Knjiga ima dvanajst poglavij. V njih obravnava naslednje teme: pogled na svet skozi očala (s lem poglavjem začne); kako ostali mlad v starosti, da se lahko normalno poslaraš; ven iz zaprlosli; koliko je vredna starost, kako se vrednoti in ali sivi lasje še štejejo; kako se poročiti s seboj in s celotno družbo (po smrti življenjskega sopotnika); zlata leta (in nadaljuje: ne se hecal!); vedno bolj trepetajoče medsebojne vezi; kako skrbeti za mamo in očeta (dve generaciji v upokojenski dobi). Zanimivi so nekateri provokalivni naslovi, npr. »Bolje je, kol bi lahko bilo, kajne?« ali »Hej, ljudje, zapravljate mojo dediščino!« (to je nekoliko spremenjeno besedilo enega njenih prvih člankov s lega področja) in »Zlata leta? Očitno iščeš brco«. Značilna resnicoljubnost, ki se ne boji pogledati 'noter' in vodi k vprašanjem, ki ne bodo nikoli lahka, saj tudi nikoli niso bila: kako živeti. V kratkih ocehah knjige ob izidu se je večkrat poudarjalo, da je to priročnik za konverzacijo. Nekomu se je zapisalo: »Včasih se je zdelo, da je za prehod iz dobe odraslosti v dobo starosti potreben obred. Danes je tu Lillian Rubin.«
V lekslu ni sentimentalnosti, poslanih napotkov ali šal z dolgo brado, da je treba biti aktiven, kako gre to s kalorijami, kako se počutili mlad in podobno. Nobenega prikrivanja ni o lem, da je starost drugačna, kol nanjo gledala mlada in srednja generacija, da je lahko tudi drugačna, kot nanjo gleda generacija, za katero se zdi, da bo v prihodnosti obsegala največji del življenja, zlasli za '79 milijonsko boom generacijo', ki v ZDA čaka v vrsti za upokojitev za današnjo generacijo starih. Je to blagoslov ali prekletstvo? V enem od naslovov se pošali iz 'zlatih let' in jih pocuka za sive lase. Zanjo je to obdobje podobno novemu kontinentu. Zdi se večji od doslej poznanih, ker zanj še ni zemljevida. V resnici ni tako velik. Pesti ga čisto drugačna skrb: kontinent je premajhen. Rubinova včasih svoje delo razume kot izdelovanje zemljevida. Medtem ko je sama 'sredi lega obdobja', ugotavlja, da bo na detajle lega
zemljevida v ZDA vplivala generacija, ki na ta kontinent šele prihaja. Ta generacija je na eni strani Iriumf moderne civilizacije, na drugi strani pa tudi njena bolečina, duševna in fizična. Ker pisanje nenehno dopolnjuje avtoričina izkušnja, zlasli njen humor (»Šestdeset je po novem štirideset« in »Jih imaš osemdeset ali si star?« itn.), gre za značilnosti pisanja o starosti in staranju, ki bralca katerekoli starosti ne bodo pustile neopredeljenega.
Anton Mlinar
Skupaj za zdravje: strateški pristop LiU za obdobje 2008- 2013. fíela knjiga Komisije Evropskih skupnosti. Bruselj, 23.10.2007, 10 str. hUp://ec.europa.eu/heallh/ ph overview/Doeurnenls/slrategy wp sl.pdf
STRATEGIJA EVROPSKE KOMISIJE
NA PODROČJU ZDRAVJA
Zdravje evropskega prebivalstva je pomemben dejavnikblaginje Evropske unije. V današnji družbi pa obstajajo mnogi vedno večji izzivi v zvezi z zdravjem prebivalstva, ki zahtevajo nov strateški pristop: 1. demografske spremembe, tudi staranje prebivalstva, povzročajo spremembe bolezenskih vzorcev in pritisk na vzdržnost zdravstvenih sistemov EU; 2. pandemije, večje nesreče, tudi biološke, in biološki terorizem predstavljajo velike potencialne grožnje za zdravje; zaradi podnebnih sprememb nastajajo novi vzorci prenosljivih bolezni; 3. v zadnjih lelilí so sistemi zdravstvene oskrbe močno napredovali, delno zaradi naglega razvoja novih tehnologij, ki so korenito spremenile način spodbujanja zdravja ter napovedovanja, preprečevanja in zdravljenja bolezni. 1 litro ukrepanje je nujno, zato je Evropska komisija sprejela celovito strategijo na področju zdravja. V beli knjigi Skupaj za zdravje: strateški pristop za EU v obdobju 2008-2013 predlaga smernice in ukrepe za reševanje zdravstvenih vprašanj v Evropski uniji. Opredeli temeljna štiri načela za ukrepanje Evropske skupnosti na zdravstvenem področju;
1.	Strategija na skupnih vrednotah zdravja - Zdravstvena politika, tako notranja kol zunanja, mora temeljili na jasnih temeljnih vrednotah: univerzalnost, dostop do dobrega zdravstvenega varstva, enakost in solidarnost, krepitev pravic državljanov, zmanjševanje neenakosti v zdravju.
