teto XXIV., št, 293
.IUII1IA4U	lilo S
TeleK* o >1 u " f *> i'
nstliUt. aiocick LIUOIMIU ■'UIOOIICVI «ll
9 « - leieluc a »i-fl U it ^odruinia \ow nato '.luDl Maslu mo V izkliufnt otstopsmn a wlu< O Ifaliit -r
n»mn4«<> »»' - \ Mil A IV«
t-Csium* plačana • o nuna Pnsttthuhi lni bczahii
<JCUIH V ■ tljOM^Mkl KAI.HIU	-----
ietiovnm. oivodu a l).>4» o anlf Hrai«
*r-^lii#- vn'711 i»nti r»r» l*«w V II *ll*
Die Winterschlacht in Belgien
Strassee Liittich-Bastogne-Arlon auf breiter Front iiberschritten — USA-Be-satzung der Schnee-Eifel vernichtet oder gefangen — Schwere Abwehrkampfe norduestlich Bitsch — Der feindliche Grossangritf nordlich Faenza — Erbit-terte Kampfe zwischen Plattensee nnd »onau
aller Kaliber anf elner Abschnittbreite von 10 km ein. Trotz Cieses schweren Feners konnte er bis ram Abend unsere tapfer
Aus dem Fiihrerhauptquartier, 21. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In der VVinterschlacht in Belgien wurde gestern vveit hinter der Front die amerika-nišciie Besatzung der Schnee-Eifel vernichtet oder gefangen genommen. 7000 Ameri-ltaner vvurden in die Gefangenschaft abge-f iih rt. An der vorderen Angriffsfront sind unsere Truppen in die Ardennen elngedrun-gen und haben die grosse Strasse Luttieh— Kabtogne—Arion auf breiter Front iiberschritten. Gegen die Maas abfiiessende leindiiche Nachschubkolonnen vvurden von (leutschen Panzern eingeholt und iiberroilt, neu herangefiihrte amerikanisehe Verbande in einzelne Gruppen zerschlagen, ohne dass es i h nen gelang, unseren Vormarsch aufzu-hiilten. Die Zahl der Gefangenen hat 20.000 iiberschritten. In den gestrigen Kampfen vvurden 43 Panzer und Panzerfahrzeuge so-vvie 50 Geschiitze erbeutet, 136 Panzer vernichtet.
In den bisherigen Brennpunkten des Ab-
vvehrkampfes an der Westfront setzte der Feind seine Angriffe mit geringeren Kraften erfolglos fort. Schvvere Abvvehrkampfe entvvickclten sich nur im Raume nordvvest-lich Bitsch.
Das Fernfeuer auf London nnd Antwer-pen dauert an.
JL>u rch Seekampfmittel der Kriegsmarine vvurden in der Seheidemiindung 6 grosse feindliche Naehschubfrachter mit zusam-men mehr als 30.000 BRT versenkt.
In Mittelitalien leitete der Feind seinen gestrigen Grossangriff nordlich Ir:72n/.a mit einem Trommelfeuer von 100.000 Schuss
kampfenden Truppen nur um etvva 2 km zariickdrucken. Nordostlich der Stadt bra-chen die feindlichen Angriffe schon vor unseren Stellungen zusammen. Im Raume von Bagnacavallo fiihrten die stark mitgenom-menen kanadisehen Verbande gestern nur ortliche Angriffe, die bis auf einen gering-fugigen Einbruch blutig abgevviesen wur-den.
Anf dem Balkan gehen die Bevvegungen unserer Truppen zum Teil unter Brechung heftigen feindlichen Widerstandes vveiter.
In Ungarn traten die Sowjets zvvischen Plattensee und Donau mit starken Kraften und mit Fntersttitzung zahlreicher Schlacht-flieger zur Angriff an. Erbitterte Kampfe sind l-"er r1 Gange. Zvvischen dem Donau-knie und ('er Sudgrenze der Slovvakei ver-starkte sich der Druck des Feindes. Am Eipel-Fluss, an den Westhangen des Matra-Gebirges und beiderseits des oberen Sajo fingen unsere Truppen dic An«Tiffe feind-iicher Verbande nach harten Kampfen auf. Im Raum siidiich und nordostlich Kaschau scheiterten wiederholte Angriffe der So-wjets.
Bei der Abvvehr feindlicher Luftangriffe iiber dem nordlichen und siidlichen Ab-schnitt der Ostfront vvurden gestern 31 sovvjetische Flugzeuge, davon 14 durch Nacht-jager, zum Absturz gebracht.
Nordamerikanische Terrorflieger warfen am gestrigen Tage Bomben auf Orte in Sud- und Siidostdeutschland.
Nadaljevanje napada
na bojišču pri EiHu
Na ostalem zapadnem bojišču le boji krajevnega pomena Trdi obrambni boji pri Bitschu In ob Weksenburški
visoki planoti
Zimska bitka v Belgiji
Cesta Liege-Bastogne-Arion prekoračena na široki črti — Ameriška pesadka Snežnega Eifla uničena aH ujeta — Težki obrambni boji severnozapadno od Bitscha. — Sovražnikov velenapad severno od Faenze — Ogorčeni boji med
Blatnim jezerom in Dunavom
kalibrov na širini 10 km. Kljub temu težkemu ognju mu je do večera uspelo samo, da je potisnil naše junaško se boreče čete
Fiihrerjev glavni stan, 21. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
V	zimski bitki v Belgiji smo uničili ali ujeli včeraj daleč za bojno črto ameriško posadko snežnega Eifla. 7000 Američanov smo odpeljali v ujetništvo. V sprednji na-pad^J.d črti so vdrle naše čete v Ardene in na roki črti prekoračile veliko cesto Liege —Ka tigne—Arlon. Proti Maasi odmika joče se sovražnikove oskrbovalne kolone so nemški oklopniki ujeli in uničili, novo privedene ameriške oddelke pa so razbili v posamezne skupine, katerim ni uspelo, da bi zadržale naše napredovanje, število ujetnikov je prekoračilo 20.000. V včerajšnjih bojih smo za-
i~ni!i 43 oklopnikov in oklopnih vozil ter Ou Uspov. 1S6 oklopnikov smo uničili.
Na dosedanjih žariščih obrambnih bojev na zapadnem bojišču je sovražnik z majhni, ni silami brezuspešno nadaljeval napade. Težki obrambni boji so se razvili le na področju severnozapadno od Bitscha.
?j daljnofitrelnim ognjem smo nadalje ob-str ijevaii London ln Anvers.
k omorska bojna sredstva vojne mornarice so potopila v izlivu Schelde 6 velikih sovražnikovih oskrbovalnih tovornih ladij s skupno nad 30.000 tonami.
V	srednji Italiji je pričel sovražnik svoj včerajšnji velenapad severno od Faenze z bobnečim ognjem 100.000 izstrelkov vseh
le za kaka 2 km nazaj. Severnovzhodno od mesta so se zrušili sovražnikovi napadi že pred našimi postojankami. Na področju Ba-gnacavalla so močno zdelani kanadski oddelki podvzeli le krajevno omejene napade. Razen majhnega vdora smo jih krvavo odbili.
Na Balkanu se nadaljujejo pokreti naših čet, čeprav moramo ponekod zlomiti silovit sovražnikov odpor.
Na Madžarskem so napadle med Blatnim jezerom in Dunavo močne sovjetske sile ob podpori številnih bojnih letal. Razvili so se ogorčeni boji. Med lokom Dunava in južno mejo Slovaške se je sovražnikov pritisk oja-čil. Ob reki Ipoly, ob zapadnih pobočjih gorovja Matra in ob obeh straneh gornjega Saja so prestregle naše čete po hudih bojih napade sovražnikovih oddelkov. Na področju južno in severnovzhodno od Košic so se izjalovili ponovni sovjetski napadi.
Pri obrambi sovražnikovih letalskih napadov nad severnim in južnim odsekom vzhodnega bojišča smo zbili včeraj 31 sovjetskih letal, med njimi 14 z nočnimi lovci.
Ameriški teroristični letalci so vrgli včeraj podnevi bombe na kraje v južni in juž-novzhodni Nemčiji.
mmmmmammmBammmmmmmmmm
Protinapadi in obrambni boji na Madžarskem
Berlin, 20. dec. Na Balkanu je biro bojno delovanje kakor že pretekle dni krajevno omejeno. Na področju izvira zapadne Mo-rave dovaja sovražnik nove cddejke, ne da bi doslej prešel v napad. Nekaj manjših -popadov je bilo samo v vzh dnem d.lu oclseka pri Mostarju, vzhodno cd Drine in na dalmatinskem oba'nem področju.
'rudi na Madžarskem se je položaij kljub močnim b-Jjševiškim napadom in usp š-nim nemškim pretiš urico m v g.avn m le nebistveno izpremcniii. Južno in se\e no-vzhodno cd Blatnega jezera so pod vzele sovjetske čete številne krajevne sunke. V teh bojih so uničiie nemške čete 6 oklopnikov in zaplenile več topov. ZapLdno od Dunava so vrgli madžarski huzarjj s sodelovanjem nemških napada.nih topov vdtCe sovražnikove sile nazaj m zop. t vzpostavili staro glavno bojno črto. Tudi pred Budimpešto ni bilo p-seonih bojev Glavni boji na Madžarskem so se bii r.a obeh sovražnikovih vdornih področjh severno od loka Dunava in severno od Mi-:-ko]ca. Tu poizkušajo izve. ti sov je ska es e premik v obliki kielč da bi pe snile nemško črto s pogorij Matra in Puekk v dolino južno od slovaške meje in da bi istočasno prebile nemške zaporne postojanke severno od loka Dunava. So r^žn -iccva divizija, ki je naprdla severno od Vacza. je bila krvavo odbita ob nem=kih /.upornih postojankah, daje severno odtod pa so napadli nemški oklepniki južni bv>k sovražnikovih sil, ki <so prodre do Ipolvsaga, ki pa »o jih tamkaj Nem i zajezili. Kljub težavnemu ozsmlju so Nemci korak za korakom napredovali. Potem ko so zlomili žilav odpor, so do:eg i železniško progo, ki pelje od Ip f...sa^a proti jugozapadu in so z zasedbo nekega koo-dvora prekinili progo. Sovražnik vi poizkusi, da bi z napadi severno cd Ipo!y'a zopet izravna'i to izgubo ozeml ja, so se izjalovili. Pri Scezcenvju so za~'rž-;va]e sovjetske čete pod vtisom svojih težkih izgub orejšniih dni mimo. Name tu t h sta napadla sovjetska pehota in konjen cu v južnez padnem delu pogorja Matra. da bi razširi i vdorno prdročje. vsl:d mmških proti sunkov pa ^ta zased'i le malo ozem-Ija. Prav tako ie ostal poožaj neiz r ir.e-nien na bojiščnem loku Gyongyo-Eger, čeorav so tam boljšfviiki močno napadli z dvema div'z:jama Samo na vdorn m področju severno od Mi^o«ra <e napredoval sovražnik na obeh straneh Saja,
Beti lin, 20. dec. Nemški napad med visokim Vennom in severnim LuKscmburgom je zadel sovražnika kaxor strela z asnega neba. Njegovo zaprepaščenje se zrci!i v anglo-amerških radijskih in časopisnih poročilih. Listi objavljajo čanfce pod naslovi: »Nemčija udarja nazaj«, »Ameriška 1. armada ee umika nem kim oklepnikom in pehotnVm divizijam«. Sovražno \Thovno poveljništvo brezuspešno poskusa preprečiti razširjenje novic o nenrfVh • '->ehih, čeprav Je odredilo na strožjo a noro v ti.
Sovra":! :. ki je V na bojišču pr Eiflu potisnjen > obir .; poskušal vzdržati svoj pri -sk v & h o sekih, da bi prepreči učinke zim h tke r.i področje Aachna in Saare Znova je narr 'al nemška predmostja ob Roru. zanp.dno in južnozapadno od Durena ki podvzel nadaljnje sunke v odseku severnovzhodno od G-Venkirchm. vzdolž i"e-lezniške proge Aachcn-Eikeenz. v odseku, kjer doslej dalje časa n. oib več h bojev. Znova ee je pokazala vzd-2'jivvst tamkaj bo-jujf»č'h se nemški'i 3xi raG'ijev, ki so s ovčjim neomajr i a zadržanjem v večtedenskih boj omogočili nov napad proti severnoameriški 1. armadi. Prepreč li so sovražniku prekoračenje Rora in omejil; njegova napredovanja severnovzhodno od Gei'enkirchna na par metrov lijakastega czeml a. Ob Saari je eovražn kov pritisk neko'1'co popustil. V Dillingenu in Saarou/-« se bijejo sicer še trdi boji za nekatere bunkereke skupine, vencfir ni dc&egel nasprotnik tudi topot nobeni1! takšnih uspehov, k", bi upravičevali izredno velike izgube ljudi in orožja. Kakor se kaže. fie zadržuje sovražnik irrno in tudi v odseku med Sarregueminetom in gornjim Renom in sicer pod vt'<s^m dogodkov na bojišču pri Eiflu. Sovražnikovi napadi so b'li brez vsake zveze n so imeli le krajeven značaj. Ob loku Blicaa severnovzhodno od SaiTegucm:ne-sa so sovražni oddelki prehodno vdrli v nenvke črte, toda nemški grenadirji 60 jih s prctii trnkom zopet vrgli nazaj. Staro s tisoči granat razb;ts utrdbe Ma^mmtove črte prt Bitschu eo bVe ponovno v žarišču trdih bo-:ev. V rovih in podzenrf ih utrdbah ter ob bočn:h utrjenih positojankah so se izkrvavele sovražnikove naoadalnc skur<ine. ne da bi mogle narvredovafi Ob pfalrki meji so noekusah Američani z juga r jugovzhoda globi;e prodreti pro+i We"jssenbur?cemu pre a/u Pri tem so uporabili v gr.zdu r>n Bienu razen bombnikov tudi posebne ok!n.rn'ke s nlufi r lopatami. da bi 0£ktr„.,ili ok opni ke in druge zapore.
Očividno hoče sovražni v km^kem rnreiti s svo:i ""i silami, zbran:mi nri We'i39enburgu, v narad na nemške posi^ojanke na pod^č-ju Bergz-ib-^-na. Nemci m z novimi sn'amd ftalro ojači,?e'c zapadni bran'k ter njegove predtrdn	pc«toi?.rke R">-loč; boii bodo
imeli torei znača'" kakor boii ob Rd-n n Saari. Tud' ,. nornji Alzaciii sc je n^ložai le ma'o sipremTiil Nem"ke čete so n"da'ie pritiskale sevfr-t ?n znpadno od KolmT^a ter krvavo odbile krajevne sovražnikove protinapade.
dokler ga tudi tukaj Nemci 6 p. o'i uraki niso ustavili ob zapornih po .to>mik ih. Prav tako so se tudi izjalovili s.vr žn-kovi napadi na obeh straneh ce e Už rod—Košice. v glavrem so se p ib žali boljševiki samo med Sajcim in He nado n slovaški meji, njihovo napred<>varje pa ni imejo doslej nobene a vpliva na krilu p i Budumpešti in vzhodni Slovaški.
Iz ostalih odsekov vzho3n:ga bo'i'6a javljajo le o nepomembnih po icij kih bo>-jih, pri katerih je dosegel v Kuiian. i,i ostiostrelec kapilar Schmidt svoj s to. i v)d-&trel.
Berlin, 21. dec. Mednarodni poročevalski urad poroča:
Med vdornim področjem severno od loka Dunava in južno cd K^šic se ja no odražajo trije opeiativni nameni lov j t-skega vodstva. Sovjetsike čete heče o p o-dreti; 1) severno od loka D.nava poti zapadu; 2) med Szeczi:inyj m n du' ino reke Sajo obikcliid nemško fronto, ki je še vedno na goro-vju Matra in Buekk ter 2) udariti jvižnozapadno cd Koš c proti severu, da bi bočno razbjli zriporaice v vzhoini Slovaški, obenem pa raz breme Mi vzhodno od Košic težko boreče se d>v zije.
Največje zanimanje zbujajo težki boji med lokom Dunava in griči severno cd Ipoiyja. kjer so zibrafie močne sov e ©ke sile. Te so se pri Nagymaiošu spopaJLl« z nemškimi oddelki, katerim je	da
so zajezili neki krajevni vdor in razbili pritiskajoče sovjetske odde ke.
Med Szeczenyjem in gorovj rm Matra je je sovjetski p.itisk na ši oki f .oni o ačjl, vendar so Nemci vsepovsod ob:rža".d svoje postojanke, ob obeh straneh Egra pa še dosegli nov obramben uspeh.
Med predmestjem pri Budimpešti in Dravo je pariš o te na ravnini pri Marra-liju, južno od Blatnega jezera do več ih bojev z dvema sovjetskima dvizijama. Nemci so njihov sunek parirali.
Po&fžavlfenje beJg^ke oboroževalne Industrije
Amsterdam, 20. dec. Bruseljski radio je objavil, da je belgijski parlament z veliko večino sprejel zakonski predlog o podržav-ljenju oboroževalne industrije.
