'oiintaa pavfcpllrsna.
Strokovni &t m poniif« sešillaitafapi eMt.
Glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani".
	—— Lisi izhaja 20. vsakega taeueca -= « ?.a člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane Ust celoletno Din 20'—, poltetno Din 10, četrtletno Din 5 — ; posamezne Številke 2 Din. Cena tnseratom: enostolpno 1 p t r vtsta Din 2-—, vključno davek.		Uredništvo in upravrtištvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. Ib. ===== Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8,—18. ure. «==«. Rokopisi se rte vračajo. Rokopise in objave le pošiljati do 10. vsakega nse-aeca, s tem dnem se uredništvo zaključi.	
Šr. 1.	V Ljubljani, 25. januarja 1930.		Leio XVII.
3)1»eni zl»or.
XXI. redni občni zbor Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani se je vršil dne 22. januarja 1930 ob 10. uri v prostorih g. Fran Kavčiča na Privozu št. 4. Navzočih 74 delegatov, ter so bile zastopane razen Zirov, Mokronoga in Višnje gore vse zadruge.
Po določeni uri otvori predsednik g. Kavčič zborovanje, pozdravi navzoče delegate ter predstavi obrt. oblastvenega zastopnika maglstratnega tajnika g. Če-huna in zastopnika trgovske zbornice g. dr. Pretnarja. Središni savez v Beogradu je pozdravil občni zbor telegrafično.
Preden preide na dnevni red, predlaga g. predsednik udanostno brzojavko Njega Veličanstvu kralju, zahvalno brzojavko predsedniku vlade g. generalu Zivkoviču ter brzojavno prošnjo g. ministru financ dr. Švrljugi, da naj občinskih naklad na vino ne dovoljuje čez 1 Din glavnim mestom in 50 para podeželskim občinam. Besedilo brzojavk je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem. Nato se spominja 24-letnega tajnikovega delovanja v Zvezi in pohvali njega vztrajnost iti točno delo v organizaciji in čestita v imenu celega zbora k njegovi 70letnici. Zborovalci pozdravijo ta nagovor z glasnim odobravanjem.
Nato se oglasi zbornični tajnik g. dr. Pretnar k besedi ter pudarja, da je zbornica v sodelovanju z Zvezo imela mnogo gospodarstveno važnih opravil in je takih Še mnogo na vrsti, predno bo prišlo do rednega razvoja tudi v gostilniški obrti. Le žal, da oblastva premalo upoštevajo Pritožbe, ki so resnično utemeljene, so-
sebno glede davščine še ni vse v pravilnem pravcu, ker je položaj gostilničair-. stva drugačen, kot pa ga merodajne oblasti štejejo. Našteva vse panoge, v katerih sc je delovalo za gospodarsko dobrobit obrtništva, tako glede delavskega so-cijalnega zakona, obligatnega zavarovanja obrtnikov, o predlogih za obrt. zakon s katerim se mora utrditi pravilno urejevanje obrtnih panog organizacijskega dela in varstvo gospodarskih interesov.
Gostilničarstvo se po svojih organizacijah tega dobro zaveda in stremi vseskozi za izboljšanjem položaja, kar priča tudi dejstvo, da se zavzema za stavbo lastne pivovarne. Obrtno pospeševalni urad se mora ozirati tudi na gostilničarsko obrt, da se šolstvo popolnoma oskrbi, da se za tujsko prometne zadeve dobro usposobi in koraka k napredku. Zeli, da se tudi v bodočem letu skupno delo z zbornico in zvezo uspešno nadaljuje.
Načelnik g. Kavčič se g. dr. Pretnarju za zanimivi referat zahvali, čemur zborovalci glasno pritrjujejo.
Citanje zapisnika lanskega letnega zbora se opusti, ker je bil svoj čas celotno priobčen v stanovskem listu »Gostilni čar ju«.
Letno poročilo o delovanju Zveze v pretečenem letu se vzame na znanje. K poročilu o računskem zaključku, ki izkazuje dohodkov Din 66.527.75 ter izdatkov Din 63.435.50 in gotovine koncem leta v blagajni Din 3092.25. izjavi g. Zupančič, da so računi pregledani in v popolnem redu.
Na pripombo, da ima Zveza okrog 24 tisoč Din dolga vsled tega, ker nekatere
zadruge že po več let niso plačale svojiji. prispevkov, ter znašajo take terjatve okrog Din 31.000, priporoča g. Dolinšek, naj se zaostanki brez odloga iztirjajo od zadrug, zadruge pa istotako od svojih članov, ako ne gre gladko, pa upravnim potom.
Pri sklepanju o proračunu za tekoče letu se opozarja, da bo v prihodnje nekaj več potrebščin, ker se mora Osrednjemu savezu v Beogradu plačevati 500 Din mesečne članarine, najemnina je podražena in v obče čim več dela, tim več sredstev, je v to potrebno.
