Iz dotnače ir: f-
Gosenice gredo v sprevodu z drevesa na zabubljenje v gozdna 
tla (april 2000) (foto: l. Mlekuž) 
brsta v Trenti doslej ni povzroči l , saj je črni bor zelo 
trdoživa in žilava drevesna vrsta. Tudi v bodoče ne 
pričakujemo večj ih škod. 
Pojav pinijevega sprevodnega prelca v alpskem 
svetu na nadmorski višini preko l.OOO m je vsekakor 
nekaj novega. Čeprav sega vpliv submediteranske klime 
globoko v primorski del Julijskih Alp, je bila doslej 
znana meja razširjenosti prelca namreč precej nižje 
(BLAŽIČ J 959). Gotovo je večja gostota in razši rjenost 
prelca v zadnj ih letih vezana tudi na pogosta sušna leta 
s povišano poletno in jesensko temperaturo. 
Viri 
BLAŽIČ, M., 1959. Borov sprevodni prelec.- Diplomsko delo, 
Ljubljana. 
BRAUNS, A .. 1964. Taschnbuch der Waldinsekten.- Stutgart. 
KOVAČEVIČ, Ž., 1959. Primijenjena entomologija.- Zagreb. 
Gozd ars tvo v č ~~- - -. -
Znanstveno posvetovanje: Ogrožene živalske vrste na primeru divjega 
petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji 
Na Gozdarskem inštitutu Slovenije je bilo 18. okto-
bra 2001 znanstveno posvetovanje Ogrožene živalske 
vrste na primeru divjega petelina (Tetrao urogallus L.) 
v Sloveniji. Organizirala sta ga Zveza gozdarskih druš-
tev Slovenije (ZGDS) in Gozdarski inštitut Slovenije 
(GIS). 
Na posvetu smo za strokovno operativo in odgo-
vorne za ohranjanje in revitalizacijo babitatov redkih 
vrst gozdne favne povzeli prve splošne ugotovitve inter-
disciplinarne raziskave gozdarjev in biologov o biotski 
pestrosti in ogroženosti habitatov iz podprojekta Gozdne 
kure - divji peteli11 (Čas, M., GIS, ZRO za ekologijo 
gozdne favne in lovstvo), kije bil izveden v sklopu CRP 
-gozd projekta (1998-2000) Ohranjanje ogroženih vrst 
divjadi in drugih prostoživečih živali (Adamič, M., BF, 
Oddelek za gozdarstvo in obn. gozd. vire). 
Projekt sta financirala Ministrstvo za kmetijstvo, 
gozdarstvo in prehrano (MK OP) in Ministrstvo za zna-
nost in tehnologijo (MZT), izvajali pa smo ga pod vod-
stvom GIS z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS), 
Lovsko zvezo Slovenije (LZS) in Skupnostjo goj itve-
nih lovišč (OL) s sofinanciranjem Ministrstva za okolje 
in prostor (MOP), Uprave za varstvo narave. Hvala 
institucijam in mnogim sodelujočim v projektu za sode-
lovanje. 
V izbranih, glede na preteklo rabo tal značilno ohra-
njenih gozdnih tip ih na rastišč ih divjega petelina, smo v 
podprojektu skupaj z bio logi proučevali različne žival-
GozdV 59 (2001) 10 
ske skupine: stri ge, deževni ke i11 hrošče med nevreten-
čarji ter ptiče, netopirje, male sesa lce in velike sesal ce 
(pilotska študija sledi) med vretenčatji. Na posvetu smo 
poudarili pomen spoznanj iz skupnih raziskav biotske 
pestrosti na rastiščih divjega petelina kot hipotetičnega 
indikatorja primernosti habitatov in dejavnikov ogroža-
nja redkih vrst gozdne favne za načrtovanje dolgoročno 
stabilnih stmktur večnamenskih gozdnih ekosistemov 
in krajin in njihove so-naravne rabe s prilagojenimi 
ukrepi v operativi. 
Po pozdravnem nagovoru podpredsednika ZGDS, 
doc. dr. Davida Hladnika, in direktorja GIS, prof. dr. 
dr. h.c. Nika Torellija, se je zvrstilo enajst referentov. 
Posvet s prisotnostjo okoli 90 udeležencev smo zaklju-
čili z ogledom 25-minutnega filma Svet divjega pete-
lina- Smrekovec. 
Vsebine prvih splošnih rezultatov omenjenih inter-
disciplinarnih raziskav, ki so bile deloma predstavljene 
na tem znanstvenem posvetovanju, so predstavljene 
v zborniku razširjenih povzetkov Ogrožene živalske 
vrste na primeru divjega petelina (Tetrao urogallus 
L.) v Sloveniji (Čas, M. - ur.) in so bile objavljene 
v Gozdarskem vestniku {2001/7-8, 9, 10). Raziskava 
se nadaljuje v CRP - projektu Uveljavljanje habitat-
ske vloge gozdov v gozdnogospodarskem načrtovanju 
(Čas, M.), ki ga financirala MKGP in MŠZŠ. 
Miran Čas 
4 51