Varčujte z vodo!
sapredfvasja
BevVn. 20 dec V torc^< sta nokrivala dež m meg'a vee ozemlje zimske bitke na zapadu in nnemogoča'a sr,vraž"""kovim bombni-^cim c -IVom napade. Nemške čete so še naprej nanadaile >n dal e napredovale Zapora r^ornčM, ki io je odr ^i i zavp-mi^o vrhovno poveljništvo, je angloamerlco javnost še bolj vznemiria k-kor nrve alarmne vesti. pa tudi novi komentarji b»-'tanskih liitov vrnbuiejo pT'»Tifn'e. da so (W»!e1e amen^e armade v zar^njh trn*! dneh enega največjih udarcev v vse' d «ed'nji vO''n».
D~!Č'm *)e je moral sovražnik na bojrču v F. flu kliiTb nbkaterim nro^isamkom še nadalje umakniti, je podvzel nri Ri*-xhu Wt-scnburgu in "emoznadno od K^lma-ja močne, ra oralih dc^edaniih žariščih tr\ krajevne namde. Na nizozemskem nodr^čiu so Ne^ci	m vpč m?o''h r>b M?.""'i ^i^aio-
če brtm^V^fcanad ke izvidn'«ke sile. Ameriške nanadalnei	nadal;eva'e pe^er-! novzhodno od Ge'le->kirchna že preirn;e dri ■ pri"~te aikc'je. ne da bi mog'e napredovati ; meH Wiirmcm Gcilenk'rchnom V odseku ob Rooru nri Diimu e vlada! mir. rb c^i M omoh ii j -rnack na so vrgli neiro-ki gre-nar1i"ii srn-rržn iVa ki je vdri v Ke^^e^ich, zoret nazaj Kakor nri Aachmi je trt-*i ob Saan p^nustil sovražn^nv rrltick Pri D l"n-genu. S^arlcuuisu in En=dorfu pričajo mnčn» mRnrotr.i^ovi p^kr^ti da semenju ie jo Američani si oje čete Da bi nrfern svoie ukrepe, so ves din nanašali z na^kakova'n;mi skuDi-nami. nern^i grenad;r;i pa se nro pustili prem-ititi Ponoči so krepko nar.adll in so nridob;li r-ekai nrf:šnjega dne izgiibl fn'h bun kerjev. S'rno s'iV& so nudli boji ob B es'.. Tu so tvWcus'li Američani raz"iirti evoie krajevne vdore pri RVesmengenu in Habkirchnu. vendar r>o te^*;h z izgubami zvezanih bojih obtra'1 nred TVi^^nrienrfenom v gozdu severno od HabVirchna in pri Waisheimu Nadalje rrod-" vzhodu «o soi-ražnki zopet močno ranami Hottvveler in B;tsch Z več po'ki so nn<*cn?ali preiti bomo črto v smeri proti Zvveibriicknu. v hudih bojih iz bližine Pa ie nemškim četam tudi tu uspdo. da so nasprotnica usta' Ve in odbile niegove narr de tik zanadno. iužno in užnovzhodno od B^cha Dnigo težišč^ na rfa,rk?.m obmeinem czem-liu je b'lo okrog We'ffaenburga. kjer ie po-ftkrin' sovražnik še nadalie z močnimi, z okionnfki nodnrt:nni. n^nfl/<ji'n:TPi ekun:n°mi razbiti zamr»e črte Poleg bombnikov in težkih tonov ie upc.rabil znova svoje šnech^e oklo—r,;ife. To so le s <Jab'm Hclonom nb^ana voti'^ z nanravamri ^fl košnje in ža^anie ki i imajo nalogo, da 8 hitro zapolnitvijo p% ti- I
oklopniških jarkov in s po žaganjem dreves narede prehod njim sedečim bojnim vozovom. Slednji poskušajo nato prisiliti posamezne bunkerje k m»ru. Upanje, da bodo na ta način prišli globlje v zapadne nemške postojanke se ni izpolnilo. Nekaj bunkerjev je večkrat menjalo lastnika, vendar so končno ostali \ nemški neseeti. Tudi množestveni bombniški napadi niso imel", uspeha. V zgornji Alzaci i se je prav tako ojač;l pritHc sovražnika, ki si severnovzhodno od Komarja prizadeva na široki črti. da bi zseedel pred nekaj dnevi smr»;o nemških protinapadov izgubljeno ozemlje.
Bsrln, 21. dec. Iz vojn:h poročil je kljub njihovim namerno skopim podatkom razvd-no. da potekajo dosedanji premiki nemških napadalnih oddelkov na bojišču p i Eiflu povsem po načrtu, v vd kih obri>h pa e možno razbrati iz teh poročil potek dogodkov. Po teh poročilih so se bi i \ soboto in nedeljo trdi za nasprotn ka zelo izgub polni pro-bojni boji, v ponedeljek pa so poskusile nato sovražnkove rezerve prevtreči nemška oklopni^ke oddelke, ki so pTodr'i skozi vtzo-li vendlar n:so mogli vzdržati težkega nem-"kega pritiska n eo se morali umakni i tako, da so nenvke čete- v torek razb le sovražnkove rezervne sile. ki go iih z vso naglico vrg"i v boj, ter zasedle nadil;nje ozemlje. Razen tega so očV?tile nemrke čete ozemlje ostankov odpcrni"kib gnezd Zaradi tega tudi stalno narašča število ujetn;kov. Cerrav spočetka niso sporoč:li nobenih podrobnosti o prem' ku čet vpliva vendar ta naoad. čiiar dosedanji uspeh je razviien iz viiokih številk ujetnikov in uničenega orož a, sedaj v nTarča'Gči meri na onerativen razvoj sosednih odsekov zapadnega bojišča.
Kot prvi znak za to ie smatrati ponujanje sovražnikovega pritiska na področju pri Aachnu in ob Saari Sovražnik je ecer poskušal severno od Geilenk:rchna. ob cesti Monschau-Vosseneck ter pri Sa^rla^emu prikriti s kraievnimi podvigi premestitev svojih težko poraženih odde kov. nemške čete pa se niso pustile varati in so Izvedle usme"ne pro-ttsrmke za odstranitev starejših vdorov. Juz-noza-adno od Vo?senecka so vrg1» nasprotnika tretjič iz Kesferncha in v DiMiigenu ln Saariantemu so razbremen:le nekatere od sovražnica obVoliene bunkerje Pri Saariauternu za'eti ujetnki so potrdili težke Izgube ame-i ke pehotne divizi e in izjavili, da so nastale predvsem zaradi osredotočenega obrambnega ognja.
Nc man j ne n«c ameriške izgube med Sa-aro in gornjim Renom, kier nanadaio smeri ki oddelki naprej potisnjene bunkerje in oporišča nemškega zanadnega branika Žarita so b' a v povodnjih 24 urah na področju Bitscha in We>renbur<ke visoke planote Pri Pi'chu je več amen "kih polkov 10 ur brez-, uspc"no naradalo trdnjavo Sch:essedc. Po obrambi sovražrf-ovega nava'a so nrešii Nem ci s severa in vzhoda v prorinan^ in zopet razbili obroč okrog oncri"ča. Tp"/ke krvne žrtve an-er^kih po'kov so bile tu'' i tokrat zaman Da b; prodrii g'o^lie na Woi-.mburlco visoVo ravan so nanadli Amerčani na črti B ndTjhil-Obeirvtterbach-Buoh^bcrg V gozdu pri B>nu so zonet uporabili po^r<hne oklop nike s kl"šČ!»mi. ki na so brez^ne^o no^ku-*Vi da bi si !7p'a-^li pot skozi gozd. Vsi siinki sc se iz}aV i*: v tr^ih meniaiočih se bojih v katerih «o b'le često mernd^me ročne f^nate ;n brzostrelke Novo žarite i® n-c.falo vzdo'ž ces^e severno od La^iterberga. Tukaj so nanadli Američani v vr-tvu umetne mo«'e z več pc!f'i in 30 oHomnikl, da bi z o=red^očfT'm o«niem zabodli ce«to vzdolž Rerta. V prvem na vabi so napredovali za neka' sto metrov. v«ak	pa so moral* plačati s t->kn ve' kimi 'zg^ba-ni kakor v bilkah za Aach>n Večje Število oklopn'kov so nem-^ce č^te un "i'e Amer;rane pa. ki so prehodno vdrii v d "" bT^ke^ki <A-"nini s pra^sun-kom imičPe Štev'lne na-Virde oi?'oT>n:ke so im'č'le nemlk-^ č^te mod ob-3mbn'mi boii v rto-nfi A'7^o'ii kier ie priče' stražnik na °beh sitraneh ceste Kivsersber^-KolmaT nore napade, da Ki zavzei ozeml e, ki ga je zgubi' r»-e:"n'e dni.
Kovi nemški uspehi na za padu
Ber in, 21. dec. Nen ški napad na napadu je v sredo dalje naporejcval- Da bi preprečilo p.ev.č fantastične govor ce, je bilo za\e_nišvO viiiovno povedjnišbvo prisiljeno, da nekoikiu omili zaporo poroči! in cibjavi nekaj podrobnosti o oper ac jah v prvih 60 urah. V sredo je bij položaj tak, da se naisprotnik napadajočim nemškim napadalnim klintm še vedno ni mogel strnjeno upreti.
V ostalih odsekih zapadnega bojšsa so imeli boji, razen silovitih sovražnikovih napadov med spodnjimi Vcgezi m zgornjim Renom, krajeven značag. Na področju južnozapadno od Duma so Američani dalje napadali, da bi odstranili še ob-stoječa nemška predmostja ob Roru med Lendersdorfom in Bergsteinom. Razen malenkostnega vdora zapadno od spodnjega Maubacha niso imeli nikakega u- peha. Na boj šču ob Saari so divjaj v Saar-lautemu, Diilingenu in Ensdorfu sem in tja valujoči bunkerski boji, ne da bi mogel 6ovražmk pomembneje napredovati. Iz Fraulauterna, sev.ernega predmestja Saar-lauterna. so poizkušale prodreti močnfjre ameriške sile proti severu. N ih nava! se je zrušil v strnjenem obrambnem o~n u nemških baterij Nemci vrše krepke proti-rtapade ob Bliesi. Pri Bliesmengnu so vreli nasprotnika na njegove i^hodščne postojanke in obdržali novo pridobi lepo črto kljub vs°r« protisunkom. Tudi ob obeh straneh Bitscha fj, :e iziaio^o v°č ameriških napadov. Težišče boj^v na 'u?u zapadnega bojišča je bilo še nadafije na
Prels - Cena t— 1»
Izhaja vsak Jan razu. ^uueueijka Mesečna naročnina 32 Ur
Uredoiatvo: ojubljana — Puccinijeva alica St & Telefoo 9t SI-22 31-23 31-24
Ko k op'S' rac vračajo
Kasno spregledan]«
Ko so se komunisti po vsej Eva epi — in tudi drugol po svetu — pripravljali, da v zvezi s to vojno po navodilih komin-terne zanetijo revolucije v svojih deželah in ae v njih dckopljejo do oblasti, so že od vsega začetka načrtno pripravili ta korak s primerno kamuflažo, da bi se pri pretežno nekomunistični večinah svojih narodov prezgodaj ne o 1 krili in s tem že v naprej onemogočili. 2e pred sedanjo vojno so se v ta namen posluževali raznih notranjepolitičnih »front«, ki so bile na splošno znane kc-t »ljudske fronte«. Poznavalcem političnih razmer pri nas je dobro znano, da so tudi naši komumsrti to zamisel povsod vsiljevali, tako z živo kakor pisano besedo. Pristaše za to t te jo so lovili zlasti med raznimi nezadovoljnimi političnimi omizji, ki jih je bilo pri nas vedno dovolj, zlasti pa med mladino, za katero so že tedaj, bodisi javno, bodisi pedtalno, izdajali razna glasila V znamenju formiranja tako zvane ljudske fronte si je nekdo pri nas Izmislil celo poseben časn'k pol naslovom »Tretji tabor«, k- naj bi nalovil čim več kalinov za komunistično stvar.
Takšna je torej" bila komunistična ka-muf.aža tik p- ed izbruhom sedanje vojne. Čim je vojna zaj^a posamezne evropske države, so se komunisti izkazali najprej s tem, da so rušili notranjo trdnost, moralo in disciplino sv "iih nacionalnih vojska, ker jim je tudi to numo služ lo kot potrebna predprprava za kasnejšo revolucijo. Ce so hote'-; s svojo demn^-eijo proti vsemu »staremu«, ki so ž r slepili svoje množice, čim je bila domovina premagana in zasedena po zmagovalcu, čim bclj navezati nas«} nerazsolne in nepoučene ljudi, k; so povsod v večini so pač morali k »razkroju« svoje domovine čim več sami doprinesti. Prav dobro so namreč vedeli, da bi brez »okupacije« domovine ne mogli ribariti v kalnem, saj so že tedaj skrival načrtno pripravljali organizacij »osvobodilnih front« kot nadaljnji korak v njih sistematičnem boju za zmaoro svetovne revolucije. Kako naj bi s takšnimi »frontami« užsraii množice svojih narolov. bi ti ne bik »ckuoi^anic?
Zato ni danes za nikogar, ki globlje gleda na komunistične priorave za sedanjo vojno, prav nobenega dvoma, da so komunisti v vseh državah po ukazu in sistematično rušili vse domače avtoritete in iz-podkopavali zlasti domače voiske. samo da bi potem lažie stopili pred ljulstvo kot edini »cdrešen'ki«. Večina evropskih narodov se tesra notranjega izpedjedanja svoiega narodnega te'esa pred svojo katastrofo niti nj zavedala, kaiti spoznanje je prišlo šele po prvih neposrednih komunističnih u1arcih. ko je bilo telo že okuženo in zastrupiieno. Značilen je v tej zvezi primer francoskega naroda, k- je v dneh kratkotraine vome na svoiih tleh sledil preračunanemu klicu komun'stičnega voditelja in dezerteria francoske vojske Thoreza: »Zakai naj se borimo?«, da je potem po katastrofi s tem večjim navdušenjem sledil pozivu istesra komunista na oborožen »odpor r-oti okupator.'u«, ki so ea komunisti tudi tam povezali z borbo proti — »preišn^m smilim razmeram«... Zapet Hanim Francozom seveda ni prišlo na misel, da so bili teh »smilih razmer« najbolj krivi komunisti sami.
Tako .ie po tej sJstemati5n; pripravi v prvih dveh fazah dozorela tretia faza komunistične taktike za zmago revolucite: nastanek »osvobodilnih« pokretov v aznih inačicah, a z ist'm temelinim ciljem komun5 ličnega zagopne^ovrsp-ia Po nevidni taktirki so se naredi pustili voditi v to fazo ko v nekai <s»mo no pebi umevnega. Vse ie bilo že p*ipr?.vlieno: domovina »okupirana«. narOd nezadovoljen s samim seboj in vso svcio preteklostio. zlasti na razočaran nad »prejšnjimi smilimi razmerami« in tsko dovolj zmehčan dn je služil za testo spretnim komunističnim rokam. ki so ga hotele premešati po svoje. Kdor je bil dovli bi<*ter. da je vse te komunistične n~l-»ne spoznal, je bil takoj proglašen za »izd^^ca« in ubocri zane-liani narod je v n^em videl 'e še »beio-gardističpesra reakc;cnaraa«, ki je »kriv vse p-eišnie nesreče«, četudi morda ni imel nikdar vpliva na prejšnje državno živlienje in četul; mu je prei ista masa slepo sledila kot :>najsros"ibnejšemu«. »naidaljnovidneišemu« in tudi »naibolj poštenemu ro-iaku... To je bilo satansko delo komunistične mašinerije, ki ie bila pognana v obrat že davno pred začetkom sedanje vojne, povsod, ne le pri nas.
Se tako skrbno kamuflirani komunistični stroj pa se je naposled vendarle razga-Fl. Še tako lahkomiselni in nepoučeni ljudje so nap-slel le spoznali, kam jih vodi komunistična roka. ki se jih je tako nevidno polastila. Nastal je odpor proti komunizmu in njegovim metodam, povsod, ne le pri nas. Kakor na tih ukaz so se razočarane množice začele družiti v močne falange prepričanih protibol deviških borcev, k} so vso laž komunističnega »osvobojevanja« spoznali do dna. Tedaj se je komunizem še enkrat odel v ovčji plašč »edinega borca za narodno svobolo in narodne pravice«, dočim je vse f.vcje sovražnike, katerih število je povsod ne-
Nadaljevanje na 2. strani
Weisenburški visoki planoti. Da bi jo odprle, so pritisnile močne sovražnikove S'!e v zgornjem Mundafskem gozdu pri Nie-derschlettenbachu in južnozapadno cd Bergzaberna proti črtam nemških bunkerjev. Po majhnih pričetn;h usprhih so jih vrgli nemški protisunki nazaj. Giivni napad je sledil severno od Laute bu~g \ ker so si hoteli napadalci na ta n^čin prihraniti izgube ob navalu na u1rdbe v B ionskem gozdu kiinb števi'p;m ok'opnikom in močnim pehotnim odde' cm pa so ee naoadi znova krvavo zrrši'i.
V zgornji Alzaciji je spričo svojih izgub oslabljeni nasprotnik nan-avil 'e se-ero-zapadno od Kolmarja ni"j b ezusp š ih kra;evn;h sunkov. N°mf;'-e čete so pri S_i-goMraimu zbohša'e sv"'ie postojanke in » protisunki privedle ujetnike.