G. Bučar je mnenja, da bi se naj ustanovil le en gostilničarski list za celo banovino, ker bi tudi na stroških bilo ma-uje. Razodene se, da nudi središni savez gostilničarski glasnik na dveh straneh, samo za poročila iz Slovenije za 800 Dlrt mesečno. Zborovalci pa na to ne pristanejo ter se izrečejo za nadaljni obstoj lista Gostilničar ljubljanske zveze. Gosp. predsednik Cerer konštatira, da je bilo delo Zveze vseskozi popolno in da je tako velik aparat brez stroška voditi nemogoče, kaže pa tudi, da bo treba delo še podvojiti, ker vse mogoče davščine se nahajajo v najtežji meri na gostilničarstvu, češ, saj gostilničar prcvrže to na gosta, kar mora storiti tudi drug obrtnik, bodisi rokodelec ali trgovec, ki mora vendar istotako prevrniti svoje izdatke na blago in s tem na. konzumen ta, a o vseh teh se kaj takega nikoli ne sliši, češ, saj lahko preyrže*na odjemnika.
Gostilničarska obrt je vendar ena najpotrebnejših obrti, kdo pa bo pn iše! potem v deželo,, če ne bo gostilen in hotelov. Skrbeti moramo za dober in izobražen
naraščaj, kar vse je največja naloga Zve-te in moramo v vsakem oziru skrbeti, da Obdržimo svojo čast in ugled. Radi tega predlaga, naj se se sklene za tekoče leto 40 Din letnega prispevka Zvezi od vsakega člana zadrug.
G. Rus meni, 'da bo ta povišek nekoliko prehud, naj plačajo zamudniki svoje račune, ker je krivda Vendarle samo db-tičnih načelstev; ter je mnenja, da bf se lahko ostalo pri dosedanji članarini.
G. Dolinšek je mnenja, da nekoliko se Članarina mora zvišati ter predlaga 30 Din članarine.
G. Majcen podpira predlog za 30 Din ter tudi predlog, da naj se stanovsko glasilo mariborsko in ljubljansko strne v en list kot glasilo vsega gostilničarstva za celo banovino.
G. Ccrer poudarja, da moramo vsestransko gledati, da dvignemo vsaj tujski promet, ker domači konzum izdatno pada. vsled tega moramo stremeti za tem, da pridobimo tujca v deželo. Podpirati moramo šole, prirejati servir. tečaje v posameznih zadrugah, strokovna predavanja. v davčnih in finančnih zadevah moramo dati članstvu pravilnih informacij. Vse to stane denarja iti vztraja na tem, da se določi 40 Din letne članarine.
G. Krulej pripomni, da bi se to že plačalo, vendar pa za enkrat priporoča ostati pri članarini 30 Din.
G.. Thaler opozarja, .naj bi se obrnilo na pivovarne, katerih glavni eksploaterji smo in jim spravljamo milijone skupaj, naj se Uidi te spomnijo s podporo naše organizacije.
Na dano glasovanje je bil predlog, da se za leto 1930 pobira 30 Din zvezine članarine od vsakega zadružnega člana, soglasno sprejet.
Na plenarni seji zvez in ega odbora dne 14. avgusta 1929 storjeni sklep, da pristopi Zveza z vsem svojim članstvom k sre-dišnemu savezu v Beogradu, se po paragrafu 11 lit. k. zvezinili pravil soglasno odobri.
K raznoterostim razloži g. Grčar, nač. iz Zagorja, da se o podelitvah hišnih' pravic utikujejo politični eksponenti z intervencijami, naj bi Zveza podala v takih slučajih potom središnega saveza proti intervencije pri notranjem minisitrstvu.
G. Bučar predlaga, naj bi se izdala brošura, v katetri naj bi bili najvažnejši podatki o davčnih zadevah, vsi zakoni in pravilniki, tičoči se gostilničarske obrti, ki so potrebni za orijentacijo. Sklene se, da ko izide gostilničarski zakon, se bo dala taka knjiga spisati.
G. načelnik Zurc priporoča podvzeti ponovno korake, da se bo trošarina plačevala le od tiste množine, kadar in kolikor se nastavi za neposredni konzum.
O. Majcen razpravlja o pritožbi proti neodobrenim občinskim dokladam, katera je popolnoma uspela in opozarja, naj bodo vse zadruge na to pozorne in v enakih prilikah pravočasno stopijo na noge.
Na razna vprašanja o načinu in višinah občinskih doklad na vino sc prečitajo tozadevna lanska poročila, ki striktno definirajo za glavna mesta 1 Din za podeželske občine pa 0.50 Din.
G. Hafner iz Škofje Loke opozarja na dejstvo, da je pivovarna ob čas<u, ko je oblastna uprava naložila na pivo 62 Din na hi, pivovarna pa je šla v ceni gori s poviškom na 80 Din, naj se izposluje znižanje cene pivu, ki daleko prekaša cene vina in pa naj se izposluje tudi pri političnih oblastvih prejšnji red, kakor ga predpisuje obrtni zakon, da bodo oblast-va obrtne zadruge pravilno in točno obveščala o vseli izpretnembah, ki se zako- ' nitim potom izvršijo.
G. Majcen priporoča pismeno obvestiti vse zadruge, da poučijo svoje člane, da ondi, koder imajo preplačila občinskih doklad na preostalih zalogah ob času, ko bi sc morale doklade znižati, da zahtevajo povrnitev oziroma dobropis, proti kasnejšemu obračunu.