2.	Zdravje je največje bogastvo - Zdravje je pomembno za blaginjo posameznikov in družbe, zdravo prebivalstvo je tudi predpogoj za gospodarsko produktivnost in uspešnost. Leta 2005 so leta zdravega življenja (I Ieallhy Life Years - 11LY) vključili medlizbonske strukturne kazalce in s tem poudarili, da je pričakovana življenjska doba prebivalstva v dobrem zdravju in ne samo dolžina življenja ključni dejavnik za gospodarsko rast.
3.	Zdravje v vseh politikah - Zdravje prebivalstva ne zadeva samo zdravstvene politike. Potrebno je krepiti vključevanje zdravstvenih vprašanj v vse politike na ravni Skupnosti, držav članic in regionalni ravni.
4.	Močnejši glas LU v globalni zdravstveni politiki - KU in njene države članice lahko dosežejo boljše zdravstvene rezultate za svoje državljane in druge s trajnostnim skupnim vodenjem v globalni zdravstveni politiki.
Strategija ima dva velika cilja: s tehnološki) sodobnimi, zanesljivimi in dinamičnimi zdravstvenimi sistemi izboljšati povprečno zdravje Evropejcev vseh starostnih skupin in trajno-stno zaščititi prebivalstvo pred nevarnostmi za zdravje, kol so prenosljive bolezni in biološki terorizem. Pri takem pristopu je nujno tesno sodelovanje med zdravstvenimi službami držav članic. Zastavljenim ciljem se pridružujejo še splošna medresorska načela, denimo solidarnost, naložbe v zdravje in vključitev zdravstvenih vprašanj v vsa področja politike. Komisija bo do leta 2010 sprejela več konkretnih pobud, med njimi: okvir ukrepov na 18 prednostnih področjih; izjavo o temeljnih vrednotah zdravja; pomoč državam članicam na področju inovacij in redkih bolezni; ukrepe za izboljšanje zdravja
starih ljudi; večjo varnost presajanja organov in boljšo izmenjavo znanja.
Z vidika zdravega staranja v strategiji pravijo, da »ga morajo spremljati ukrepi za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni skozi celotno življenjsko obdobje, pri čemer je treba upoštevati ključna vprašanja, med katera spadajo slaba prehrana, telesna neaktivnost, alkohol, uživanje drog in tobaka, okoljska tveganja, prometne nesreče in nesreče doma. Boljše zdravje otrok, delovno aktivnih odraslih in starejših bo pomagalo ustvarjati zdravo in produktivno prebivalstvo ter podpirati zdravo staranje zdaj in v prihodnosti«. Pomembni so tudi ukrepi za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in zmanjševanje škodljivih vedenj ter za preprečevanje in zdravljenje posebnih bolezni, vključno z genetskimi motnjami. Med drugim opozorijo tudi na nujnost vzpodbujanja razvoja gerialrije ter obravnave palialivne nege.
Ta bela knjiga določa strategijo do leta 2013, ko bo opravljen pregled za lažjo določitev nadaljnjih ukrepov za doseganje ciljev.
tir. Simonu IIvalič 'Iouzery
Guelan Laforlune, Guelle Balestal, and the Disability Study Expert Group Members (2007). Trends in Severe Disability A mortg. Elderly People: Assessing t he Evidence in 12 OLCL) Countries and the Puture Implications. OECD Health working papers No. 26, EISA/UFA/ \VD/H\VP(2007) 2, HO str., http://www.oecd.org/da-taoecd/13/8/38343783.pdf
OECD PUBLIKACIJA O TRENDIH ODVISNOSTI STARIH LJUDI OD POMOČI DRUGIH
Naglo staranje prebivalstva v državah OTCD bo v naslednjih desetletjih pripeljalo do večjega povpraševanja po storitvah dolgotrajne oskrbe in s tem tudi povečalo stroške zanje. Ta demografski vpliv staranja prebivalstva na povpraševanje po dolgotrajni oskrbi bi lahko omilile postopne iz-