živ pokopan
Nov dokaz o nepojmljivem komunističnem zverinstvu
Glasilo novomeške domobranske skupine »Za blagor očetnjave« objavlja gTozna odkritja o tem, kako so komunist! nečloveško mučili in umorili domobranca Antona Novaka iz Dolnjih Ponikev pri Trebnjem. Ni to prvi in ne edini primer. Sto in sto, da, tisoče sličnih mučenikov je v brezkončni vrsti žrtev komunističnega sovraštva. Značilen je ta primer posebno zato, ker je iz najnovejšega časa in torej dokazuje, da so moralsko bistvo In nečloveške metode komunistov ostale nespremenjene, pa naj komunisti na zunaj še tako spreminjajo svoje lice. Zato mora ostati tudi borba proti komunizmu ne le nespremenjeno ostra, temveč se mora še stopnjevati in poostriti. O zločinu samem posnemamo po novomeškem domobranskem glasilu naslednje podatke.
Dne 7. oktobra t. 1. je šla iz St. Vida pri Stični skupina domobrancev na obisk v Novo mesto. Pridružil se jim je še domobranec Anton Novak, 22 let star fant iz Dol. Ponikve pri Trebnjem. Bil je telefonist višnjegorske domobranske posadke in že skoraj leto dni ni videl domačih. Zato je želel izrabiti to priliko, da jih enkrat vsaj mimogiede obišče. V Starem trgu pri Trebnjem se je oglasil v gostilni Alojzija Zoreta. »Pri Gcdnjavcu«, da bi se nekoliko okrepčal. Komunisti sami so kasneje pripovedovali, da Novak ni pil žganja, ampak nekaj drugega, za kar so že c-ni poskrbeli.
Kmalu po zaužiti pijači je postalo Novaku slabo in začel se je opotekati. Vsi, ki ga poznajo, soglasno zatrjujejo, da ni bil nikolj nagnjen k alkoholnim pijačam, in zato izključujejo možnost, da bi bil opijanil. Ko je privozil mimo po cesti posestnik Ignac Udovič iz Blešinje vasi, ga
Kasna spregledan] e
Nadaljevanje s 1. strani
varno naraščalo, cžigosrl pred zunanjim svetom kot »izdajalsko svojat« in »slepo orodje okupatorja«, da bi se tako prikupil svojim »velikim, demokratskim zaveznikom« in jim spet — to pot poslednjič — natrosil še nekaj peska v oči.
»Zavezniški svet« je temu dolgo verjeL Pomagal je celo sam pri vzirževanju te utvare, ko je zmagoslavno razglašal v svet, da kominterne ni več, da se Sovje-tija spreminja v »demokratsko« državo in odločno bori »proti vsaki tiraniji v svetu«. Tudi nevtralni svet je pod vplivom te ra-finirane agitacije, katere žrtev so postali najprej tako zvani demokratski »zavezniki«, dolgo nasedal komunističnim slepi-lom in s prezirom poročal iz »okupiranih« evropskih dežel o »nerazumljivem« in »izdajalskem« olporu razočaranih narodnih množic proti raznim »osvobodilnim« frontam. Le redki so bili v »zavezniškem« in nevtralnem svetu, ki so vso to pretkano komunistično igro z usodo raznih evropskih narodov od vsega početka spoznali in jo kct tako tudi prikazovali. Seveda so se zato zamerili komunistom vsega sveta in kominteinski centrali v Moskvi, kakor je to večkrat prišlo do izraza v raznih izlivih sovraštva v komunističnem in po njem vplivanem tisku.
/a svet izven »okupiranih« dežel pa so mcrala priti še mnoga nova spoznanja in tudi mnoga bridka razočaranja, preden si je ustvaril pravo sliko o tem »osvobodilnem« delu, ki je doslej zahtevalo povsod največje žrtve — ne pri »okupatorju«, temveč pri zapeljanih narodih samih. Poljska z varšavsko tragedijo zapeljanih in nahujskanih »upornikov«, nemiri v Franciji in samovolja »makijcev«, nemiri v Belgiji in odpor belgijskih »upornikov« proti izročitvi orožja, VSj ti in še mnogi drugi primeri so tudi »zavezniškemu« in nevtralnemu svetu odkrili pravi obraz tako zvanih »osvobodilnih front« v Evropi. Naj. bolj pa so k temu odkritju pripomogli grški komunisti, proti katerim je morala britanska vojska, ki je prišla v deželo kot ? osvobodilna« armada, nastopiti celo z orožjem. To razgaljenje komunistov je moralo biti zares že popolno, če je čelo sam Churchill izjavil v spodnji zbornici na naslov grških komunističnih »osvoboditeljev« med drugim tole: »Poslednje, kar bi sploh moglo sličiti demokraciji, pa je zakon drhali, ki si hoče % oboroženimi jrangsterskirni tolpami utreti pot v mesta zasesti policijske postaje in vladne urade, ter se trudi, da bi uvedla diktatorski režim.«
Ali ne zvene te besede prav tako kakor besede obsodbe, ki jih je zdravi del slovenskega ljudstva že davno izrekel na naslov komunističnih uzurpatorjev pri nas, pa je zato v očeh »zaveznikov«, ki so nasedali komunistični propagandi, veljal za »izdajalskega«? Ali je sedaj tudi Churchill izlajaiec in v službi okupatorja? Po komunistični logiki nedvomno, kakor kažejo odmevi Churchillove politike v Grčiji v vseh komunističnih trobilih v svetu. Spoznanje odgovornih angleških državnikov, ki so sami največ krivi, da je komunistično seme tako pognalo v raznih »okupiranih« deželah, seveda ni še dokaz o dejanski volji in moči. da s komunizmom v »osvobojenih« deželah obračunajo, kajti preveč so odvisni ol Moskve, da ^ smeli to na svojo pest steriti. Za nas in našo protikomunistično borbo pa je vse to nov dokaz, da je bil zdravi del našega naroda na pravi poti, ko se je z vsemi silami uprl boljševizaciji.
Sedaj si je tudi nevtralni svet ustvaril pravo sliko o ciljih tako zvanih »osvobodilnih« gibanj po Evropi. Za Švico je k temu p: ipomogia tudi klofuta, ki jo je »nepričakovano« prejela iz Moskve, ko je hotela obnoviti diplomatske odnose s Sovje-ijo. Zanimiv vpoglei v turška spoznanja pa nam odkriva komentar vodilnega turškega lista »Ulus«, ki je k položaju v »osvobojenih« deželah zapisal pred kratkim dobesedno: »šele sedaj morajo zavezniki začeti borbo proti anarhiji in tolovajskim skupinam, ki hočejo z oboroženo silo in izkoriščanjem moralnega in tvarnega razkraja svojih narodov izsiliti svoj re-,im. Te skupine prav dobro vedo, da ne bodo niti Američani, niti Angleži ostali v j jihovih leželah. Nekoč bo ljudstvo po svoji volji izvolilo svojo vlado. Prav to pa je tisto, česar oborožene skupine anarhije ne žele, ker se ne opirajo na voljo nai Kia, temveč samo na surovo silo svojega orožja. čim bi te anarhistične sile dospele na oblast, bi pač vse storile, da bi si jo obdržale. Vsem svojim nasprotnikom bi tedaj naprtili očitek sodelovanja s sovražnikom in jih obsodili na smrt Odpravili bi zakonita sodišča in jih zamenjali s samovoljnimi obsodbami...
Tragika evropskih narodov pa je v tem, da morajo trpeti zaradi lastne slepote in
__slepote drugih. Ti narodi bodo kot
glavne krivce svojih tragedij v *ej vojni 1 'ica'1 na odgovor vprav te svoje — »zaveznika«.
je Novak še sam prosil, na j ga vzame na voz, da bo dohitel domobransko kolono. Že po nekaj minutni vožnji je Novaku postalo še bolj slabo, da se ni mogel več držati pokoncu. V Dol. Nemški vasi ga je voznik zato dal z voza ter ga položil pred neko hišo. Tam so domači terenci posiali nekega mladega fanta v bližnii gozd, kamor so se bili komunistični tolovaji skrili pred domobransko koleno, šli so potem še sami ponje ter jih pripeljali v vas. Tolovaji so nezavestnega domobranca naloži i na ročni voziček in ga odpeljali nazaj proti Staremu trgu, tam pa z grožnjami prisilili posestnika Omahna, da ga je odpeljal do »rajonskega odbora« na Piim-štalu. V rajonskem odboru zbrani komunisti in komunistke so nezavestnega fanta opljuvali ter mu pobrali vse, kar je imel pri sebi, med drugim tudi novo uro in večji znesek gotovine, katero je hotel Novak nesti domačim.
S Primštala so odvedli Novaka k nekemu kozolcu, kjer so ga privezali na steber. Ko se je kmalu nato zavede"*, so ga začeli »zasliševati«. Očividci pripovedujejo, da je bilo zasliševanje prav kratko. Čeprav je Novak vedel, xaj »a čaka, ni kazal malodušnosti -n strahu, temveč je oi ločno in pogumno odgovarjal. Med drugim so ga vprašali: »No, kdo> bo zmagal, mi ali vi?« Samozavestno je odgovoril: »Mi bomo zmagali in ne vi: Vi ste uničevalci slovenskega nahoda!«
Po »zasliševanju« so pogumnega domobranca odvezali od stebra ter mu trdo zvezali roke na hrbtu. Peljali so ga nato v klet, ga vrgli na tla in mu zvezah še noge. Na vlažnih tleh v kleti *> ga pustili do mraka, nato pa so ea odvedli v bližnji gozdiček nad vasjo. Vedel je, da gre v smrt, in je komuniste prOs;l, naj bi mu dali še enkrat videti očeta in nraler, ki sta tam blizu doma. V odgovor je dobil samo silen udarec po glavi.
Iz goiziiča sta se kmalu nato zaslišala dva strela. Ko pa so Novaka dne 4. t. m. odkopali, se je izkazalo, da ni bil ustreljen, ampak živ pokopan. V pol metra globokj jami je ležal vznak, roke in noge je imel trdo zvezane, na nogah so mu ležale tri težke skale. Lica je Imel vsa razrezana, lz kože na rokah pa so mu izrezali več jermenov.
To grozno razkritje je silno razburilo ljudi daleč naokrog. K pogrebu umorjenega domobranca, ki je bil 5. decembra pri Sv. Marjeti na Ponikvah, se je zaradi tega zbrala ogromna množica prebivalstva lz vsega okoliša.
Značilno je, da so terenci ves čas, odkar so komunisti Novaka o:1 peljali, ljudem povsod lagali, da fant ni bil ubit, temveč da je na prisilnem delu. Ko so prestrašeni domačini hoteli vedeti, kje je, so jim navajali zdaj ta zdaj oni kraj. če pa se je dognalo, da ga tam ni, so rekli, da je pač premeščen »na drugo komanlo«. Pri tem so seveda vsi točno vedeli, kdaj in na kako zverinski način je bil pokojnik ubit.
Razkritje tega novega groznega dejanja je ljudi še bolj ogorčilo proti komunistom ln jih okrepilo v spoznanju, da nI bodočnosti za naš narod, dokler komunizem ne bo popolnoma uničen.
Boji s tolovaji na Hrvatskem
Zagreb, 21. dec. Hrvatsko vojno poročno se glasi: Na področju Sleiine so v teku boji s tolovaji. V Sremu je zopet oživelo bojno deiliovanje. Vsa sovražnikovi n~padi eo bili odbiti. V torelk je biro ozemlje m^d DjakovOm in Otsjdkom očiščeno poslednjih tolp. Napadi toiiovajev pri Djurdj-rvcu, Generalskem Stolu, Bjalim Pol/jem in Go-spičem so bili odbiti. V okoiri Banjal^ke so bile zadane tolovajem občrfcne rg"be Jjudi in orožja. M-<i boji so izgubi tolovaji 500 mož. Nad hrvatskim ozeml jem s'a bili sestreljeni dve Sietafli Sovražnikova letala so bomibarddrala v torek Sarajevo in okolico. Škoda in žrtve so bile nepomembne.
Spominjajmo se brezdomcev, darujmo za Zimsko pomoč!
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli kot božični dodatek v soboto 23. decembra 20 dkg govejega mesa na odrezke št. 3., 4., 9., 10. dec. decembrske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani ter občin Polje ln Ježica.
Mesarji naj bodo v petek 22. decembra točno ob 14 v mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. Prodajna cena 35 lir kilogram.
Preureditev prodaje mleka
V dosedanjih mlekarnah, ki dele sveže mleko, dobe od 22. decembra mleko samo otroci do 9. leta in noseče žene (na nakazila 1, 2—3, 4—6, 7—9 in N), vsi ostali upravičenci pa v sledečih mlekarnah (prva je dosedanja mlekarna, druga nova):
Babič — Roš Barbara, Rimska 2; Bonča
—	Bonča, Ciril-Metodova 69 (ista mlekarna); Doberlet — Jelnikar Angela, Sredi-ška 8; Furlan — Krese Angela, Vošnjako-va 4; Jerman — Jurko Pavlina, Sv. Petra cesta 53; Jurkovič — Rupena Rozalija, Jernejeva 2; Kopljenik — Kovačič Broni-slava. Sv. Petra 60; Korošec — Erzin Metka, Karlovška 14; Kovačič A. — Ambrožič Ivanka, Celovška 105; Kugovnik — Guzelj Marija, Kljunova 8; Leskovic — Gmajnar Anton, Ciril-Metodova 47; Levka — Šinkovec Fani, Miklošičeva 7; Lupine — Lupine, Dolenjska cesta (ista mlekarna); Medved — Vidmar Ljudmila, Ciglarjeva 12; Pečar — Janežič Josipina, Poljanska 3; Plahuta — Hladnik Neža, Cerkvena 3; Rančigaj — Potočnik, Smartinska 16: Samec — Gruden Jakob. Celovška 101; Sla-nič — špan Nežka, Pred jamska 1?; Tur k
—	Skorjanc Cecilija, Tržaška 2; Valjavec
—	Kerin Ivanka, Ilirska 15; Vidic — Drolc Ivanka, Staničeva 6; Vokač — Zaje Alojzija, Krakovski nasip 10; Vrh — Brozič Jožefa, Pred škofijo 21, in žorž — Pretnar Kati, Tržaška 88.
Cenjenim naročnikom
in čitateljem „Jtifra"
v zvezi s prizadevanjem za čim bolj koristno gospodarjenje z električnim tokom je nvedeno kakor v mnogih drugih podjetjih tudi v tiskarnah le nočno delo. Zaradi tega bo odslej tudi »Jutro« izhajalo v jutranjih urah in ne več zvečer kakor doslej. Potrudili se bomo, da bo list dostavljen naročnikom čim prej zjutraj. Ako morda zaradi preureditve dostavljanje lista takoj v prvih dneh še ne bi bilo povsod brezhibno, prosimo cenjene naročnike uvidevnega potrpljenja.
UPF.AVA »JUTRA«
Gospodaesivo
Oddaja sena m slame
Prevod je pooblastil Glavno kmetijsko blagovno zadrugo v Ljubljani, da v sonisu uredbe o preskrbi r razdel evanju sena '.n slame z dne 4. juiia 1943 zbira, prevzema vskla-dišča in razdeljuje seno in slamo. Kmet oddelek pokramske uprave je sporazumno s Prevodom in Kmetijsko zbornico d .loči! kol'.-či>e sena in slame, katere sr, dolžne dobaviti posamezne občine. Zato je Prevod poslal vetrn obč'nam dopise, s katerimi jim je sporočil, koliko sena m slame mora r'fiamezna občina oddat.. Občine so dolžne to tak-j naprav iti. keT bodo le tako zavarovale koristi svojih občanov.
Za odkup sena in slame so doočene naslednje cene:
Seno. prosto naloženo. prpeTano no vozniku v Ljubljano v skadiče. maks'.ma'.n- cena 160 lir. dovoz 50 lir. skupaj 210 tir za 100 kg.
Seno. vezano v bale dostavljeno v vagon na nakladalni postaji pripeljano v ;C<'adi šče 2. 3. 4 ali 5. ;n?.k-irnair.a cena 160 lir,
P^pclna zmeda v Grap
ELASovi oddelki zavzeli glavni stan britanskega Setčfstva
ženeva, 21. dec. Kakor javlja agencija j Reuter, se je posrečilo grškim upornikom v torek zavzeti glavni stan britanskih le- j talskih sil. To poveljništvo je bilo v Kifissi-ji, 15 km severnovzhodno od Aten. Uporniki so bili predvsem divji na ta letalski glavni stan, ker je vodil letalske napade na ELASove oddelke. Kakor javlja ameriška poročevalska agencija UP, je napadlo to poveljništvo več tisoč upornikov, med njimi žene, mladeniči in mladenke. Bo-j se je pričel v ponedeljek ln je trajal vso noč. Uporniki so pognali del zgradbo v zrak z dinamitom, posadko pa so nato z ročnimi granatami pobfi. ženske in otroci so se borili kakor mežje. Angleške oklopniške čete so spravile na varno del letalskega osebja, vendar so prišle prepozno, da bi rešile glavni stan sam.
Kakor je objavil general Scobie v sredo, se položaj »ni bistveno spremenil«. Poročilo javlja, da so britanske čete v Atenah in Pireju odstranile uporniška odporna gnezda. V Solunu in Patrasu je položaj neizpramenjen.
»Associated Press« poroča, da je izjavil general Scobie, da je odločen z vsemi sredstvi in z uporabo vseh razpoložljivih britanskih čet nadaljevati boj proti ELASu.