G. Grčar priporoča ponovitev akcije za odpravo takse po 20 para na gosta v krajih, kjer je 2000 prebivalcev.
Nato se razvija debata o pridobnini, pri kateri se točno razloži, da enakomerno občevanje po čisitem dobičku na vino nikakor ni primerno, ker oni, kateri je najemnik, nikakor ne more plačevati take davščine, kakor tisti, ki je v lastnem in nadalje tisti, ki je potočil morda le 10 hi, tudi ne more računati prav za prav z ni-kakim dobičkom. So podjetja, kjer en sam iztoči več kakor kjer si bodi cele vasi, torej takim razlikam je treba posvetiti pozornost, da se pridobnina nikakor ne more šteti v enakomerni višini ed litra, vpoštevati je vsekako vse okolnosti, t. j. razliko o množinah potočenih pijač, najemninske in režijske stroške. Mnogi, ki je preračunaval natančno primer svojega obrata, naj je obračal kakorkoli je hotel, je prišel do zaključka, da ima izgubo.
Tudi proti davku na promet se naj deluje z vsemi zakonitimi sredstvi, ker tndi ta davščina podražuje blago v zadostni meri.
In končno je bilo tudi še predlagano, naj se zaprosi ministrstvo saobračaja za polovične vožnje k občnim zborom, sestankom in drugim stanovskim konferencam, kakor jih imajo tudi nekatere druge organizacije. Teh razprav so se udeležili gg. Volčanšek, Cerer, Kavčič, Dolinšek in Držič.
S tem so bile razprave občnega zbora končane teir zaključi predsednik to zborovanje in otvori
II. OBČNI ZBOR GOSTILNIČARSKE SAMOPOMOČI ZVEZE GOSTILNIČARSKIH ZADRUG V LJUBLJANI.
Navzočih 140 članov. Tajnik g. Pintar poroča o gibanju, upravi in statistiki delovanja te podporne blagajne, naznani, da je vlada zahtevala znatno preureditev na lanskem občnem zboru sklenjenih pravil, katera so sedaj z odlokom velikega
m
župana ljubljanske oblasti dne 29. avgu* sta 1929 O. br. 1290/1 odobrena In je blagajna vpisana v register pomožnih bla* gajen pod zaporedno št. 2.
'Na lanskem občnem zboru sklenjeni način, da se pobira le za 2 smrtna slučaja mesečno in za 2 slučaja Izplačuje, se ni mogel vzdržati, ker je takoj začetkom leta v lanski hudi zimi postala umrljivost zelo pogosta in je bilo meseca februarja celo 9 smrtnih s/lučajev. To dejstvo je prisililo upravni odbor posmrtnine znatno znižati, da se je tako vsaj deloma dohajalo z razpoložljivimi vplačili, a je kljub temni z 31. decembrom bilo še 18 smrtnih' slučajev za izplačanje.
Vseh smrtnih slučajev je bilo priglašenih 66. Vplačanh pa le 24 smrtnih slučajev po Din 5, je bil tedaj ukrep upravnega odbora za znižanje posmrtnin neizogiben.
Od 1. januarja do 31. decembra 1929 storjena vplačila so znašala 190.239 Dinfl izplačila posmrtnin znašajo 177.499 Din, na račun upravnih stroškov gre 12.740 Din, kar znaša isotako skupno 190.239 Din. Na upravnih stroških je še dolg na predlansko leto, ker tudi za letošnje leto niso vsi prikriti, se mora tedaj za kritje teh pobirati posebej prispevek, kakor določajo zakon in pravila, da pridejo članski prispevki edinole v prid zavarovancem. Računi so po revizorju pregledani in kot v redu v knjigah potrjeni.
Na poročilo, da je po sedaj veljavnih pravilih določiti višino člnskih prispevkov, in višino izplačila pogrebščin ali posmrtnin, se razvije širša debata.
G. Hafner meni, da naj se prispevki pobirajo za 2 meseca naprej, da bo tako možno v slučaju smrti nemudoma izplačati posmrtnine. Ker pa se ne more vedeti v naprej, koliko bo smrtnih slučajev, ta predlog ni obveljal, marveč se je po dolgotrajnih razgovorih določilo, da je prispevati za vsakega umrlega člana kot dosedaj po 5 Din in pobirati tolikokrat po 5 Din vsak mesec, kolikor je bilo smrtnih slučajev naznanjenih. Preden se ta način upelje, naj lse iztirjajo zamudniki, izlikvi-dira dosedanje smrtne slučaje in nato pa prične z danes določenim načinom pobiranja in izplačevanja. Izvršitev te operacije se nalaga upravnemu ■odboru.
Nato je sledila volitev odbora za dobo treh let ter so bili soglasno izvoljeni naslednji funkcijonarji:	gg.	Kavčič Fran,
Krapež Fran, Stritar Ivan, Banko Ignacij, Dachs Ivan in Škulj Rudolf, vsi v Ljubljani, nadalje Rus Ivan na Bledu, Zurc Jožef,. Novo mesto, Bučar Leopold, Kostanjevica, Počivavšek Ovido, Trbovlje, Vozelj Ivan, Kranj, in Cerer Anton, Kamnik, vsi kot odborniki. Namestnki pa gg. Fiata Jan, Stepič Peter in Tomec Hrvoj, vsi iz Ljubljane. Nadalje Bregar Ivan, Ribnica, Zgonc Andr«j, Cerknica, in Drašler Anton, Borovnica. Pregledniki računov pa Zupančič Leopold, Usenik Ivan in Miklič Franjo, vsi iz Ljubljane.
S tem je bil tudi ta občni zbor zaključen.
Po končanem zborovanju oficijelnih zvezinih agend so prišli zborovalci na razgovor o ustanovitvi samostojne pivo" varno slovenskih gostilničarjev.
