavedati se moramo. da sos generadje tudi še za nami.
Podpirati podjetništvo jn obrti. ki jih v Sloveniji skoraj ne poznamo več. Obrti so izginile z uvedbo usmerjenega izobraževanja. Nekoč je bila Slovenija znana po dobrih obrtnikih. Danes niti vasj niti mesta nimajo več tistih osnovnih obrti, ki so polrebne v vskdanji rabi.
Tudi visokošolske ustanove so nam dale premalo dobrih strokovnjakov. Namesto dobrih ekonomistov smo dobili samoupravljalce. namesto komercialistov politidie dclavce in še se bi lahko naštevalo. Ni čudno. če nam je menadžerstvo in prindpi tujega kapitala tako
tuje. Preoblikovati univerzo tako. da nam bo dajala dobre gospodarstvenike in strokovnjake.
Obrtnikom pa dati vso možnost uveljavljenja.
Preveč smo v pretcklosti prisegali na nerazvitost Jugoslavije, na slovenijo pa smo pozabljali. Polovica Slovenije je gospodarsko nerazvite, tretjina pa popol-noma. Tudi za našo obdno ne moremo ravno trditi. da je pretirano bogata in gospodarsko stabilna pa čeprav sodimo med ljubljanske obdne.
Uvajanje tujega kapitala je lahko v redu. lahko pa dvorezen meč. Z uvajanjem tujega kapitala do neke točke rešujemo zavoženo, nujno pa pušča posledice. ki so zelo boleče. Pojavlja se presežek delavcev. kajti luji kapitalist bo za isto proizvodnjo potreboval manj de-lavcev z uvajanjem moderne zahodne tehnologije. Vprašanje nastane. kam z odvečnimi Ijudmi. Zahodne države imajo za te ljudi velike sklade. ki skrbijo zanje. Naši skladi so prazni in Ijudje nezadovoljni. Socialna problematika se pojavlja v vsej luči in razsežnosti.
Ponovno moramo ovrednotiti delo. Ne več delu čast in oblast, ampak delo ceniti in za narejeno plačati.
Razvoj svobodnega podjetništva.                  ¦
Pravilna davčna politika.
Problem družbene lastnine.
Prehod iz megalomanskega industrializma v gospo-darsko strukturo. ki bo upoštevala značaj in možnosti Slovenije.                                   JANEZ REMŠKAR