Bern, 20. dec. Kakor poroča »Exchange Telegraph« iz Aten, je v razliko z vojaškim položajem postala politična zmeda še večja. General Plastiras je označil zahteve ELASa kot popolnoma nesprejemljive in je ponudil svojo ostavko. Tudi stiki z levo usmerjenim politikom Porpuirogenisom niso dovedli do uspeha.
Britanske čete pod poveljništvom generala Scobieja so v zadnjih 24 urah skoraj v vseh odsekih ponovno napredovale. Indijske čete, ki so zasedle postojanke vzdolž ceste Pire j—Ateae, so morale nastopiti večkrat proti ostrostrelcem. Ogrožene britanske postojanke leže okrog glavnega stana britanskega letalstva, ki ga ELASovi oddelki še vedno oblegajo.
UNRA se hoče izmazati
Bern, 21. dec. Položaj na bojišču grške državljanske vojne se ni bistveno spremenil. Težki boji se nadaljujejo. Kakor javlja »United Press« iz britanskega vira, so nedavno močnejše bolgarske edinice prekoračile grško mejo in vdrle v severno Grčijo. Tamkaj operirajo očividno v sporazumu z ELASovimi četami. Zmedi na vojaškem področju odgovarja tudi zmeda pri poskusih za odstranitev sporov.
Reuter je javil v torek zvečer iz Aten, da je sprejel general Plastiras nekega parlamentarca ELASovih čet, ki je izjavil, da bi pod pogojem razčiščenja raznih političnih vprašanj ELAS sprejel pogoje generala Scobieja. Kmalu nato je Reuter objavil, da so se pogajanja z odposlancem ELASa
Dubrovelj^ca akademija v P©sS3|ftI
Postojna 20 decembra j slavi jajo od padlfa soborcev, je naredilo najgloblji vti® na vse poslušalce. Pevski zbor je nato samostojno za-ial še tri pesmi med njimi eno po znan: naš: melodiji »Po jezeru«.
Sledi je kratek odmor Po odmoru je bila prva točka potpuri »Mi atovka«, nakar je domobranec Hor at recitiral uved h »Krstu pri Savici«, maTi domobranski orkester pa je izvrtsitno zaoral več slovenskih narodnih pesmi. Za nj'm je na klavirski harmoniki odstiral nekaj srbskih narodhih pesmi dobrovoljec Milenko Zebič. Vuk Voj'nov'č je predna-šal dcbrovoljca Vukadina Kecana junaško pesnitev »Tako su ginu'i«, godba pa je zatem zaigrala poživljajočo koračnico »Na Drini«. Močno se je dojmi'a poslušalcev naslednja pesem, znana popevka »Tamo daleko«, ki jo je zapel dcbrovoljek". seksrtet. Sledjo je še nekaj točk, ki so prav tako vse izredno ugajale, nakar je bil program zaključen spet s himno.
Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. tako prenapolnjena, da so se morali mnogi vrniti, ker nfco dobili več prostora. Mlado ji staro, domobranci in dobrovoljci so se zgrnili v eno samo veliko družino enega duha in ene volje v borbi proti sovražniku domovine »n krščanske kulture, proti mednarodnemu židovskemu komunizmu Navzočih je b'-lo tudi lepo število nemških, dobrovol'-skih in domobranskih častmkov Cisti dobiček, ki je znašal okrog 8000 lir. so dobrovoljci poklonili na korist revežev v Postojni. Se večji je moralni uspeh prireditve, saj je ta pokazala, kako zelo so ei dobrovoljci že pri-dcfcfli srca vsega poštenega domačega prebivalstva. *	L j-ko.
Včeraj, na dan sv. Nikolaja po pravosav nem koiediarju, so priredil', dobrovoljci v Po- j stojni res lepo uspelo akademijo. Spored je bil skrbno izbran in pripravljen. Skupno sta nastopili godbi 2. in 4. dobiovoljskega polka pod taktirko kapeinika g. Mfonoviča. Sodelovali so tudi mali domobranski in mali dobro-voljski orkester, pevski zbor dobrovolskega štaba ter solisti in recitatorjj. PriredVev je trajala skoraj tri ure, a b'»la je tako prisrčna in posrečena, da je ljudem čas še vse prehitro potekel
Spored se je začel s himno, nakar je do-brovoljski pevski zbor ubrano zapel udarno pesem. Zbrano množico je nato pozdravil do-brovoljskj prosvetar podporočnik dr. Dj. Sljepčevič. Zahvalil se je za prisrčno gostoljubnost, s katero so bili v Postojni in drugod na Krasu sprejeti on in njegovi soborci. Njegove besede so bile nagrajene s ploskanjem in odobravanjem, ravno tako pa tudi '.izvajanja domobranca Ivana Javomika, ki mu je odgovarjal
Godba je odigrala Jenkovo uverturo »Kosovo«, dobrovoljec Dobrivoi Radoš je recitiral Paštičevo »Otadžbino«. nato pa je žel posebno velik uspeh Vuk Vojinovič. k: je ped venček srbskih narodnih pesmi. Spet je nastopila godba ter odigra'a Brodilov potpuri «Iz N>ša i okoline«. nakar je Vojinovič recitiral tolažilnico »Ne plači, majko!« Polglasno ga je spremljal pevski zbor s pretresljivo in obenem vzpodbujajočo dlobrovoljsko ža-lostinko »Nisite mrtvj bratje mili!«. Izvajanje te žaiosfcinke, s katero se dobrovoljci po-
že t?koj po pričetku prekinila, ker je Fla-stires izjavil, da je za vojaške zadeve pristojen general Scobie, zastopnik ELASa pa ScobiMa še ni obiskal. Papandreu je v torek brzojavno predlagal grškemu kralju, naj imenuje atenskega metropolita za regenta. »United Press« pa že javlja, da se je kralj Jurij svoječasno v brzojavki Pa-pandreju upiral osnovanju regentskega sveta. Po Reuterju je izjavil mornariški minister Kanollupulos, da bo regentsko vprašanje rešeno v nekaj dneh. Kraljevega podpisa morda sploh ne bodo potrebovali, ker bo to vprašanje rešila vlada.
UNRRA, ki je odposlala v Grčijo že obsežen upravni aparat, ki naj bi očividno nadomesti! od zaveznikov obljubljeno pomoč, se je po vesti svojega geueralnega ravnatelja hitro zopet izmazal a iz krvavih zmešnjav, ker je bilo nekaj njenih članov ranjenih.
Scobie j eve grc&Esfe
Stockholm, 21. dec. Dočim so se v sredo zjutraj v Atenah še vedno slišale ekspla- [ zije granat in streljanje s strojnicami, je postalo mesto sicer razmeroma mirno. V noči na sredo so britanska letala nepresta- i no metala nad Atene svetilne bombe. S Ki- j fissiia, kjer so ELASove čete v ponedeljek i močno napadle glavni stan britanskega letalstva, še vedno ni nikakih novih poročil, j
V sredo so odvrgla britanska letala letake, v katerih grozi general Scobie, da bo napadel v četrtek vse one postojanke ELASa, ki se bodo tega dne še upirale, z vsem orožjem, s katerim razpolaga, tudi z letali, mornariškim topništvom itd.
Churchill v krlž&csn agzsja . ©stre krit ke
Stockholm, 21. dec. Winston Churchill je. prišel v angleški spodnji zbornici v križni ogenj ostre kritike spričo intervencij britanskih vojaških oddelkov v Belgiji. Očitali so mu, da poročila o pripravljenem uporu, o katerih je Churchill govoril in ki so kasneje dovedla do nastopa britanskih čet, sploh niso resnična. Churchill je odgovoril, da nima vzroka dvomiti v pravilnost teh informacij in je poudaril, da so britanske čete posredovale, da bi na zahtevo vrhovnega poveljnika odstranile nered v oskrbovalnih in prevoznih vprašanjih, v ostalem pa so postopale angleške čete po ameriških navodilih.
Laburistični poslanec Shinvvell je opozoril Churchilla, da so na pristojnih belgijskih mestih izjavili, da tako zvani posku-šeni upor ni bil nič drugega kakor poskus nekaterih mož, ki so hoteli na dveh tovornih avtomobilih na organiziran način predati svoje orožje britanskim oblastem. Churchill je osporaval resničnost teh izjav ter izjavil, da je bilo že tri ali štiri dni precejšnje vznemirjenje, kaj se bo zgodilo v Bruslju. General Erskine je izdal razna svarila. Dejal je. da je prišla pred parlament velika množica. Na medklice, da je bila to »mirna« oziroma »neoborože- | na demonstracija« je odgovoril Churchill, j da danes pač ne vemo, kdo je oborožen in kdo ni oborožen. Vsekakor je prišlo do streljanja.
Poslanec Acland je kritiziral Churchillove besede »organiziran upor« in mu je dal ciničen nasvet, naj točno prouči svoje informacijske vire, ki so ga očividno na vsem svetu pustili na cedilu.
Tudi laburistični opozicionalec Bevan je Churchilla silovito napadel in mu je priporočil, naj spodnje zbornice »na ta neodgovoren način« ne vara. Churchill je za vrnil podtikanje o varanju s pripombo, da nima nikakega vzroka, da bi kaj takega poskušal.
ženeva, 21. dec. O priliki nove grške debate v britanski spodnji zbornici, ki je bila v sredo, je objavil list »Times« uvodnik, v katerem jasno zahteva britanski umik tudi v grškem vprašanju. »Times« piše, da je nujno potrebno, da se čim prej konča spor v Grčiji. Britanska politika mora v Grčiji z vsemi sredstvi razjasniti, da Britanci nočejo nasilne zmage, niti tega ne smejo. Možna je samo rešitev, na katero bi pristale vse stranke. V Grčiji je upravičena in uporabna samo vlada, ki jo vodi mož, ki ga je odobrilo odporniško gibanje in ki se ravna po idejah EAMa.
dovoz 30 lir. prednje 26 lir. skupaj 216 lr za 100 kg
Seno, prosto naloženo pripeljano v skladišče 2 3. 4 ali 5. maksimalna cena 160 lr, dovoz 30 lir. skupaj 190 lr za 100 kg
Slama, prosto naložena, pripeljana po vozniku v Ljubljano v Prevodovo =k'adi~če — maksimalna cena 140 iir do vez 50 lr, sku-pai 150 lr za 100 kg.
Sama. vezana v bale. dostav!"ena v vagon ra nakadalni postaji — maksimalna cena 140 lir, dovez 30 lir, prešanje 26 lir, skupaj 196 iir za 100 kg.
Glavna kmetijska blagovna zadruga v Ljubljani bo v-kladiščala seno :n 6'aroo \ nasled-njih skladiščih:
1.	V Ljubiprii v nvlnrni na Viču za obč;ne: Liubljana-mestfo. Jež ca. D. >1. v Polju. Do-l anje. Io-Studenec. Rudirk. TcmTelj. Brezovica. Dobrova. Log Polhov gradeč in Preser-je.
2.	V GrosurJju pri velepo-c im^-u g. ho-š,ku za občine: Grosupljie. Račna, Žalna, Šmarje, št. Jurij.
3.	Na Vrhnji v tovarni 1mpex za občine: Vrhnika. Horjul. Št Jošt, Borovnica.
4.	V Lo« t-:u v skladišču, ki sa bo določi'« obč:na. za občre: Loeatec. Hoiedrica.
5.	Nu Rakeku v sk'->di"ču. ki ga bo določila občina, za občine Rakek.
V korst vsega našega kmetijskega gospodarstva je, da obč ne nozovejo z mzglas- ,m, k» se naj iz\rri na ob čajen način da tisti kmetr>va'ci. ki imajo sena in slame več. kakor pa ga potrebujejo za svoje gospodarstvo, to blago prostovol no oddajo Večha obč'n bo tako zadostila predpisom :n zahtevam cb-laisti, na drugi strani pa r-rerr: "-i11 morebitno rek- idcijo. ki bi povzroč'la ahko v kmetijskem gospodarstvu veliko nesrečo. Zato pozivamo vse občine, da vzamejo to stvar resno in hitro v rc':e in da zadoere svojim ob-veram. ki so tako določ-ne, da se dajo z dobro voljo brez večjih težav in brez večje škcxie izpolniti.
= Katastrofalno nazad va^je f-n^ke zu-r.anje trgovine. Kaikor p-v< o-jc iz S'.oo:<-holma je v oktobru padel finski uvoz blaga za civilne potrebe na 177 milijonov finskih ma-ik, medtem ko je še v e~ embru znaša] 714 milijonov rr.ark. Izvoz pa e je istočasno skičifi od 187 mi ijmrv ip ih mark v septembru na 38 milijonov fi skih
mark v otktobru.
= Švica je popolnoma odrezana, švicarski socialno demokratski časopis D;mer Tagwacht« poroča v nekem članku o gospodarskem in političnem položaju Švice »po osvoboditvi« Francije, da je danes Švica popolnoma odrezana. Nemci so imeli ir;-tercs,~da so dali švicarski industriji naročila, odkupovali so švicarske proizvode in dobavljali Švici premog, železo, goriva, se-menje itd. Danes je izvoz v Nemčijo padel na enajsti del prejšnjega izvoza, ne da bi bili zavezniki istočasno v stanju, zakrpati vrzel v izvozu in izpopolniti uvoz. V nekaterih področjih proizvodnje ie zaradi pomanjkanja surovin brezposelnost pred vrati. V nemškem gospodarskem območju se je Švici bolje godilo. — švicarski zvezni svetnik Celio je v narodnem svetu v zvezi s proračunom švicarskih železnic poudaril, da se ie v zadnjih mesecih občutno zmanjšal železniški tranzit, kar pomeni za švicarske zvezne železnice občutni izpadek pri dohodkih, med tem ko so izdatki nadalje visoki zaradi povečanih prejemkov osobja.
Otvoritev p^tn*s2f€fa
presneta s Ksčevjessi
Z 21. decembrom je bil otvorjen potniški promet s Kočevjem. Viaki odhajajo iz Ljubljane proti Kočevju ob 5.45 in 14.14, iz Grosuplja ob 6.50 in 15.15, prihod v Kočevje ob 10.05 in 18.30. Iz Kočevja odhajajo vlaki proti Ljubljani ob 6.15 in 14.16, iz Grosuplja ob 9.10 in 17.27, prihod v Ljubljano 9.52 in 18.15.
Z 20. decembrom so bili ukinjeni vsi lokalni potniški vlaki med Ljubljano in Grosupljem z odhodom iz Ljubljane ob 6.12 in 18.00 in s povratkom iz Grosuplja ob 7.51 in 18.52.
Al? ste ie prispevali za božičnico Zimske pomoči?
Z Italijanskega bo|3š£a
Berlin, 20. dec. Slično kakor na jugu za-padnega bojišča nasprotnik tudi v srednji Italiji pod vtisom svojih težkih izgub ni mo-i gel na vseh težiščih z isto silo nadaljevati napadov. Omejil se je na nekaj močnejših sunkov na obeh straneh Faenze in južno od Bagnacavalla, da bi na -široki črti dosegel ali prekoračil reko Senio. Osredotočeno napadajoče sile so po silni topniški pripravi pribhžn- 10 km zapadno od Faenze prekoračile reko ir. vdrle v tamkajšnje postojanke. Nemci so s takojšnjimi protisunki vrgli nasprotnika zopet iz teh vdorov. Nadaljnje britanske sile so prodirale vzdolž Vie Emilije proti severozapadu, vendar so se zrušile v obrambnem ognju že na oni strani Senija. Tik severno od Vie Em lie so naleteli še pOr.oči napadi na močne pro-tisunke, ne da bi se tu kakor južno od Bagnacavalla položaj kaj izpremenil
Berlin, 21. dec. Mednarodni poročevalski urad javlja:
Po krajevnih spopadih včeraj doprrdne je proti večeru oživelo topniško deovanje britanske 8. armade na področju Faenze v širini kakih 10 km z vso silovitostjo. Britanci so spravili v postojanje številne težke baterije, ki so obstreljeval nemške črte s silovitim bobnečim ognjen.
Po večurnem intenzivnem obstreljevanju nemških črt so pričeli Kanadčani okrog polnoči iz Faenze odloč:len velena-pad proti severu. Njegovo t-ž i-če je bi1 o zopet ob Via Emuiji. Po večurnih 0'Or-čenih borbah ie napadalcem « težkimi izgubami uspe'o. da so pon-ikod vdrli v nemško g'avno bojno črto. vendar so jih krajevne rezerve s protisunki ustavile. Nemcem se je dopo dne pcsr^či'o. da so zajezili vse vdore in preprečili prodor v" Lombardijo.
Kronika
*	Odlikovanje sestre Rdečega križa z železnim križcem I. razr. Sestra Nemškega Rdečega križa gospa Elza Grossmannova iz Linza, ki se je že takoj v začetku pridružila nar. soc. gibanju, je bila pred kratkim odlikovana z železnim križcem L r. Odlikovanka, potomka oficirske družine, se je mudila še nedavno na zapadnem bojišču, kjer je rešila celo vrsto ranjencev z avtomobilom, čeprav je bila cesta z vozilom pod sovražnim topovskim ognjem.