Predsednik g. Kavčič poda in formativno poročilo o započetku te akcije in prosi zborovalce v zadevi resnega posvetovanja.
(j. Majcen razloži v daljšem ekspozeju vzroke nastanka te ideje in dokazuje nujno potrebnost akcije z zaupanjem, da bo gostilničarstvo tako osamosvojitev Vseskozi pripoznalo in z ozirom na važno gospodarsko stran v svojem interesu zadevo z vso svojo finančno in moralično močjo pozdravilo in podpiralo.
G. ing. Uhlir razloži tehnične podatke •k stavbi in ureditvi tega industrijskega podjetja, njega važnost in rentabilnost ter približno stroške in višino kapitala, ki bi bil za izvedbo tega projekta potreben. Po raznih pritrjevalnih govorih zborovalcev se določi predvsem, da naj zadružna načelstva v svojih okoliščih store vse potrebno, da se dožene število zadružnikov, ki bodo pripravljeni kupiti delnice in se izrekli za pristop k podjetju, kakor tudi Za odjem piva iz te pivovarne.
Vsa ta zborovanja so trajala od 10. do 17. ure in se je ob zaključku g. predsednik Kavčič toplo zahvalil številnim zborovalcem, katerih udeležba je bila narastla na 140 delegatov in članov zadrug ter članov Samopomoči.
V Ljubljani, dne 22. januarja 1930.
Ante Pintar,
zapisnikar.
Mestna trošarina na vino.
Iz krogov gostilničarjev smo prejeli in priobčujemo: Vsakdo, ki ima opravka z dobavo vina po železnici, ve, da dospejo ,v Ljubljano le v zelo redkih, izjemnih slučajih polni sodi. Navadno manjka v njih po več ali manj litrov, ker vino med vožnjo kalira. To je uvedla tudi država, zato dovoljuje, da zaračunavajo mitnice državne trošarine za en in pol procenta manj, kakor pa ga izkazuje ciment na sodih. To je hvalevredna in pravična odredba, ki bazira na uvidevnosti. Nasprotno tej odredbi pa zahteva mestna občina ljubljanska, da mora prejemnik vina plačevati mestno trošarino natančno od čimenta, torej tudi od vina, ki je med potjo kalira-lo in ga v sodih sploh ni. Apeliramo na mestni magistrat, da uvidi tudi on liki državi potrebo, dovoljevati upravičeni popust pri odmeri mestne trošarine na vino.
Dalje se čuje, da bo po novem letu smela mestna trošarina znašati le toliko, kakor državna, torej le en dinar od litra, namesto sedanjih 2.50 Din. Ker so bili pa ysi oni gostilničarji, ki se zalagajo z vinom, primorani dobaviti si vso ali vsaj
velik del zaloge že meseca novembra in decembra, so morali plačati tedanjo trošarino 2.50 Din. Oni gostilničarji pa, ki dobe svoje pošiljke vina šele po novem letu, bodo plačali le 1 Din od litra, torej za 1.50 Din manj. Nastane sedaj vprašanje, če bo mestna občina ljubljanska voljna povrniti gostilničarjem trošarino v iznosu 1.50 Din od one množine uvožene novinc, ki do 1. januarja 1930 še ni bila prodana. Po zdravem razumu bi mestna občina to morala storiti, ker ne bo s tem niti za eno para prikrajšana, dočim bi bil gostilničar, ki je dobil vino v novembru in decembru 1929 z ozirom na tovariša, ki bo dobil vino šele po 1. januarju 1930, občutno in krivično oškodovan. Po novem letu uvoženo vino bi se moglo tudi ceneje prodajati, kar bi povzročilo zgodnjemu dobavniku zelo občutno konkurenco. Ta pa sc na ta način ne sme vršiti. Pričakujemo, da bo mestni magistrat tej povsem pravični in upravičeni zahtevi gostilničarjev brez ugovora ugodil.
Tend en e i oz bi si poroči 1 a lii napačni popni.