*	Ustanovitelj gledališča na prostem v Zopoptu umrl. Nekaj dni po smrti pruskega književnika Maksa Halbeja je smrt pobrala generalnega intendanta Hermanna Nerza, ustanovitelja gledališča na prostem v Zopoptu. Nerzu, ki ga je zadela kap, gre zasluga, da si je steklo gledališče na prostem v Zoppotu evropski sloves.
*	Papeževa božična slovesnost v Petrovi cerkvi. Vatikanski radio poroča, da bo ma-ševal papež Pij XII. letos za Božič v Petrovi cerkvi ter da bo to slovesnost prenašal vatikanski radio.
*	»Pohod lakote skozi Rim.« Po poročilih iz Rima je podvzela policija ostre ukrepe, da bi preprečila napovedan »pohod lakote skozi Rim«, ki ga nameravajo izvesti kot protest proti lakoti, ki vlada v Italiji. Doslej so že aretirali večje število oseb.
*	Imetje italijanskih izdajalcev v tujini. Na podlagi poročil švicarskega lista »Bulle-tin de Credit et de Finance« prinaša »Adria Zeitung« poročilo o inozemskih dobroimet-jih Italijanov iz Badoglijeve izdajalske klike ter bivšega kralja Viktorja Emanuela kot o dobroimetjih glavnega izdajalca samega. Po teh poročilih ima 70 teh vodilnih Italijanov v Švici za 300 milijonov frankov imetja. Viktor Emanuel ima 28 milijonov frankov, Badoglio 18.5 milijonov frankov, sin komunističnega voditelja Togliattija pa 10 milijonov frankov. Razen teh imajo dobroimetja v Švici tudi sedanji mornariški minister v zasedeni Italiji de Courten ter Sforza. Imenovani imajo spravljene v švicarskih bankah tudi svoje dragocenosti.
spomin preostalim svojcem izrekamo ■'udi naše odkritosrčno sožalje!
u— Strokovna nadaljevalna šola za stavbne obrti sporoča vsem mojstrom in vajencem, da bo nadaljevala s prekinjenim poukom v petek 22. decembra v I. nadstropju hiše šelenburgova 6. Vsi učenci naj se ta dan ob 14 zbero na dvorišču hiše, od koder jih bodo razredniki spremili v nove učilnice. Ob morebitnem alarmu naj se zbero eno uro po končanem alarmu.
Slovenski javnosti
Zaradi vojnih razmer so utrpele knjižnice po naših šo"eh tako občutne izgube, da ne morejo mladine v zadostni meri oskrbovati z izveušolsko duhovno hrano, ki bi ji bila zlasti spričo nerednega pouka potrebna kakor vsakdanji kr ah. Da se temu pomanjkanju vsaj deloma odpomore, se obrača prosvetni oddelek pokrajinske uprave do vseh prijateljev mladine s prošnjo, da ji darujejo »Za vojno božičnico 1944« po kako slovstveno delo, primerno za dopolnitev šolskih knjižnic. Mislijo. Daj na to, da pomeni dar za posameznika razmeroma malenkostno žttev, da pa utegne celotna zbirka roditi obilne sadove ter prinašati mladini velike koristi. Prispevke sprejema pisarna prosvetnega oddelka, Bleiweisova cesta št. 1, pritličje. Iz pisarne prosvetnega oddelka.
u— Novi grobovi. Dne 7. novembra je
dtitrpel čevljarski mojster g. Ivan Peter ca. Za niim žalujejo žena Marija, Mirni. por. Petrič. hči. Stane Petrič, zet in druge sorodstvo. Sv. maša zadušnica se bo brala v soboto 23. decembra ob 7. zjutraj v farni cerkvi na Viču. Družini Rozman in Juhart žalujeta za preminulim M i h a j-o m Rozmanom, trgovcem. Pokojnika bodo pokopali danes ob 8. uri pri Sv. Križu. — Jutri ob 10. uri bodo zagrebli na pokopališču pri Sv. Križu malega 3 d e k a F r a n k a. Za nj-lm žalujejo atek, memica. sestrica Olgiea in sorodstvo. Po daljšem trpljenju je umrla pocestnica ga. M i ! k o v i č Katarina roj T i č. V rodbinsko grobnico bodo položili njene zem«ke ostanke v soboto ob pol 9. uri pri -0-"-. Križu. Za blago poikojnico žailuje4o hčerka Eva, sin Adam in vnuka Lea in Miran. — Pokojnikom bodi ohranjen tofcg
Vabijo beguncem in njihovim prijateljem. Na praznik Sv. Štefana, 26. t. m. priredi Odbor za dolenjske, notranjske in belokranjske begunce v Ljubljani ob 15. popoldne v uršul>inski d vorani na Kongresnem trgu igro »Vrnitev«. Pred pričetikom igre bo podal predsednik odbora poročilo o delu odbora v 1. 1944. Vabljeni so vsi begunci in tisti, ki sočustvujejo z njmi. Prodaja vstopnic bo v Kmečki pisarni od petka dalje in eno uro pred predstavo v dvorani. Cisti dobiček je namenjen za begunske družine. V primeru alarma se bo pričela predstava pol ure po končanem alarmu
u— čišečnje cest. v okvir stalnih cestnih del spada tjdi čiščenje cestišč. Takšna dela so zlasti potrebna na še netlakovanih in neurejenih cestah, kjer deževno vreme
v kratkem času razrije gramozno cest sče in zamaši požiralnike na robovih. Sedaj čistijo delavci mestne občine Cesto v Rožno dolino in še nekatere ceste in ulice v drugih predmestnih predelih.
u— Se ena katrauizirana cesta. Za mrtvašnico splošne bolnišnice je kratka cesta, ki veže Zaloško cesto s Poljanskim nasipom. Njeno cestišče so pred kratkim katran izirali in gia tako uposobipi za živahnejši vozovni promet.
u— Za božični priboljšek onemog"im in starim Ljubljančanom v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je gosp. Ivan Kosi, stavbni podjetnik v Verstovškovj ulici 23, podaril 1000 L. Z enakim plemenitim namenom se je spomnila mestnih revežev tudi ga Marija Zajec, trgovka v Stritarjevi ulici 6, ter poslala mestnemu zavei-šču za Onemogle 200 L. prav taiko je pa v
Geometru Karlu Ličarju v spomin
Pred osmimi dnevi smo ga pokopali na ljubljanskem polju. Bil je mračen pozno-j. -enski dan. Pa si je naš Karlu t, kakor sme ga vsi klicali, tako želel in je tako težko čakal, da bi ga še enkrat ogrelo goriško sonce! Usoda mu ni bila naklonjena. Trdo mu je bilo življenje, rekel bi, da ga ni razvadilo. Toda njegov prijazen smehljaj mu je uravnal pot.
Mati-vdova je skrbela za našega Karlu-ta, njegovega starejšega brata in mlajšo sestro ter jih je vse lepo izšolala in spravila do kruha.
Lepa so bila in brezskrbna mlada leta Karluta na goriški realki. Pokojni je bil tih, prijazen in uslužen dečko, vesele čudi, dober pevec in kitarist in, če je naneslo, tucli pevovodja. Ni je bilo študentov-ske prireditve, da ne bi Karlut sodeloval. Ce se je ob lepih večerih pol kateiim oknom oglasila študentovska podoknica, je bil on med pevci. V počitnicah zlasti v letu 1907, je prepotoval s svojim kvintetom lep kos Slovenije. To so bili pevci". Bevk, Kraševec, Novak, tenorist Rijavec in Karlut. Na poti so se jim pridružili še drugi.
Pa na Dunaju! Kako so bili intimno le-Pi večeri v Melker-Stiftskeller-ju, ponoč-ni pevski nastop Janeza z »Mornarjem« na univerzitetni rampi. ko so Dunajčanl garantirali, da bo policija mižala itd. itd. Hudo je bilo, ko so ga kar za tri leta potisnili v vojake. Služil je pri bivšem 97. pešpolku, s katerim je tudi odrinil na rusko bojišče, kjer se je udeležil tu Ji bojev za Pfemisel.
Po vojnj je nastopil v Ljubljani službo kot geometer. S svojim tihim in prijaznim nastepom si je pridobil veliko prijateljev. Bilo je zopet nekaj veselih let. Ves mladosten me je nekoč iznenadil, da se bo oženil, in bilo je res. Dobil je dobro in nežno ženico, ki mu je rodila deklico in dva fantka. Ljubljena žena pa mu je še pted to vojno umrla in ga pustila samega z otroci. Ves obupan zaradi ženine smrti in razočaran nad usodo je stopil v pokoj.
Bolezni ni bilo opaziti na njem. Zadnje leto je rad zahajal v Tivoli, da je malo-pokramljal s prijatelji na sončku. Vedno nas je bodril s svojo prijazno božajočo besedo in se tolažil s koncem vojne, ko se bo šel malo pogret na goriško sonce. Tudi to mu ni bilo dano. Ali bo nam, Karlut? Zbegani in žalostni kličemo za Teboj:
Pa kam se Ti mudilo je, Karlut? Počakal bi pomlali! Ko bi grelo goriško sonce spet, bi šli veselo na sprehed k Soči, ali gor v Rafut.
Te nujno mar pozval je mrtvi drug, ker manjkaš mu s kitaro pri kvintetu za zadnjo še podoknico dekletu? Je rešil žene klic Te zemskih muk?
O, ne bi žena proč Te od otrok vabila. Ne bi druže tega storil. 'Pa ker si že dovolj se tu pck-ril,
se je usmilil Te pravični Bog ln vzel šestilo Ti iz trudnih rok. Karlut! Zdaj boš lahko se z Njim zgovoril.
Ivo.
ta namen nakazal 300 L g. Franc Šimenc,
lastnik prauniee in kemične čistajmice v Kolodvoiski ufiici. Imenovani človeko.jub-nd dobrotniki so drugim Ljubljančanom dali najlepši zgled, kaiko naj si na ta naj-blažji način z darili revežem olepšajo božične praznike. Mestno županstvo tem velikodušnim dobrotnikom izreka prav posebno topio zahvaio s prošnjo vsemu prebivalstvu, naj jih pri pripravah za božično praznovanje v čim izdatnejši meri posnema z obdarovanjem podp;>re potrebnih, saj se bodo taiko mestni oskrbovanci kot drugi podpiranci o praznikih gotovo spominjali svojih dobrotnikov s hvaležnostjo v srcu in pobožnimi že! jami za novo leto.
u— Za Socialno pomoč so darovali: gdč. Ivanka Porent iz Domžal je darovala 150 lir namesto venca na grob pokojne gospe Marije Pušar; gospa Ivanka Kušlan, Ljubljana, je darovala 300 lir namesto venca na grob pokojnega g. Alojzija Meserko. Iskrena zahvala!
u— Za domobranske ranjenec in invalide so darovali: občina Višnja gora 795 lir in Alojzij škerjanc, posestnik na Peči pri Višnji gori 50 lir. Odbor Podpornega fonda se v imenu ranjenih domobrancev in invalidov obema iskreno zahvaljuje, številka čekovnega računa 11.048.
u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino je v počastitev spomina po pok. gdč. Josipini Javorniikovi po'* Jon i J g. Fr. Dolenc iz Stare Loke znesek 500 lir. Blagemu d-obrotniiku se društvo najsrčnejše zahvaljuje.
u— Namesto cvetja na grob blagopokoj-ne gospe Antoni ie Kramarjeve, daruje Rihard Tory za slepe otroke v gluhonem-nid L 200.—.
u— Namesto cvetja na grob b'agopokoj-nega gospoda Lojzeta Misaika daruje družina Mahr 100 lir za Dom siepih.
u— Maša zadušnica za pok. Meserko Alojzijem bo dne 22. t m. v župni cerkvi Sv. Jakoba.
u— Radio aparate, gramofone ali posamezne dele, kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44.
u— Pisalne in računske stroje ter boljša nalivna peresa kupuje po najvišji dnevni ceni A. Kovačič, Prešernova 44.
u— Čarobni prstan«, mladinska knjiga, je najlepše darilo za božič.
u— Novi strojepisni tečaji prlč-njajo po Novem letu dne 3., 4., 5. in 7. januarja — Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem ali javnem pokieu. — Učne ure dogovorno po žfji obiskovalcev. — Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekti: Trgovsko uči išče »Christcfov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Lepo božično in novoletno darjo so letošnje knjige Vodnikove družbe, s katerimi boste razveselili staro in mlado!
	KM		
DOBRA K N J			1 G A
	&SL J3Š EasrciSw	m	
j8 pravkar izšla in prinaša sloveči roman Frangoisa Antoina Prevosta
JANON LESCAUT"
Ta roman je klasično delo evropske literature. Vedno znova izhajajo nove izdaje in novi prevodi. Po njem je priredil Massenet svojo slovečo opero »Manon«, ki še vedno ogreva tisoče človeških src. Kdo si ne bi želel brati romana o Man oni Lescaut, odkar pozna njeno ljubezensko zgodbo z odra? Pa tudi vsi d>iugi čitatelji — mladi in stari — bodo z užitkom pvečitall knjigo, ki je eden najlepših ljubezenskih romanov na vsem svetu. Božansko lepa in mila, - vendar nevarno lahkomiselna Manon in do skrajnosti požrtvovalni vitez des Grieux doživljata hude pustolovščine in prenašata zaradi svoje ljubezni najrazličnejše muke in nadloge, dokler ju smit ne loči. Tako je stari Prevrat ustvaril podobi dveh zaljubljencev, ki spadata med najznamenitejše v V3em svetovnem slovstvu, že zdavnaj bi mora .a ta knjiga iziti v slovenskem prevodu. «
Naročniki naj dvignejo novi roman v upravi naših listov v Narodni tiskarni, oni pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, dobe knjigo v prihodnjih dneh. Ne-naročnilvi lahko dobe novo knjigo tudi v naši upravi ali v knjigarnah.
Iz Postojne
Se nekaj o koncerta. Pišejo nam: V zadnjem poročilu o koncertu je pomotoma izpadlo poročilo, da je koncert pripravil »n vodil dirigent g. Zvonimir Cig ič in gre zahvala za uspešni koncert predvsem njemu in njegovim požrtvovalnim godbenikom. Obenem se za prireditev zahvaljujemo referentu za kulturo gosp. Francku. Koncert ni bil zaključen s ko ačnico »V bratskem objemu«, kakor je vče:aj javilo poročilo, temveč s Fučikovo »Triglavsko koračnico«.
Precejšen preplah sta napravila v soboto dva bencinska tanika, ki 6o ju odvrgi letalci. Padla sta v bdažini proge. (Straža ob Jadranu).
S Koroškega
God Sv. Barbare so po stari navadi tudi letos obhajali v premogovnikih okrožja. V nekaterih obratih so oili ob tej priliki odlikovani delavci, ki «k> že četrt stoletja na delu v premogovnikih. V nekaterih rudniških obratih je bila proslava godu Sv. Barbare tuii'zvezana s pev-skimj ln glasbenimi nastopi, pri čemer so rudarji na neki pevski tekmi nabrali 1244 mark za zimsko pomoč.
Na vzhodnem bojišču je padel koroški rojak podčastnik Jakob Kadiš iz Celovca. Zapušča ženo, štiri otroke, starše, brate in sestre.
Roko si je poškodoval s krožno žago učenec Jožef Čarnidling s Koroškega Približal se je z levico cirkuarki tako nerodno, da so ga morali odpel jati v lienško bolnišnico.
S štajerskega
Ženstvo iz Lipnice na štajerskem je i > Io v mesecu novembru in decembru več sestankov, na katerih so bila podana poročila o trenutnem položaju. Otroci iz okolice Lipnice pa so izgotovili večjo količino božičnega okrasja za smrečice v vojaških bolnišnicah. Izdelali so tudi precej igrač, ki bodo za božične praznike razdeljene med otroke, ki so izgubili očete na bojišču.
V	Trbovljah so pokopali člana stranke Franca Bauerza, ki je bil nedavno iz'rgan iz svojega dela. Kakor pišejo listi, je bil pokojnik zelo priljubljen pri trboveljskem prebivalstvu. Njegovega pogreba so se udeležili zastopniki štajerskega Heimatbunaa, predstavniki države in občine. Okrožni vodja Ebcrhart se je poslovil od Bauerja pri odprtem grobu.
Na bojišču je padel 7. novembra t. 1. poročnik Rudi Vabnek. — Na srbskem bojišču je našeili smrt štajer:ki rojaik poročnik Karel Hus. — Na morju je smrt pobraa praporščaka Ra'pha Collara. Za njim žalujejo mati, sestra in očim.
V	Gradcu je umrla dne 10. t m. Roza Tončeva, ki so jo pokopali 13. t. m. v Voits-bergu. Za pokojnieo žaluje mož Mihael ter otroha Mihael in Ana, vnuki in drugi sorodniki.
V	Gradcu so dne 16. decembra upepelili telesne ostanke Mihaele Paharnikove in njene hčerke Berte Pahemikove, ki sta umrli dne 11. decembra.
Iz Trsta
Obn°va pristan:ških dovoljenj. ZeJe"e pristaniške dovolilnice je treba do 31. decembra predložiti v sobi 69 pr.s anišk ga poveljstva, kjer bodo dovolilnice podaljšane za januar in februar.
Smrtna kosa. v Trstu so umrfji te dni 69-iJetzia Marija Uršič vd. Čekada, 17-I'£tna Lavra M;slej, 80-letni Henrik Lozar, SOletna Laura Hlapec, 20letna Ana Slatič, 75letrja Elizabeta Obersnel, 63letna Elizabeta Breginjec, 231etai Ivan Perko, 3Sletna Vanda Hrovatin, 64-Ielna Marija Lipo'd-Pretc, 54£»3tni Jožef Slak. 74Uetna ježefina Bastiančič-Mikubetič, 70'letni Nikefor Vu-kadinovič.
Zajeta tolpa. Ze večkrat so razni časopisi poročali, da se kleti po me tu neka tolpa, ki z orožjem v roki krade ter ropa. Prejšnja teden so izropali dve dekjati ter jima odvzeli tudi obleko. Dekleti sta iskali pomoči v vojaški bolnišnici. Kaikor čuje-mO, se je posrečilo to topo zajeti ter ji onemogočiti nadaljnje roparsko delo. (Straža ob Jadranu).
Iz Gorice
V izpolnjevanju svoje dolžnosti je umrl
34ietni strojnik Aido Lantieri. Negovo truplo so prenesli v dvorano severnega kolodvora v Gorici. Prepeljali so ga v Trst, kjer je bil pokojnik pokopan.
Ukinitev dup ikat®v živilskih nakaznic. Pokrajinski prehranjevalni urad v Gorici objavlja, da je s 1. januarjem 1945 uki-
njeno izdajanje dupjikatov izgubljenih ah ukradenih živilskih nakaznic
Cene vinu. Pokrajinski prehranjevalni urad 9 Gorici objavlja nove cene vinu v nadrobni prodaji. V javnih lokalih bo stalo vino odslej 44 lir liter, pri trgovcih na drobno 40 lir. Najmanjši odstotek alkohola mora biti 9 stopinj.
Iz pisarne narouitih pionirjev
V Kolodvorski ulici 22, naj dvignejo svojci sledeče pakete in pisma:
Paketi: Mehora Tifa, Ljubljana — Sv. Petra 22; Florjančič Ivanika, Ljubljana -Rožna dolina C. VI. št. 5; Kafal An g lea, Ljubjana, Ciril Metodova 84; Favželj Majda, Ljubljana. Triglavska ul. 3.
Pisma: Cvetko Frančiška, Cvim Silva, Cerar Frančiška, Cerv Ana, Čuda Ivan, Goršdč Jože, Košutnik Ma- ija. Kališek Anten, KošutiiLk Franc, Košutnik Mite-a, Kramar Jožef, Kopare Frančiška. Mužina Kateri na, Markelje Avgust, Okoren Janez, Pavčič Mirko, Potrebuješ Alojzij, Rosi Kristina, Rohne Valentin, Snreizer Marija, Torrišič Frančiška, 2ulj Angela.
Beležnica
KOLEDAR Petek, 22. decembra: Demetrij.
DANASN.JL PKUiEDU VE
Kino Matica; Festival v Solnogradu.
Kino Sloga: Skrivnostna hiša.
Kino Union: Takšna mi Lgajaš DEŽURNE LEKARNE Danes; Dr. Kmet, Ciiil Metodova 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, Šelenburgova ulica 7.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
OPERA
Petek. 22. dec. ob 14 operna predstava: Rdeča kapica. M adinska predstava. Cene od 60 lir navzdol. Ob 17 dramska predstava: Marija Stu-art. Red D. Sobota, 23. dec. ob 14 dramska predstava: Matiček se ženi. Red Sobota. — Ob 17 operna predstava: Tbais. Red C. Nedelja, 24. dec.: zaprto.
D. Gorinšck-S.Hubad: »RDEČA KAPICA«. Vesela pravljica v treh dejanjih. — Predstava bo danes v petek izven abonmaja. Začetek ob 14.	Z
Friedrich Sckiljer: »MARIJA STUART«. Tragedija v petih dejanjih (sedmih slikah). S porabo Cegnarjevega prevoda poslovenil Oton Zupančič. 1. in 6. slika: S-4>a v fotheringhayskem gradu. 3. slika: Gaj v Fotheringhayu. 2.. 4. in 7. slika: soba pri Elizabeti. 5. slika: Galerija.
K mladinski predstavi Gregorca in Go-Jovina »Princeska in zmaj«, pride letos tudi Božiček z angeli. Vsebina te bajke pokaže zmago otroškega srca, ki so mu naklonjene prirodne sile, nad zlom, ki ogroža dežela. V bajki nastopijo živali: m-sdved, volk, mačka, lisica, petaiin, veverici, netopirji ter sojenice vile in troglavi zmaj.
Oddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 22. DECEMBRA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji koncert. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Napoved sporeda — nato: OpoIdan.ski koncert. 12.30 do 12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročila v slovenščini. 12.45 do 14.00: Salonski orkester vodi A Dermelj. 14 00—14.10:Poročila v nemščini. 14.10 do 15.00: Radijski godalni orkester vodi D. M. Sijanec. 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda (glasba). 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini 17.15 do 17.30: Glasbena medigra. 17.30—13.00: Komorni zbor. 18.00—18.30: Kmečki trio. 18.30—18.45: »Iz našega leposlovja« — Iv. Matičič: »D-in v samoti«. — Odlomek. 18.45—19.30: Drobno — pa lepo. 19.30 do 19.45: Poročila v slovenščini. 19 45—20.00: Prenos branja članka ministra dr. Gdbbal-sa iz tednika »Das Reich«. 20.00—2X15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: »Iz da je, iz gozdov prihajam k vam«. — Predbožič-na oddaja — sodelujejo: Tr. Kellner — re-cit., Dufka Dubravska — harfa, Alb. Der-meSj — violina, Čenda Šedfbauer — Ce lo in Marj. Lipovšek — klavir. 21.00—22.00: Bajka z Dunaja. 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda. 22.15—23.00: Malo kramljanja, malo plesanja. — Plesni orkester vodi Dušan Prevoršek. 23.00 do 24.00: Prenos osrednjega nemškega spo.e-da Glasba pred polnočjo.
Eožena Nemcova
V zadnjih dveh letih smo dobili v slovenskem prevodu 3 knjige češke pisateljice Bužene Nčmcove, vse tri v izdaji Slo-venčeve knjižnice. Dve knjigi pravljic in njeno najmikavnejše, v nekem pogledu zares nesmrtno delo »Babica« — to zadošča. da si slovenski bralec ustvari vsaj pri. hližno sodbo o slovstveni pomembnosti pisateljice, ki je bila prva velika ženska osebnost v bohotno se razvijajoči češki kulturi 19. stoletja.
Menda ni bilo o nobeni češki pisateljici zbranega toliko gradiva in spisanih toliko š!'jdij, kakor prav o avtorici »Babice«. Prcf. Tilleja knjiga o nji je ena najlepših življenjepisnih študij, kar jih premore češka literatura. Postala je junakinja romanov. Tako je V. Drnak leposlovno obHelal njen zakon. V krasni novelistični zbirki, spomladi 1944 v Pragi izišli knjigi Fran-tiška Kubke »Pražke nokturno« je ena najlepših nove! z naslovom »Dnevnik neznanega«, pesvečena bridkemu življenju te duševno in telesno izredne žene in njenim erotičnim zapletljajem. Bežena Nčm-cova je sredi 20. stoletja bližja češkemu srcu nego mu je mogla biti pred necelimi sto leti. ko so nastajala njena litera-na dela. Avtorica »Babice«, ene najpristnejših čeških knjig, je postala nekako poosebljeni e češke ženstvenosti: njena lepota, njena razočaranja in njeno trpljenje dajejo vsemu njenemu delu neki notranji sij, ki nengnano mika in sili češkega človeka, da se spominja s simpatijami te nadpovprečne ženske osebnosti.
:>Babica«! Povest je nastala v času, ko je Nčmcova zaradi nevšečnih družinskih razmer in materialnega pomanjkanja največ trpela, namreč v letih 1853—54. V tem
času je morala najbolj misliti na svojo sončno mladost na kmetih. V njeni ustvar-jaojči umetniški fantaziji je oživela podoba njene babice Magdalene Novotne, spomnila se je sve-je rodbine Panklove (v povesti Proškove) v Ratiboficah domačega in grajskega okolja, starinskih narodnih običajev, pozabljenih ali že izumirajočih verovanj in s stoletnimi ljudskimi Iz-cčili združenih kmečkih obredov, žive domače govorice, polne slikovitih in nazornih rekel in prilik, pa tolikih drugih lepot, ki jih je mogla nu 1 iti žejni duši samo mladost na vasi. Srečna zamisel, da 'razvrsti okrog osrednje pestave, v patriarhalnem svetu popolnoma zakoreninjene babice narodopisno veljavne podobe Iz podeželskega življenja v enem letu, je dala knjigo, kakor jih tueli češka literatura nima veliko: delo ki je povsem narodno-ljuisko in obenem globoko človeško.
Težko se je ubraniti čaru te knjige, zlasti dandanes, v času, ki po vsej svoji življenjski napetosti tako živo nasprotuje svetu »Babice«. Ne gre samo za opise tistega starega življenja, kakor je tudi na kmetih že redko in marsikje neznano; ne gre samo za pestre, doživljene in s pravim umetniškim temperamentom spisane podobe, ki jim je babica s skupino svojih vnukov toplo življenjsko žarišče. Da, »Babica« je prvenstveno idila, kakor je mogla še živeti v prvi polovici 19. stoletja, tam na prehodu fevdalnega reda v novo družbo. Na straneh te ljubke pripovedne umetrine ne čutimo teže Časa v katerem se odigrava dejanje, kakor tudi ob bukolični idili Lon-gosovega pastirskega romana »Dafnis in Chloja« ne čutimo, da je delo nastalo v somraku antike, ob otožnem zatenu he-lenske veličine in slave. Ne gre samo za ta idilični svet, ki nam ga Nčmcova slika s tolikimi pisanimi podobami. Iz »Babice« veje še nekaj drugega, kar je morda dragocenejše za naš čas, za njegove napetosti
in skrbi: Ni veliko kniig, v katerih bi bilo teliko človeške dobrote, zveste, nesebične ljubezni in budne pozornosti do vsega, kar nas obdaja pa naj bedo to ljudje v rodbini, znane; Iz soseske in iz oddaljenih krajev ali pa živali na dvorišču, drevje v gozlu in cvetlice na tratah. Samo iz m-č-ne in pristne ljubezni do vsega, kar živi, iz sočutja do vsega, kar trpi in umi: a, samo iz skrtih globin človeškega srca je mogla poteči knjiga, kakor je »Babica«.
V nekih drugih časih, ko je bil človek človeku bližji in ko je bilo mogoče sanjariti o veliki harmoniji človeških občestev, bi ne občutili toliko toplega in človeško ganljivega prizvoka široke, dejavne in požrtvovalne ljubezni, ki preveva vso povest Nčmcove. Danes nam je njen pomen tudi v tem, da nam kaže, kako je lahko z vsakim, še tako preprostim življenjem združena ln združljiva veličina človeške duše in širina človeškega srca! To je podlaga tistega etičnega optimizma, ki ga NSmco-va ni mogla zajeti iz svoje vsakdanje življenjske skušenosti, saj je bilo prav tedaj njeno nebo z vseh strani zamračeno, zato pa ga je tem bolj zajemala iz trajnejše ta glablje rodovne skušenosti, iz zdravja in življenjske uravnovešenosti svojih prednikov, ki so dobili z babico prav simbolno podobo.-
Seveda je bila tudi doba taka, da ni kvarila zaupanja v človeka ln vere v ljudstvo.
V tihih čeških vaseh, sredi gozdov, travnikov ln poljan, ki so dajale tudi siromašnemu človeku in celo takemu bitju, kakor je v tej povesti Vika, dovolj hrane in celo revnim ljudem žalosti miru za tiho ugodje in neskrbno srečo — v. čeških vaseh še ni odmeval železni korak zgodovine. čas se je s svojimi običaji, napravami, mavrai in modami spreminjal in presnav-ljal brez pretresljivih kriz ln splošnih bolečin. Socialni kontrasti so se izravnavali
onkraj političnih strasti, vsaj v oklvru podeželskega življenja; tudi v tem pogledu je »Babica« zlasti tam, kjer prehaja od opisov vasi in narave v aristokratski dvor in k njegovim storijam, tako i Ulična, kakor, postavimo, katera izmed zgodnejših Gcgoljevlh povesti.
Slovenci smo z »Babico« združeni tesneje ko d ugi narodi, še za življenja B. Nčmcove, ki je umrla 1. 1862., namreč takoj po drugi, nekoliko uglajeni izdaji »Babice«, L 1855. jo je France Cegnar prevedel v naš jezik in teko prvi začel pot, ki je pozneje privedla »Babico« v svetovne jezike. Cegnarjev prevod je Izšel v drugi izdaji 1. 1884. in bil kmalu zopet razprodan. Sedaj smo dobili povsem nov prevod iz peresa prevajalca, ki je poslovenil iz češčine že vrsto pomembnih spisov in zavzema med našimi prevajalci — zlasti s prevodom Reymontovih »Kmetov« — eno pivih mest: dr. Joža Glonarja. Lahkotno, neprisiljeno kakor potoček v gozdu teče njegova besela in nam daje v našem jeziku polno lepoto sloga in izraza Božene Nčmcove. Knjiga je opremljena s pisaoelji-čino sliko m s kratkim uvodom, med tekstom pa so mnoge ilustracije »avtorja, ki nam ni znan; najbrž so posnete po kateri izmed številnih čeških izdaj, kar naj bi založnik omenil.
Še nekaj o Lovšinov! knjigi
V zvezi s knjigo Evgena Lovšina »V Triglavu ln njegovi soseščini« ln glede na glasove, ki so se pojavili o tej knjigi, smo prejeli naslednje vrstice:
Kakor je brezhiben tisk pri knjigi važna stvar, za katero odgovarja podjetje (v tem primeru Ljudska tiskarna), je neprimerno važnejša vsebina, posebej še, če najde knjiga že v prvem mesecu več kot 2200 planin željnih kupcev. Knjiga je ▼ svojem ,
bistvu slavospev domačemu vodniku, po poklicu rudarju, pastirju in lovcu, ki je gospodi odkrival Julijske Alpe ne samo za denar, marveč tudi iz notranjih višjih nagibov. O takih stvareh je poklican pisati vsak, kj čuti, doživlja in misli, hrepeni po resnici in ljubi pravico. Po mnenju naših najbolj pi znanih znanstvenikov in poetov ima knjiga svojo znanstveno in umetniško vrednost, pa bi nameravani Triglav, skl zbornik utegnil biti — ne kljub njej — temveč posebej zaradi nje, popolnejši.
Triglavski vodniki, ki so v 18. in 19. stoletju vodili na Triglav, so dobili v. knjigi svojo pravo oceno in veljavo. Dolga leta so čakali na zasluženo priznanje. Najnovejša razvojna stopnja naše alpinistike (zimska pleza) pa še ni dosegla pri nas ne viška, še manj zaključka, zato tudi sodbe o njej še ni.
Nekateri malo informirani čitatelj! mislijo, da je film »Triglavske strmine t prvi slovenski triglavski film. Pa je le dnigL Prvi je »V kraljestvu zlatoroga«! Oba naj_ deš z navedbo kritike na strani 337. oziroma 338. O umetniški vrednosti libretov beri tozadevno v takratnem dnevnem in strokovnem časopisju.
Drugim spet ni prav, češ da je Čopovo ime natisnejno skoraj na vsaki strani. Ni težko opaziti, da na primer v sredi knjige na 170 tih straneh Čopovega imena sploh ni.
Pa so tudi mnogi taki čitatelji in ljubitelji planin, ki knjige niso mogli odložiti, dokler je niso prečitali. Prehitro branje nam jemlje mnogo skritih lepot in užitkov.
O Lovšlnovem »Triglavu« bi lahko še marsikaj pisali. Menimo pa, da si je čitatelj o njem ustvaril svojo sodbo. Poleg te bo važna ta zanimiva samo še strokovna znanstvena in umetniška presoja
ab
Službe išče
DEKLE
Išče sslužbo txn Suh ari Ca ali za Vsa go-podnj-ska dela pri manjši bolj ši družini. Cenj. ponud be n2 ogl. odd. Jutra pod »Samostojna go^po dinj.ii	34451-1
DIPL. MATEMATIK •,šče Testo inšfcuktorj.a za vse razrede gmnazi-je. Naslov pust ta v ogl. odd Jutra pod »M'tematika«.	34553-1
rr
FOTOGRAFA(-INJO)
dobrega operaterja in re tušerja Išče Za stalno Foto Stud o Potrč še lenburgova 6. 34586 la
777 rr
ILLi
Sprtne novice
Olimpijski zmagovalci — mladi in stari.
Najmlajši olimpijski zmagovalec je Japonec Kutsuo Kitamura, ki je leta 1932. v Los Angelesu zmagal — komaj 14 let star — v plavanju na 1500 m. Norvežanka Sonja H e n i e je bila star 15 let, ko je leta 1928. postala v St. Moritzu olimpijska zmagovalka v umetnem drsanju. Najmlajša nagrajenka na olimpijskih igrah v Be linu leta 1936. je bila takrat šele 12 let stara Dankinja Inge Sorensen, ki je bila druga na 200 m prsno. Z 11 leti je bila Japonka Ečuko I na 1 a ne le najmlajša udeleženka zimskih olimpijskih iger v Ga-Pa, temveč na vseh olimpijskih igrah sploh. V nasprotju s temi pa je Šved O. G. Svvahn, ki je, 60 let star, postal olimpijski prvak v streljanju in bil 1. 1912. v Stock-holmu krt 64 letni tekmovalec član zmagovalne ekipe ter si je v Anversi kot 72-letni tekmovalec osvojil še srebrno kolajno v streljanju. Tekmoval je torej leta 1908., leta 1912. in 1920., torej na treh olimp jskih igrah, in vselej uspešno. Dve zlati in ena s ebma ko'ajna — te- je velik športni uspeh — posebno pa še za tekmovalca takih let.