Za maksimiranje trošarine, t. j. znižanje občinskih doklad na trošarino od vina .se bori gostilničarstvo po svojih organizacijah že pet let in tudi vinogradništvo opaža vslcd previsokih avtonomnih davščin nazadovanje v razprodaji vinskega pridelka in toži o vinski krizi. V Sloveniji za vinogradnike o težki vinski krizi sicer ne bi bilo govoriti, ako bi n. pr. Banat in Dalmacija imela še svoja nekdanja eks-portna tržišča. Dalmatinski vinski produkt je imel pred vojno v Trstu, Pulju in Reki večino svojega odjemalstva in je dalmatinca prišlo v Slovenijo prav malo. Isto tako je z banačanom, ki se je popreje izvažal v sosedne države, dandanes pa tega ni več. Radi tega je navezano vse to ponajveč le na konzum domače države ter so cene posebno dalmatinca in banaškega vina tako padle, da so za navadni konzum primernejše, kakor pa one naših žlahtnih vinskih pridelkov. Opravičljivo je torej, da je moralo gostilničarstvo stremeti za tem, da se vsaj komunalne doklade na vino ne pretiravajo, ker se je v poslednjih dveh letih prav jasino kazalo precejšnje nazadovanje konzuma. Statistično poročilo iz leta 1927 ljubljanskega užitninske-ga urada je izkazalo nad 3 milijone litrov vina, konzumiranega v Ljubljani, i.. 1928 2 milijona 900.000, za leto 1929 pa še nimamo statistike, prepričani pa smo, da bo kljub naraščanju prebivalstva morda zopet za 100.000 nižja kakor v letu 192S. Glede provenijence se opaža, da daje naj-višje število dalmatinsko vino. Iz Banata se uvozi v Slovenijo cele vlake vina, ker se banaško vino jako dobro da rezati z našimi vini, osobito Štajerca in pa, ker je za dve tretjini ceneje kot pa naše domače, da tako rezano vino veletržci lahko oddajajo po isti ceni kakršno zahteva naš
vinogradnik, radi tega je seveda zastoj pridelka vina v Sloveniji neizogiben, vendar pa se deloma ob jesenski kampaniji, preden dozori novo, opaža, da so zaloge precej izpraznjene. Kedaj pa sc moramo obrniti še na neko drugo stran, ker se je v nekem dopisu naših goric v št. 12 lanskega leta k vinski krizi omenjalo, da je piscu znano, da je kupil gostilničar sortirano vino po 8 Din, prodajal ga je pa po 20 Din ter še pripominja, da je moral gotovo kaj zaslužiti, a če bi točil ceneje, bi ga bil več prodal in pravi, da sedaj vemo, od kod prihaja nazadovanje konzuma. Proti temu naziranju moramo podati nekoliko ugovora s sledečim pojasnilom. Vzemimo, da je bil dotični odjemalec oz. gostilničar Ljubljančan, bomo podali natančno kalkulacijo, koliko stane vino v Ljubljani, preden se dene na pipo. Torej vino je bilo kupljeno po 8 Din, vozne troške z mestno uvoznino vired moramo; računati na 1 Din. Skupne trošarine, t. j. državne in občinske je bilo tistikrat v; Ljubljani 4 Din, dohodarina 0.35 Din, točilna taksa 0.25 Din, davek na promet 20 para, državna taksa od vsakega vstopiv-šega gosta 20 para, režije 30 odstotkov, kalo 3 odstotke, pavšal občini za nočni obisk gostov en dinar od vsakega gosta. Davek od osobja, bolniške blagajne, zadružne doklade, gubitek na inventarju, najemnina in nebroj drugih dajatev 35%, tako da pride tisto vino gostilničarja v Ljubljani veljati netto 15.75 Din. Ako mu živ krst ne odnese nobene celic, je zaslužil pri tem vinu dobre 3 Din pri litru, kar se mu kot obrtniku, ki bi se rad od obrti preživljal, mora vendarle privoščiti. Najhujši pomik s cenami navzgor so povzročile pač občinske doklade, katerih je bilo do sedaj v Ljubljani 2.50 Din na liter vina. To dejstvo smo finančnemu ministru jasno razložili in prosili v, interesu gostil-ničarstva, prebivalstva in vinogradništva, naj se te velikanske dajatve za občine maksimirajo, ter se bodo cene vinu brez dvoma tudi po gostilnah regulirale, kar bo konzumu v prid in nazadovanje 'obu-stavljeno.
»
Iz orgsiaiSzsi4*ig.
(Konec)
Glede točilne takse povdarja, da ista še daleko ni pravilno odmerjena samo po množinah stočenih pijač, ter priporoča naj Zveza nadalje deluje za pravilnejšo odmerjevanje točilnih taks, ako se iste v splošnem in doglednem času odpraviti ne more. Saj se ne brani* mo pravičnih dajatev in plačila davščin, da pa bi bili radi tega vedno le v strahu kaznjivosti, kaj takega vendar ne more prenašati nobena obrt, najmanj pa gostilničarska, ki ima itak največja bremena.
Poroča sc tudi, da žugajo varnostni organi s, kaznovanjem, ako nese kdo iz gostilnice kos kruha na dom, češ gostil*
ničar sme peči samo za svoje goste, nl» kakcr pa prodajati čez ulico. Stvar se je kritizirala, da gostilničar vendar ne more gosta siliti, da mora kupljeni kruh do zadnjega pojesti v gostilni, aH pa če se mu ga zljubi, da polije z doma k gostil* ničarju, pri katerem }e gost, po en ko* šcek kruha.
Zvezin tajnik poda poročila o raznih situacijah gostilničarske obrti, o delo* vanju zveze proti vsem neprilikam in brezpravnostim, kakršne vladajo danda* našnji nad gostilničarsko obrtjo, oprav* nih pripomočkih v obrambi interesov go« stilničarstva in pojasnila k raznim slu* čajnostim.
Načelnik g. Karel Dolenc izreče ime* nom vsega odbora zahvalo, ki se naj sporoči zvezinemu načelniku g. Kavčiču za njegovo vsestransko skrbno delov a« nje v obrambi interesov gostilničarske* ga. stanu, priporoča tovarišem strumno medsebojno solidarnost in stanovsko zavest, ter zaključuje z zahvalo za poset zvezinega tajnika zborovanje ob pol 5. uri popoldne.
Upravništvo lista
»Gostilničar«
Ljubljana.
V smislu § 54 uredbe o izvrševanju mera bezbednosti prosim za objavo sledečega dopisa.
S pravomočao razsodbo okrožnega sodišča v Novem mestu, odd. 111 z dne 24. januarja 1930, Kzp 3/29, sc je prepovedalo posečanje krčem za 6 mesecev Jožefu Smoletu, roj. 23. marca 1902 na Bregu, pristojen v Vel. Gaber, kovaški mojster na Bregu, srez Litija, Alojziju Smoletu r. š. 21./3. 1908 na Bregu prist. v Vel. Gaber, pos. sin na Bregu št. 8, srez Litija, in za dobo 3 mesecev Longarju Josipu, roj. 2./9. 1899 na Malih Dolah, prist. v Vel. Gaber, delavec na Bregu št. 10, srez Litija.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. 111., dne 31. januarja 1930.
Pečat.	Podpis.
Opomba: Uredbe o izvrševanju inere bezbednosti nam še niso znane, vendar sklepamo, da, ako sodišče izda tako razsodbo proti kotniu, je upoštevati, da utegne biti gostilničar kaznovan, če bi takemu, preklicancu dal pijače.
m
Porcelan:
Lonček, različno okrašen . Skodelica ra belo kavo s krožnikom » za. kavo »moka« s krožnikom
Din
»
4.50
8.50 5.—
Skodcilca s krožnikom, čisto bela, za belo kavo	,	,	i)jn
Posebno čvrste skodelice za gostilne In kavarne:
TTrtrl
9
Skodelica za belo kavo ali čaj, s
krožnikom.......................
Skodelica za kapucinca s krožn, Skodelica za črno kavo s krožnikom
Din
: »
20.—
19.—
1.4.—
Krožniki globoki in plitvi, Štirih različnih okrasb, komad ,	.	.	Din	19.50
Krožniki za deser	»	18.80
Garnitura za sadje ....	»	30.—
Steklo:	*
Vinska kupica .	,	.	.	.	Din	2.—
Vodna kupica............................»	2.50
Kozarci, cimentirani, za	2 deci	.	»	3.50
»	»	> 3 »	.	»	4.—
Steklenice, cimentirane za 1 liter .	»	9.50
»	»	»pol litra	»	7.50
- »	»	>3 deci	.	»	6.—
»	»	»	2	»	,	»	4.50
*	»	»	1	>	,	»	3.50
»	s>	»	%	»	.	»	3.—
Lesene tuše iz trdega, poliranega lesa (za serviranje), dolžina 26 cm Din 12.—, 40 cm Din 22.—, 55 cm Din 87.—, 60 cm Din 40.—, 65 cm Din 48.—, 70 cm Din 52.—.
Milo za perilo, komad ....	Din	3.—
toaletno milo različnih vonjev .	»	3.50
kolonjska voda različnih vonjev na željo, dec. v steklenicah .	»	6.—
Platno, meter po: Din 8.—, 9.50, 11.—, 13.—, 14.—, 15.—, 16.--*-, 18.—, 22.—, 26.—, 32.—, 42.—, 40,—, 50.—.
Batistni Sifon, meter po: Din 15.—, 18.—, 20.—, 22.—, 26.—, 29.—, 34.—, 37.—.
Damastno platno, meter po:	Din	28.—, 32.—,
40.—, 42.—.
Atlas gradi, meter po: Din 14.—, 20.—, 27.—, 32.—, 40.—, 46.—.
Brisalkc, meter po: Din 7.60, 8.—, 14.—, 16.—, 17.50, 20.—, 25.—. Frotirne brisalke, komad: Din 20.—, 34.—, 40.—, 45.—, 70.—.
Platnene damastno brisalke, tucat 400.—, 500.—.
Odeja (kovter) po obeh straneh gladka, polnena z dobro bato, barve bordo z modro ali rumeno, s frea.
komad.............................
Odeja iz gostega klota, z ene strani gladka, z druge s cvetlicami žive barve. Ročno delo. Izvrstno pol njena, s čisto bato .... Pernica iz gostega Inleta, polnjena s 5 kg rumenega perja .	,
Perje, mešano, prečiščeno, 1 kg .
» kokošje, rumena vrsta, 1 kg »	kokošje, bela vrsta, 1 kg .
>	kemično člščeno, 1 kg .
»	rumeno, puljeno, 1 kg
>	čisto belo, puljeno, 1 kg .
>	gosteje, čišto belo, pulj., 1 kg
»	Puh, kemično čist, lkg .
>	Puh, rumenkast, 1 kg . .
»	Puh, najboljša vrsta, 1 kg
10.—, 12.—, 26.-, 28.—, Din 300.—,
Din 90.—. > 290.—
340.-
30.-
44.-
70.-
120.-
115-
135-
190.-
170-
275-
400.-
Od platna in od perja pošljemo vsakemu, ki resno potrebuje, brezplačne vzorce. — Vsakemu, ki bi rad ugodno lcupU, pošljemo na zahtevo novi katalog. — Slovita je solidnost postrežbe naših zunanjih odjemalcev. Ustrezamo do skrajnih mej in prožimo največje jamstvo ca pošteno postrežbo: zavezujemo se, da blago, ki naročileu slučajno ne ugaja, vzamemo nazaj In povrnemo denar. — Naročbe s pozivom na ta Ust, se izvršujejo še tisti dan in se strokovnjaška zavojnlna opravlja brezplačno. — S pošto gre blago preko 250.— Din poštnine prosto, po železnici pa zaračunavamo lastne stroške.
Ki er jih toliko dobro kupuje — tam kupite dobro tudi Ti!
Xajv«M-jn trgovska in odpvenina hiša
RESTAVRATORJI - GOSTILNIČARJI!