Atlan Frank — padel. Moštvo SbV Fiirth je nastopilo v nedeljski prvenstveni telkmi proti KSG Eintracht iz Niirn erga z žalnim trakom. Na vzhodnem bji.ču je padel vidni član moštva Al'an Fr.nk, ki je igraj v zvezi Frank je bil oni nap daleč. ki je leta 1929. žel ve ike u-pehe v tekmah proti Švici in Italiji. V Ma-n ei-mu je v tekmi proti Švici, ki se ;'e konča a s 7:1, sam zabii| 4 gole, odličen pa je bil tudi v Turinu, kjer je prav tako zmag la Nemčija z 2:1.
Dr. Diem na Norveškem. Predsednik mednarodnega olimpijskega zavoda dr. Carl D i em je sedaj na pot"vanju po Norveškem. kjer bo imel več predavanj.
Nogometni dogodki po Nemčiji. V nedeljo je bilo v Nemčiji izvedenih nad 80 prvenstvenih nogometnih tekem. Zelo zanimiva so bila srečanja med favoriti v srednjem okrožju, kjer je moštvo Sportfreunde i see.	------
Halle premagalo dosedanjega drugega s I stroj tablice Waclcer s 4:0 ter stopilo, kakor j -^L^am tudi moštvo VFB Erfurt, ki je premagalo ; Naslov v ogl. odd. ju tretjega s tablice Sporting s 5:2, v krog »jesenskih prvakov«. V prvem izločilnem srečanju med zmagovalcema sVoje skupine, Ballspiel Clubom Chemnitz in SGOP Chem-nitz je zmagal prvi z visokim 5:1, čeprav je bil visok favorit za zmago SGOP Chemnitz, ki letos še ni izgubil nobene točke. Brandenburger S C 05, ki se iz tehničnih vzrokov ne more udeleževati prvenstvenih tekem, je nastopil v nedeljo proti zastopstvu I. berlinskega razreda. Po zanimivem poteku so Brandenbuižani zasluženo zmagali s 4:2.
Prožne skakalne jame brez prahu. Skakalne jame v kritih dvoranah so često povzročale mnogo jeze in tudi nevarnosti za tekmovalca. Zadnji čas pa sc- v Švici našli to tucli preizkusili podlago za skakalne jame, ki se je obnesla nad pričakovanje ter daleko prekosila vse dosedanje izkušnje in prakso. Zgornja plast nekako 50 cm debela gmota je sestavljena iz posebne mešanice žagovine, ki je prepojena po posebni metodi. Sedaj že tudi de'*jo poizkuse, da bi dosegli najprimernejšo mešanico za skakalne jame na prostem, k' so kajpa čisto drugače kakor jame v kritih prostorih. Predvsem pa gre za jame pod stieho. ki naj bodo prožne in brez prahu.
Male oglase za nedeljsko številko
oddajte, če te morete, že danes. Ker obratujeta tiskarne sedaj samo poneči, ne moremo jamč ti za pravočasno uvrstitev malih c glasov, ki bodo naro&&ni šele v soboto.
Mali oglasi
OTROSK! VOZIČEK
za lutko globok m rt-i ve snežke št. 36. prodam Naslov v ogi. odd. Jutra.	34603 6
BLAGO
(kočevsko) za moško ob lek0 dani.sk, kostum ah plaši, ugodno prodam Naslov v ogl. odd Ju tra.	34357 6
BOŽ. DREVESCA (umetna) prodaja ln Iz deluje tudi p0 naročilu Miklošičeva 8 dvori levo.	34362 6
tra.	34474 6
NASLANJAČ v najboljšem stanju — prodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra.
34441-6
VELIKA IZBIRA
SANK
ČERNE, železnina
LJUBLJANA, Celovška cesta št. 59
TRI PUNČKE
lenči. francocke. pores-lanaste z garderobo — prodam. Sv. Petra 241.
34492 6
RADIO
Radione. predvojni ms terial z magčnim očesom, prodam. Naslov V ogl. odd. Jutra.
34473-6 LEP OVRATNIK
krznen, prodam Ogled pri vratarji! »Jutra. — PuccinijPVa 5. 34590-6
LUTKO BABY in razne druge, prodam Naslov v ogl. odd Jutra.	34475 6
2 MODRI LISICI
(Blaufuchs). k.asni ne nošeni predam. Ogled dnevno do pol 10 ure v Muzej.sk ul. 3. pritličje levo.	344*7-6
šiVALNI STROJ z dolg.m čolničkom dobrQ ohranjen, p cdam Jurečič, Gallusovo nabrežje 17	3-1479 6
ZAMENJAM posodo z;t Ju-,t (25 kg. emajl). otroiko sVj.co prodam. Riharjeva 6 ii 34483 6
ČRN PLAŠČ
(sil) krznen ze!0 ugod nQ prodam radi odp to vanja. Naslov v oglas nem odd. Jut-a. Ogled od 8 do 9 in cd 12. do 15 ure. 34484 6
BLAGO z- šp -rtn plašč (3 m) prodam. Interesent naj puste naslov v ogl od delku Jutra pod -Z m
BLAGO	I LEP ŠTEDILNIK
za damski plašč ali ko s oik.eno p > odo. pro stur., črne barve ter zu ' da.n. Na ogled v trgovini
mo.k pomlad, površnik ali špo.tno obleko, zelo lepo. prodam. Celovška C. 49 I.	34513 6
BLAGO za moško športno oble ko al. pomladanski po vršn:k. ugodno prod m Cernetova 9-1. 34510-6
PERZ. PREPROGO M sila 1 3.70x2 80 m sta ro dobrQ ohr njeno — prodam. ni ogled v trgovini ^Umetnost« Ko lodvorsk 30
gugalni konj
skoraj nov. naprodaj.— Šu.te.šičeva 12. Moste.
34531-6
BUTARE
(vel ke) zamenjam za
škof L-lngarjeva 4
34570 6
GRAMOFON
»Columioa« plošče op=r ne _ plesne ter pt,čJo kietko 32 X 78 cm, novo in TO1 'ne s&nke pro d n; Naslov v ogl. Jutra	34569 6
BO .IČNA DREVESA visoka, prodam. Kožna dol na, ce-ti V. št. 35.
34563 6
v. — . PRODAM
34534-6 Luegers Lexikon der Ge-
samten Techn k. Naslov v ogl. odd Jutra.
34571 6
ZA BOŽIČ
in Nov0 leto. najlepše ,— — darilo 1s knjižica »Mi gojzerje ali škornje za ' sli o ljubezni. l»b. se štrapac št. 42. Poizve v vseh knj garnah. se na Sv. Petra o. 76 (dvor.šie) ea<T0 ob de-lavn k:h od 5. dp 7. ure zvečer.	34530 6
MO KE GOJZERJE št 44 v d;brem stnnju zamenj-m zn damske št. 37 38. Ambrož, Pug'jev
34574 6
JASLICE
s figu.am. ln druge, pro da Hinko Privšek Gra-d šče 7.	34554-6
GLOBOK VOZIČEK (igračo) ugodno pro dam. Opekarska c. 38.
ski šport, ' 34!86 6 ' 151	v34527 6 .	eEVLJEV53'6
ŠIVALNI STROJČEK PREPROGO	' 2
otroki. nov. znnmk» kot pregrinjalo z, divan novih r.k^prodam Pfaff. prodam za « belo, navadna Pica — Naslov v ogl. odd. Jutra.
KOŽE
divjih ln domač h živ*. 11 kupuje trgov.na »Ju lijaua«. Frančiškanska 3 34480-7 KOLESA — VOZ, L A moška, damska, otroška, tricikle za otroke, otroš. ke globoke ln športne voz čke, kup m. Hinko Priviek, Ljubljana, Gre dišče 7, nasprot. dram skega gledališča. 34582 7
SVILO za haljo, lepo temno modro ali črno boljše blago ln 6 m etainlna aH sifona batista. ku p n. Naslov v ogl odd Jutra.	34565-7
RJUHE, KAPNE raznovrstno perilo zim sko. letno brrače. za store, tekače pe-zijske preproge, protske, bo I san ke. linolej preproge 1 in linolej tekače, razna moška, žensk-, ln otroš i ki oblačila, kupi v ako krl:č:no plača do'o-o — Hinko Privšek. Ljublja na Gradišče 7. nasproti dramskega gledališča.
34580-7
ČEVLJE
?.po-tne rjnVe ali šk-mje št. 37 kupim Ponudbe n-i ogl. odd. Jutrn tkvI »Močni-r.	34559 7
OPREMLJENO SOBO
le-o. komfortno z loče nln vhodom s«mo v strogem centru, išče go spod.čna ves dan odsotna Ponudbe na o^as. odd. Jutra pod »D-**v-na uradnica« 34564 23a
Modni »noo. Mnogo odsotna, Mirna in točna plačnica. Nujno, Nuj n^st, Guuilram Osami Je na. Na ključ Ot:OJki voziček Otomana. Odeja Orehova korenina. Plin siki rešo. Protivrednost. Per.lo, Po praznik h Po šten hišnik. Predvojno blago, Povšetovi 12 Pla tam po želji v protiV.ed nost, PoCteno. Pilot Po sebni vhod, Prot vrednost po že:ji. Prostorna, Pla čam dobro Petel n Mici. Prule. Pregelj. Predvojno blago Podjetna Rol iefles. Redni ptečnea. Rad.o december. R-abim nujno, Rab'm gotovino. R zurevanje Se izpla ča Slovenec rojak Stalen 500. Soba nuino So ba v centru mesti So bica. Shramoa. Spretna moč, Soco'ogja, Sorodna duša. Srečna d uži-na. Shke in dragoceno sti Sani Srečna bodoč nost ško-nji 41. še do. br0 Tudi več. Tako ku p m. Tudi samo dobri okv.rji. Tapeciran. Ta kojšnje plačMo. Takoj Treder Tra'.-lat Uradnik, Vozček Vrnitev. V~akovrstne Varčna in čista. Vestna, Značaj. Za hišo Zmem, najemnina. Zamenjava Zaneslji va 2en-ka. 31. jsnuar 39 4711. 2-sedeSne, -ra 3-delna k reden ca 400 lir. 1. jantar. 2133. 35010 14 let 22813.
Med nebeške krllatce je odšel naš ljubljenček
E D E K
Na njegov poslednji domek ga spremimo v soboto 23. t. m. ob 10. uri z Žal, k Sv. Križu.
Ljubljana, 20. decembra 1944. Globoko užaloščeni: mamica, atek, sestrica Olgioa, Frankovi in ostalo sorodstvo
i i .11a .	j/i vuuilll	— ^ - .	- • ■ - --------
l.r. Naslov v ogl odd. i (boa) in kr.asn0 d msko i Jutra.	34487 6 | torb.co prodam po niz
MOŠKO KOLO
NOVE GOJ7FPJE predvojne št. 46 in mo ške nzke čevlje št 45 zam<?nJ.-'iTn. Vp»'"'t od 8. do 10. ure Na-Iov v ogl. odd. Jutra.
31297-6 OTROŠKE ČEVLJE
št. 26 skoraj nove — prodam Naslov v oglas nem odd Jutra,.
344996
SAKSOFON
sopran pr dam po ueod ni ceni. Kotnikov- 17,. vi«, o-.tl.	34519 6
SANKE dvo-edežne. prodam. — Kotnikova 17" vis. pr ti
34518 6 ZIMSKO SUKNJO skoraj novo. za srednje veiiko po tavo. prodim Poizve se pri P.nžgar-1'lovc Žabjek 11.
34517-6
PETELIN \
k7ce"ni Tržaška C."8 - počen, napreduj. Vpra-zvoniti na rdeči gumb. sati pri vratarju p^tne 34524-6 direkeje	34551-b
ZAMENJAM	i
krompir z^ jabolka čev nov k-atek podložen s He št 36 37 'n 42 za kožuhov.no. za srednjo prot.vrednost. Naslov v postivo, oddam za po ogl. Odd. Jutra. 34521 6 trdnost. Naslov v ogl iFPn JOPO	odd	34549 6
rdečo ro^no delo. pri- I OTROŠKE SNEŽKE mer£o za darilo prodam bele št. 25^ zamenjam z o-ijaznest' v aliprod^«- Naslov v ogt trgovini Drenik. Kon oM^Jutra	34594-6
grešni trg	34587-6 ZIMSKI PLASC
! s krznom žen k . poceni
irehe jabolka, kokoš. P^-r Naslov v_ogl^
iajca, dam loplc. haljo, žen-ke čevlje št. 39 in r.azna bož.čna darila. — V ido-žek. Nunska 19
34591 6
PRAKTIČNA DARILA!
Nove frotir ke ženske nočne srajce, krafen fla-nel, usnjena nova t^rbi-.ca, glase rokavice, sedeča kopalna banja, gu-
1 mia^j,. .	aeoa	e>"
lepega plemenskega — 1 mljast kolobar zi leža »T>eghom< zamen j. m za n;e neka.i idr: iskih čipk, 30 kg kurje p č-. Naflov i tV le rCčna dela — ie v v ogl. odd. Jutra. j Zi,,reno. šiška, Gubčeva 33316-6 : u!lc:, 17 n nad.. de=no GO TZERJE	j	345 i6-6
dobro ohrs njene. št. 43 ! BOŽIČNA DARILA zamenjrm. Ponudbe na | rsniv i-stna za odr.assle
og'. odd Jutra pod š-fro »Gojzairje premog' 31507 6 4 kff LEPE VOLNE za prejo, prodam Naslov v ogl odd. Jutra.
34506-6 MOŠKO DARILO ročno in druga leon da rila. predam. Gosposvet ska c- 4-1 desno.
34344 6
RADIOAPARAT
nov kompleten 5 cevn: boljše znamke prodam za 14.500 Irr. š.ivs. Dunajska 36, trgovina
34437 6
^ vmvlla zelo strupene pline
Uprava pS'.csje jr®f®ša, da so se zastrupile štiri oseb£, od
katerih sta dve umrli
Ljubljana, 21. decembra.
Poročilo uprave policije tega tedna vsebuje tudi krajše obvestilo o dveh smrtnih nesrečah, ki sta se zgodili zaradi neprevidnega ravnanja s premogom. Zastrupile so se dejansko štiri osebe, nagla zdravniška pomoč pa je dvema rešila življenje.
Dne 11. decembra okoli 7 zjutraj so našli v Livarski ulici v sobi neke hiše nekega moškega v nezavestnem stanju, neko žensko pa že mrtvo. V prvem hipu so domnevali, da gre za samomor zaradi nesrečne ljubezni. Poizvedbe in preiskava pa so pokazale, da gre le za nesrečen slučaj. Dne 10. decembra zjutraj si je moški zakuril peč svoje sobe s premogom. Ker je bila peč v zelo slabem stanju, je iz vseh strani uhajal plin in je moral moški sobo ponovno zračiti.
Istega dne popoldne okoli 16 se je moški vrnil domov s svojo zaročenko. Mudila sta se v omenjeni zakurjeni sobi, kjer sta popila vsak neka.i oranžade in pojedla nekaj suhega svinjskega mesa. že pri vstopu v sobo je moški opazil, da je zrak nasičen s smradom, ki je uhajal iz peči. čez nekaj časa mu je zaročenka rekla, da jo boli glava. Svetoval ji je, naj se za nekaj časa vleže na posteljo, ker je upal, da jo bo glavobol minil. Zaročenka ga je ubogala. Kmalu za tem ga je prosila, naj ji prinese kozarec vode. Moški je vzel kozarec,
in ko je prišel do postelje, mu je postalo naenkrat slabo. Padel je tik postelje na tla in obležal v nezavesti. V tem stanju so ga potem drugo jutro našli ljudje, medtem ko je bila njegova zaročenka že mrtva. Poklicana rešilna postaja je odpeljala moškega v bolnišnico, pogrebni zavod pa je mrtvo žensko odpeljal v mrtvašnico na Žale. Nagla zdravniška pomoč je moškemu rešila življenje in je že toliko okreval, da je lahko nastopil službo.
Preiskava je ugotovila, da se je v njegovi sobi, ko ga ni bilo doma, nabrala tako velika množina ogljikovega monoksida, da je bila količina smrtnonevarna. Ko sta popoldan stopila v sobo z zaročenko, je plin takoj začel pogubonosno delovati na oba in sta kmalu izgubila zavest, v kateri je ženska podlegla zastrupljenju.
Podoben primer s tragičnim smrtnim Izidom se je zgodil te dni tudi v Mostah. Mati Angela K. je zakurila sobo s šlezijskim premogom in spravila vanjo spat svoja dva otroka. Medtem je bila dalj časa odsotna. Ko se je vrnila k njima, je bil eno leto stari Stanko že mrtev, triinpolletnemu Hi-ju pa so zdravniki rešili življenje.