Vam je na tem, da si izdatno pomnožite svoje dohodke,
UKAIVIOFON
Gostilna brez našega avtomata je mrtvo podjetje — glasba in petje razveseljujeta Človeka.
Nudite Vašim gostom to veselje osobito še, ker
VAS \l<' HTB STAHfBI
Ks/iA avtomat-gramofon se v najkrajšem času sam Izplača.
naročite si takoj naš najnovejši tip
AVTOMAT
Opis in cene Vam na željo takoj sporočimo.
Centrala za splošno gramofonijo:
„GRAM0F0N“ - A. RASBERGER
Ljubljana, Miklošičeva «*c»ta št. 34
Palača ,Pokojninskega zavoda* — Tele/on H H S!t.
T
Raznovrstno
mineralno vodo
xikor:
Rogaški Tempei vrelec,
Styria vrelec* n Donati vrelec* Radinsk; zdravilni vrelec. Giesshflbelske slatino. PrebSausko slatinr; Gleic*ienberšk< En»'n vrelec, Konstantin vrelec, Karlovovarski mlinski vrelec. Nieder Selters.
Frant ložefor grenko vodo* Hunvadi lanos grenko vodo* Gubersko Srebrenico
•rlnorot*
A. Šarabon, uubijana.
(•Iltjavina sgtceri:sk'M* *'•>*	>■**#»	aleji
lamsiib to Inozemskih ndMrslRik »o<».
Ceniki na razpolago!
I <afo«t it »C u|M0s framski eabrtt n ‘■HEmm (Inn m uto otoki mri.
'Ja obrobe
'iaioolJSi v maierijalu in konstrukciji so:
>ivatni stroji In kolesa znamke „Grttzner“ m „ Adler* za dom obrt ‘n industrijo. — Pie-Dubied", pisalni Urania“, le pri
1
00
S
H
i
1
CO
I
B
JUSIF FETELOIC, Ljubljana
blizu Ppe&ernovaga spomenika ob vodi.
Poduk vezenla brezplačen
MISLITE 2E SEDAJ
na bližnjo zimo in nabavite si že sedaj dobro peč!
v
I?
ZEPHIR PEČ
Z	čez
lO greje eno peč
kg drv	ur
Na zahtevo brezplačen popis.
ZEPHIR TVORNIGA PEČI D. D.
SUBOTICA
Zastopstva v vseh večjih mestih.
avgust mm
LJUBLJANA
Dtmajska cesta 13.
ZALOGA RAZNOVRSTNE-OA NAMIZJA ZA G0ST1L-
NiH HOTELE IN KAVARNE
l» K E
oddaj«
Miumska industrJIe lanaškov
JELAČDI * SOUP.
S. 4! SS m Ž, S £ K &.
Rogaško in Radensko S atmc, delikatese in veliko izbiro praene kave nudi
Sv. Petra cesta štev. 43 T. MENCINGER) LJUBLJANA, ko«.
ulica štev 24
Pivovarna „UN16NH v L)BltiJaai
(Spodnja Siika) priporoča svoje izborne izdelke, kakor«
marčno, dvojno marčno in Izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. <
aofti s« tadi tropina in ilatfa« o Ima, ki so šsot tartas za živino salo grtgorcčlUvc,
Giavna zaloga rudninske vode
In veletrgovine špecerijskega blaga
IVAN JELAČIN, LJUBLJANA
nudi po uajugodncjSlh cenah:
Roga&ki Tempel »releo, Styria in Donat vrelec, Radenski zdravilni vreleo
In rasne druge domače In Inozemske rudninske zdravilne vode.
Zahtevajte cenik!	Ustanovljeno 1888.	ločna	postrežba!
tm*MneQe platna in Sifonov iz domačih tovarn. Kakor tucN svetovno
znane znamke „S«hrof1“
A. & E. SKABERNE - LJUBLJANA
MfSTMI TRG Stav. 10
J«Mm orodij
navadno fn alpaca, voif**0 platno za ne mize, šilo'1®’ klote, čipke, vezenino, tap**' niške inore, nogavice ** dame in gospode se kwP najugodneje lc pri:
L
JraiMiiMi«
bliiu Prišarnoviga (pomtnlk* ob
(Z/etfffjotte,
In. češko opletene balone dobavlja
p^ekosta/elo*,
£i uhtjama, &€®t*»e*i&iee£a ulica st. OtC
Telefon 3140.	Telefon	3140.
SODE
vseh velikosti za vino, žga' nje, olje, med in mast, * osobito izdelujem sode z* transportiranje vina, kako* tudi za hrambo; vse solidfl* in trpežna izdelava. — N*' dalje sprejemam vsa v stroko spadajoča popravil* po najnižjih c e n a *>• Zaloga sodov ter sodarskeg* lesa. Cene zmerne. Točo* postrežba. — Solidno delo*
Franjo RepiŽ
sodarskl mojster v Ljubljani, Tn><^ vo, Kolezljska ulica štev. 18.
C
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A. & H. SKABERNE, LJUBLJANA
iJT «!
-ir
„VEH A“
Ljubljana, Gosposvetska cesta 8
Telefon 27-56
Tovarna lesenih in plutovinastih zamaškov, krogelj in pip Hladilne omare za led in automatične brez ledu.
Kranjsko Mm mn izdelke
razpošilja od 5 kg naprej
K. 3ARC
Ljubljana, Hradtckega vas štev. 35 trgovina: Dunajska cesta Stev. 7
Pristopajte k
»Samopomoči6*!
I. stesala tovarna mifiifi vola soda;® im.
Ljubljana, Slomškova ulica Ut. 27
priporoča:
sodavico in pokalice,
naravni malino*. in oilro->oi( sok, nadalje sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovte nektar, krista-no ci> is*»«Kdo in jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno oodjetje!
Centralna vinarna d. d.
V LJUBLJANI - Sp. Šiška, Frankopanska ul. 11
Telefon 2S73.	Telefon	2573
opozarja cenj. občinstvo na svoja zajamčeno pristna prvovrstna domača, štajerska in dolenjska vina. Na zalogi pa ima tudi zajamčeno pristna dalmatinska vina lastne preše.
..Centralna vinarna'1 kupuje v Dalmaciji le grozdje in preša sama, druga vina pa kupuje le od vinogradnikov.
Pridite In poskusite I	Niste obvezani, da tudi naročite!
'Hrastov mah, čeSminovo lubje
Jo zdravilna zelišča kupujemo po najvišji ceni. nsite po cenik. — G. Hoffmann & Co., Zagreb, Berislaviceva ulica S.
HRASTOV in ČEŠPLJEV MAH
ij* bučne pečke, suhe, rešetane, kupujemo. — “®nudbe z vzorcem na: G. Hoffmann & .Co., Zagreb, Berislavičeva ulica 8.
ijranii tmraa minerainib voda, sodavice itf.
Zaloga stekla, porcelana In svctlllk
fft. KOLLMANN, L)ubl|ana
"ovoll gostilničarjem in kavarnarjtm pri večf naročbl Izdatno znižane cene
Ivan Javornik
inesar, prekajevale« In Izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov
Ljnbljann, Domobranska c. 7
Telefon 3157	Telefon	»157
Stojnica: Šolski drevored poleg Zmajevega moslu
Veletrgovina
ftndrei Neun v	pri	Kamniku
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih, priznano dobrih
Veletrgovina
katera se stavijo z lastno priliko na dom, ali razpošiljajo franko po železnici na postajo kupca!
OSREDNJA VINARSKA ZADRUGA
Telefon štev. 2255.
ZA JUGOSLAVIJO V LJUBLJANI R. Z. Z O. Z.
Telefon štev. 2255.
oddaja vino svojih tlanov - vinogradnikov oo naingodnejlH« cenah.
Založna klet: Celovška 81 (v hiši je kavarna). Pisarna: Kongresni trg 2, v veži desno.
SREČKO POTNIK in drug:
Telefon St. »110	Ljllhljaiia,	MptelliOVU	ul. 13 Ha«. post. hran. 11.01*
parna destilacija esenc, eternih proizvodov i. t. d.
nudi:
Sadne soke:	malinovec, oranžni, limonov, bezgov,	robidni	sok,	sadni	grog,	dodatek	za	čaj.
Pasterizirani s o k i:	brezalkoholni jabolčni mošt.
Marmelade:	marelčna svetla, ,.Nektar" melange	iz	jabolk	in	malin,	jabolčna svetla,	češpljeva.
Esence:	rum in jamajca rum esenc i.t.d.
Ljubljana, Slomškova ulica št 27
priporoča:
'Otfiavloo, pokalice, naravni malinov In Oltronov aok, nadalje izborne sadne pijače v Rentnih steklenicah: jagodovac, naktar, kri stalno citronado, jabolčni blaor.
Gostilničar}!, podpirajte lastno podjetje
S......................................
Ali radi pijete dobro kavo? Zahtevajte Povsod izrecno samo KOLINSKO cikorijo, naš domači dodatek za kavo.
Tl..................  I.........................
|fH| Vinska trgovina in restavracija
Peter Stepta, Sp. Šiška 6
[	IM priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčenih
|	naravnih	dolenjskih,	štajerskih	in	dalmatinskih	vin	Tel. 2171	[^	'
k, & E. Skabernt
Ljubija««
Naj večja frhfrt
češkega m angleškega
snkna.
G P RJE
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol- mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRN&0CZY' ekarn*, Ljubl.ana Slovenija.
®ee@©e©e©@e©
m23
iostiinitBnfte zoaruse v LiuSUcnl
Gosposvetska cesta Stev. 18
pasrsčnje bmplaiso xi m slnibo fždoč« :
■ v gostilničarskem obrtu
Oospodar)! iz Ljubljane pla —■ ■ .	z dežele 4 Din.
Tovarail gostilničarji I Poslužujta se (e ugodne prilike*
hrs
Hištevji t
pelinkovec clmrtrense ranille rn n«
konjak •
slivovka
brinjevec
grenčica ,,Zlatorog* grenčica „Fernet“ vino verinout
TVOBNICA KONJAKA I> LIKERJE^ VELEŽGAN JABNA	-J
VIKTOR MEDEN
LJUBLJANA, Celavika c. 10 — Telefon 207i
Ljubljana, Stara pot štev. 1
(poleg Leonišča)
priporoča svoj priznano dobri
MAJARONCKOV« špiritov in vinski kis
ter prvovrsten kis za vlaganje sočivja.
Ustanovljena leta 1886.
Telefon štev. 2578.
Izdaja m zalaga Zveza gostilničarskih zadrug v Ljubljani. — Odgovorni urednik Ivar Hercog. — Za »Nar. tiskarno: Pr. Jezeriek