Gornji primeri kažejo, da je šlezijski premog zelo nevaren in da je treba z njim previdno ravnati. Vso pozornost je treba posvetiti tudi peči, ki mora biti brezhibna.
in otroke v veliki izbsri proda: igrače, gugalne konjičke, punčke okrase za bc* čiio dlev-o, ,-kupinske električne svečke za bož čno drevo, jaslice Hinko Privšek, Ljubljana. Grad šče 7 — nasprot« dramskeg; gle dnlišča.	34581-6
2 NAHRBTN'K.\ prodam. Vprašati v trafiki na Taboru. 34537-6
BEL KOŽUŠČEK za 3—6-letoo deklico in globok voziček (igrača), prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. odd. Jutra	34536-6
KOPALNO PEČ eTajllra.no prodam. Ci-galetova 11-11 levo
34540-6
LEPO PUNČKO
novo, celulodno vle -ko 60 cm. oblečeno, prodam ali zamenjam. Ul ca 'V. Marka 11-11, tik Vodovodne ceste. 34541-6
RADIO in elektro gramofon — orodam. Gajeva 9 vrata 4.	34543 6
nADIO 4+1 .n ma'o rabljeni šivalni *troj Singer po
"odd. Jut-a. , 34598-6
SLADKORNO PISO več tisoč kg. prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Sladkorna pesa'.	34599 6
PRODAM: Radio aparate: Kortlng, Standart in Siera. 1 skoraj novo moškp kolo in
1	žensko kolo. Po'?ch. Me tn tr<* 9 34601 6
KRZNEN PLAŠČ rjav, popolnoma nov in kežu-ček z« starost 1 do
2	le«, ugcdn-, p od-m Salon, Mira, Meetn* tr».
34602 6
PREPROGO, perziisko ali pirotsko, dobro ohranieno, manišo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod »Gotovina«.
3406 -7
V KOMIS. PRODAJO
sprejemamo vsakovrstne '-olji*1 predmete. Parfu rr.enia Venus, palača Bi ta.	34228 7
PREPROGO sarajevsko, vozljano. do bro ohranjeno potrebu jem Za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen Jugo-perzer*	34427-7
PERZ. PREPROGO manjšo. dobr0 ohranjeno kupšn od privatni ka. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod -Dober plačnik« 34428-7
<.Oi-fc;i rkLiPUJE.MO škatle od »Mama« mle ka B Guštin. Vodnikov trg 2	J-426 7
PARCELO kup m. Ponudbe na ogl odd Jutra pod 'Majhna parcela«	34481-7 PIANINO
grezajiv. prodam. Ogled ! kupim Ponudbe na od 14 ure naprej. M rje j odd. Jutra pod »Lep 29.	34548 6 j glas«	34482 7
IGRAJE	, ČOLNIČEK
pupe, vozičke za pupe | za šivalni stroj Smger medvedke, gugalne ko i n Pfaff kup m ali za-
njiče, kamnate stavbeni ce. k.no aparate, aero-plenčke. Merkline. avte. štedilnik. račke, šah. sanke, klavirček otroš. kc garnituro v šatulji c punčko odejioo in p ti čki šaljivo pošto tom bola. cink'2-t vojaki, matidor. sobna gamitu ra. fotoaparat Box otro ška po6toljiCa, avto na n-žni pogon za 4—6 let nega mali t-icikel tri Cikei z dlro. itd. p-od Hinko Priviek. Gradišče 7.	34557 6
RADIO APARAT nov, 5 cevni, prodi Hin ko Pr.všek. Gradiš*e 7.
3<556 6
ZA POMIČNO DREVO
kompleta, ok askl, elek trične svečke proda Hin ko Privšek. Gnd^e 7.
34555 6
menjam. Ponudbe na ogl odd. Jutra p»d šifro »čoln.cek« 34490-7
HARMONIKE vseh vrst. kupujemo — Promet nasproti k ižin ske cerkve.	34493-7
KOLESA damska in moška kupuje tvrdka Promet na sproti kr žan^ke cerkve 34494 7
GRAMOFONE
ln gramof plošče kupu je tvrdka Promet nasproti križanske cckve 34495-7
GOJZFRJ! (moški čevlji) St. 46 ln nepremočlj vi — kratek suknjič (smučarki) za po tavo 180 m, kupim ali z menjam za ženska ob'a*:la. Naslov v oglas nem odd. Jutra.
34503-7
G. Fiirtmuller:
11
Kipec princese Amar?
Roman
Ko ee je Helbing nekoliko pozneje vrnil na policijsko ravnate'jstvo, ga ie sprejel neki uradnik s sporočilom, da ga kriminalni svetnik Wickenberg pr čakuje.
»Takoi pojdem k njemu.« je rekeij Helbing ter izgini za enimi izmed oblazinjenih dvojnih vrat.
Ob njegovem v<+opu ie otrnii s'n'm n. vitek gospod odlični rjavi obraz proti njemu. Iz gladko obritega lica pod skrbno razčesanimi sivkastimi la?mi so ga ghdale jeklenosive oči. vajene citati v kn igi človeška zablod. Krim;naln; <5- e'n;k Wickrn-berg je zaprl uradne spise, ki jih je dotlej prebiral.
»Od Urbana sem že zvedel vse. kar je bistvenega o 'ašem današnjem delu v Rothejevi zadevi. Ste potem še koga aa-slišal^?«
»Preveril sem 'e pravi'nost n?ke domneve, ki Sčimt po -ebi «eveda ne nvre raz-plesti velike uganke o smrtvi Valentma theja. gospod kriminalni svetnik1«
Do' or Wirkenberg je hodil po s^bi -serr. ter tja. Njegova stara navada je bila. da ni mocei sedeti ori miru kadar ga 'e kak*"a rni^ei močno prevzemala.
»Meni se stvar ne zdi tako zamotana
kakor vam gospod komisar,« je reke!. »Ali ne bi bilo mogoče, da bi bil ustreil Rothe-ja ta Viljem Nordmann, ki mi je Urban poročal o njem? Nemara zaradi tiste podpore.«
»Mogoče, gospod kriminalni svetniik —
— ali vendar--- pc<mis!i] je. »K nec
koncev bi potem lahko osumili vsakogar, ki ga je Rothe podpiral.«
Zvonec telefona je zmotil pogovor.
Kriminalni svetnik Wickenberg je vzdignil sliušalo.
»Kako? Da, Helbing je pri mena — trenutek, prosim--« Mignil je komisarju
in mu podal slušalo.
Službujoči uradnik je javljal klic iz varne »Kronos«.
»Prosim, spojite me,« je rekel Helbing.
Cez nekaj trenutkov je za čul truden ženski glas. Bila je Marena Roihejeva.
»Gospod komisar Helbing? Da? Nekaj zelo važnega vam imam povedati. Prosim, pridite k meni. V^st mi ne dovoljuje, da bi še naprej molčala.«
>7-akaj mi niste takoj povedali. mi'o-stiva?« Začudenje in nejevolja sta mu zvenela v glasu. »Moj čas je, kar menda razumete, močno oddan.«
»Ne gre zame.« je Mariena odgovorila, in vzlic prizadevanju, da bi se zde'a mirna, je čutil v njenih besed~h razburjanje, ki ga jp koma- brzdate. »Zato se n:sem hotela prenaglili. Kdaj vas lahko pričaku
jem, gospod komisar?«
»Cez eno uro bom pri vas,« je odvrnil. Nato se je obrnil k Wickenbe gu in dodal: »Gospa Rothejeva trdi, da ima iz ov"dati nekaj važnega. To ji prihaja sicer do' a j pozno na misel. Vsekako pa ne dvomen, da utegne ta razgovor maisJcaj razbi-striti.«
»Prav. Helbing, peljite se taikoj v tovarno ,Kronos\ Ta čas poverim Urbanu nalogo, da še naprej zssleduje zadevo z Nordmannom. Prosim, cglasite se pri meni takoj, ko se vrnete od gospe Eo hejeve.«
KomVar se je pos ovil in hit"o zapri vrata za seboj. Sužbeni avto je urno prevozi; pot v tovarnišiko predme je. pekra-jina. ki je brze'a mimo Helbinga, je aila skoraj povsod enaka. Travniki, njive, zakupni vrtički, hišice delavskih naselbin Vmes so se raztezala tovarniška poslopja ki so iz visokih dimnikov bruhaja č.ne saje v večerno nebo.
Wemcr Helbing ni pazil na okolico. Tako globoko je b;l zatopljen v svo;e misli, da je šele vzdignil oči. ko je uradn k njegov spremljevalec, odpl vratca voza
»Tovarna .Kronos', gospod komisar,« ga ie opomnil.
He'bing je vrnil vratarju nje»:»v spoš»'ivi pozdrav in se z dvigalom odpeljal v drugo nadstropje, kj°r je stanovala Maiiena. Od sopro^ove raffle sm*'i ni bi'a več stopil v prejšnjo skupno spalnico.
SOBO S KUHINJO
prazno ali opremljeno, vzamem takoi v podnaiem. Za protiuslugo odstopim nov radio, kolo ali šivalni stroj. Najemnino plačam tudi v naravi Naslov v ogl. odd. Jutra.	34268-213
Dvignite dospele ponudbe
ogl»*r»<Tti "drtflki
Adrtja, Anilinske Božiček. Beton Božič 40, Cesta na Rožn.k, čista omara čista in poštena. Cista in varčna. Dobro ohranjen Dvosedežne. Dober rado Dobre sanke. Dijak 14, Državni, Dinamo, Dva gospoda. Drva obleka. Dober instrument. Dolenjsko, Dober zaslužek. Daljno gled 10 000. Dam pomolilo. Edinstvena prl.ka Gramofon, F*i Higicg-afija. Igrača. Jesen, Jelenovo rogovje. Luč, Lončene peči, Ljubljana 2 Lepo, lep" spalnica MoJ dom M rna druž.na. Maščoba. Mirna. Mirna in poštena,
DAMSKI DEŽN'K
sem izgub 1 19. 12. Zvečer okoli 20. ure od ka varne Evrtps .-kozi Tavčarjevo ul. do sodn jske ga p^:ka. Ker dežn.k ni moj, presi -.n poštenega najd telja. da ga odda v ogl odd Jutra 34498 37 Lrpo pros:.vi dotičnega ki je našel mojo litnlco. d> vrne dokumente .n slik« na ogl. odd. Juta. denar Khk0 obdrži. K_ Ro garjeva.	34oi5-37
NA IME ČUDEN sem .zgubil 8 krušnih, 5 mi.-.d nskih kart. Ni me Gris. D.enko Turk pa 6 krušnih 2 ml idin-ski. 3 tobačne in 500 lir v gotov ni s torb eo , Vred. Poštenega najdite-i lja 'epo prosim da mi I vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 34596 37
»IZGUBLJENO« Gospo S., ki ie v torek, 19. t. m. izpred trgov,ne češnovar vzela z ročne ga vozička moj0 torbo itašio; p.oeim da isto vrne z vso v.-eoino na naslov ogl odd. Jutra ali na poite io ali pa l.s mol naiTov. ki Ji je znan iz živ. n-.kiznice prot. vrnitvi st.c kov.
34573-37

Sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem :n znancem, da je dne 7. novembra 1944 dotrpel naš nepozabni mož, oče, brat, svak, stric in tast, gospod
Peterca Ivan
čevljarski mojster
Sv. maša zadušn ea se bo brala v soboto 23. deccmbra 1944 ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi na Viču.
Ljubljana-Vič, 22. XII. 1944.
Žalujoči: MARIJA PETERCA,
žena; MIMI por. PETRIC, hči;
STANE PETRIC, zet in ostalo sorodstvo

Po daljšem trpljenju nas je zapustila, Bogu vdana in se preseli la v večnost naša ljubljena mama, stara mama, sestra in teta, gospa
KINO MATICA	Telefon 22-41
Detektivska zgodba bistrega četveronožca
NJEGOV NAJBOLJŠI PRIJATELJ Harry Piel s svoj:m čudovitim kosmatincem Predstave ob lo. in 18. uri Predprodaja za nedeljo danes v petek!
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Najboljši francoski karakterni igralec Raimu v filmu
SKRIVNOSTNA HIŠA
Predstave ob 16. in 18. uri
aJLNO UNION	Ttl.fon
Plesalka — kmetica TAKŠNA MI UGAJAŠ Ousti Huber, Wolf Albach Retty Predstave ob 16. in 18. uri. V nedeljo 24. t, m. premiera
TEBI NA LJUBO z Winnle Markus in Hans Holtom Kupite vstopnice za nedeljo ln praznik v predprodaji!
roj. TIČ pa-eslnica
Blagopokojnica leži na Žalah v kapelici sv. Andreja, odkoder jo spremimo na njen poslednji dom v rodbinsko grobnico v soboto, dne 23. decembra 1944 ob %9. uri na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo počivala do prihodnjega vstajenja.
Ljubljana, 21. decembra 1944.
Globoko užaloščeni:
EVA, hči; ADAM, sin; LEA in MIRAN vnuka ter ostalo sorodstvo
m
Zapustil nas je naš brat, stric in svak, gospod
Mihajlo Rozman
trgovec
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 22. t. m. ob 8. uri zjutraj z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Trbovlje, 20. XIL 1944.
žalujoči rodbini: ROZMAN in JUH ART
ZAHVALA
VSEM,
KI STE Z NAMI SOČUSTVOVALI OB SMRTI NAŠE NEPOZABNE MATERE STARE MATERE, TAŠČE, GOSPE
Antonije Kramer
IN VSEM, KI STE POKLONILI VENCE IN CVETJE, VSEM, KI
STE DArlOVALI V DOBRODELNE NAMENE TER VSEM, KI STE JO SPREMILI NA NJENI ZADNJI POTI, IZREKAMO NAŠO PRISRČNO ZAHVALO.
LJUBLJANA, DNE 21. DECEMBRA 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
I
m
m
Trdila je, da jo dela veliki prostor nervozno. Na njeno željo so ji bili ur dili eno izmed sob za goste. Pa ludi tu 6e M ir-lena ni dobro počutila. Ko je Helbing zapusti] dvigalo, so se nedaleč od njega d-prla vrata in pokazaa se je Hana. Nasmehnila se mu je kakor staremu znan. '!.
»Milostiva takoj pride,« je rekla. Stopil je v majhno sprejemnico, ki se mu je zdela njena strogo sodobna oprava z mrežastimi zastari, gladkim, preprostim pohištvom in stoli iz kovinskih cevi mnogo prijazneša od teatralne sobe, kjer je bil prvič govori] z Marleno
Ko pa je minilo dobršne četrt ure. ne da bi bila Mariena prišla, je pozvon 1 služkinji m vprašal, kaj je z gospo Rotbe-jevo.
»Saj veste, gospod komisar, da je milostiva izmučena,« je rekla, spogied j vo se pozibavaje na petah. »Prosim, potrpite še malce.«
Helbing Je nestrpno skomigni] z rameni in stopi] nazaj v sobo. Pa menda ni >pu stila namena, da izpove nekaj novega? je zlovoMno pcmislft.
Živčno je prelistati neki časopis., ki i? ležal na mizi. nato pa vstal da si »gleda o]*ko. ki je bila že ob prihodu zbvdi a njegovo pozornost Bila "ie delo m'ade?a domačega slikarja, ki si je na monakev-skih umetnostnih razstavah steka] upravičen sloves. Izvrstno! je zamrmral in stopil
nekaj kcirakov n-zej, da preskusi učin k svetlobe. Pri tem mu je oko slučajno ob-staio na stebiu zraven njega, ki je n.>si| v bron uiito žensko postave. Bila je podoba egiptovske princese iz dote faraonov Z zanimanjem se je H.&ing nag; il bliže k umetnini in jo je ogledovati V podstavek kipa je bilo vrezano ime: AMARA. To je bilo vse nobsr.ega števila, nobene Cpombe, ki bi povedala, iz katere dinastije je bila ta Amara. Helbmg se jc prejšnja eta mnogo z; nima) za r iskavanja egiptoslovcev Zato mu ni r- i i • > težko ugotoviti, da jc mora a biti Amara nevesta nekega kralja Te-no se prikg -joči čepeč z visoko štrlečim naglavnim okrasjem in kreželjc okrog vratu sta kazala na to. Ta mah ie začul pritsjeu vzklik ki je storil, da se je naglo obrni;.
Na pragu je stala Mariena R>»ihe;eva. Njen obraz je bi; mriško bled samo velike. temne oči so se ji vročično t-veti:e.
»Kaj nameravate s tem kipom gosood komisar?« je zasoplo vprašala, namesto da bi ga pozdravila
Heibins je mirno postavil kip na nja-govo mesto.
»Oprostite, mUostiva. da sem princeso, ki sem }o tu p<> naključju opazi], nekoliko natančneje pogledal nego je sicer navada v tujih hišah.« se je odmer eno opravičil. »Zgcdi o se je brez vsakega postranskega namena.«
»iviem »t- Mvcii uc	~—------•	-	t
——;--1 ZI =„ M„nn 7oH„pi, PBt 488 Ronsortlum »Jutro« alo Verlag Za konzorcij ».Jutra« kot Udajate^a: Stanko Viraot - Pttr »Narodna tiskala A. G.« als DrucksteUe - Za »Narodno tiskarno d. <U kot
5c!ir.iu«%ei - j rejuje: MUan Zadnek - ™	Fran Jeran _ Fiir den Inserat^ntrtl	Za ln«*r*t„»	«	v«mw