letnik:. V Ljubljani, dne 25. decembra 1921. Štev. 11, 12, ,,i ~J=r;...'. r:.:l:'.l.l::r:,,;r^r::„ , .—assr ', sre,-1:*,-1 ■ ::aL.n.,rj!ig^wa«L.i»fff-e- 1 UOOSLOVANSKl OBRTNIK GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI »ja _ ___________________ ________ List izhaja enkrat na mesec, in sicer 24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka j pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav-,5- vsakega meseca, ter slane za celo leto j velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko- | ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3. Obrtniki! Vaše glasilo je »Jugoslovanski Obrtnik«! Širite naš list med svojimi to-vtU'iši in prijatelji! Pridobivajte mu novih Naročnikov! Naj ne ho slovenskega obrtnika, somišljenika S. L. S., ki bi ne bil naročen na svoje stanovsko glasilo! Bilanca. Ob zaključku letošnjega leta želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Zaključujemo burno leto 1921. Preko Narodnega praznika 1. decembra nas. je drveči čas privedel v četrto leto obstanka Naše narodne države. V naših srcih je ta dan gorelo, ko smo se spominjali odločilnega preobrata leta 1918. Veselili smo se, zajedno pa z žalostjo opazili, da ne vlada med nami več tisto navdušenje, da ljudstvo brezbrižno motri visoko obletnico. Kaj Naj to pomeni? .Je li zatopel v nas čut, da smo samostojni, da nas ne tlači več jarem suženjstva? Je li zginilo iz nas tisto veliko hrepenenje, s katerim smo ob prvem svitu bližajoče se prostosti pričakovali vstajenja? Ni res! V nas še živi tista velika ideja, ki je tlela za časa suženjstva in ki je postala mogočna ob času vstajenja, živi še v Nas in hoče nekaj ravnotako velikega in močnega, hoče življenja v pravi, resnični svobodi, hoče čvrste narodne države! Državni krmilarji vedo, kakšna je njihova dolžnost! Ce so jo izpolnjevali, o tem naj Sodi javnost! Krščansko ljudstvo! Vi vsi, ki ste somišljeniki krščanskih načel, priznavajte jih neustrašeno! Akoravno svobodomiselstvo gazi naše svetinje, akoravno smo na vodilnih mestih črno zaznamovani, ne bojmo se! Pokažimo odločno, da smo vredni Nasledniki naših velikih predhodnikov! Pokažimo, da častimo spomin našega velikega dr. Kreka, ki je bil najvišji vzor krščanske in narodne misli! Stopimo na pot trnja in trpljenja! Krščanski obrtniki! Na Vas gre v prvi vrsti naš klic! Veliko dela nas čaka ob po-četku novega leta! Naš delokrog se mora razširiti, naša organizacija povečati! V vsak večji kraj mora naša Obrtna zveza, zavedajoč se svoje apostolske naloge! Vsak trezno in krščansko misleči obrtnik mora postati naš član! Bližajo se časi, ko bomo organizacije krvavo potrebovali! Bilanca letošnjega leta je razveseljiva. Vendar ni šlo vse tako, kakor bi moralo. Ustanovilo se je nekaj novih Obrtnih zvez, kar priča, da napredujemo. Posamezne Obrtne zveze zelo živahno- delujejo, kar imamo v prvi vrsti zahvaliti delavnosti in požrtvovalnosti njihovih odborov. V centralnem tajništvu v Ljubljani se je storilo, kar je bilo pač možno. Posredovalo se je pri različnih oblastih v raznih strokovnih zadevah, dajalo nasvete, prirejalo sestanke, torej vse, kar je pač le bilo mogoče storiti v korist obrtnikov. Predvsem pa moramo pri našem po-kretu obrniti pozornost na naše glasilo! Večkratne spremembe v uredništvu so bile krive, da je list posebno v zadnjem času neredno izhajal. Temu bo v prihodnje konec. List bo v bodoče zopet redno izhajal. Zahtevati pa mora tudi od svojih naročnikov nekak red, posebno kar se tiče plačevanje naročnine! Na drugi strani pa pozivamo naročnike, da nas podpirajo s članki. .Vsak naj napiše po svoje kako novico iz obrtniških krogov, ali pa po možnosti kaj strokovnega in pošlje uredništvu. Z veseljem sprejmemo tudi nasvete, kako bi radi imeli rrejen naš list in se bomo po možnosti tudi ozirali na te želje. Na kratko smo poudarili naš splošen položaj, zasluge in napake. Kef si pač zaslug ne more samo posameznik prilaste- vati, tako tudi ne more odpraviti posameznik vseh napak. Le tam, kjer jih je več skupaj, je delo uspešno in plodonosno. Zato pa na delo! Da zamoremo uresničiti naše načrte, agitirajte povsod za našo organizacijo, pridobivajte ji novih članov in za list novih naročnikov! Zavedajmo se, da je le v skupnosti moč! V znamenju dela zaključujemo in pričnemo v novem letu udejstvovati te misli, da dosežemo čim prej visoki ideal naših stremljenj! 0 cehih. Izraz ceh čujemo pogosto, vendar pa smo si malokdaj na jasnem, kaj pravzaprav to je, odkod in čemu. Gotovo bo marsikomu ustreženo, če se v našem listu malo pobliže seznanimo s to važno srednjeveško napravo. Ceh (nemško Zunft, Innung, Gilde ali Bruderschaft), pomeni nekako društvo, združenje ali zadruge. Prvotno je bil ceh zveza samostojnih rokodelcev, pozneje pa korporacija vobče. V cehih so se organizirali profesorji, dijaki, igralci, zdravniki, pogrebci, rokodelci itd. Cehi so bili razširjeni po celi Evropi, predvsem pa v Nemčiji. Nemčija je upala, da se potom cehov dvigne iz gospodarske propasti, kamor jo je dovedla tridesetletna vojna. Ustanavljanje cehov pa je tudi zelo pospeševala okol-nost, da so se Nemci v tistem času zelo radi združevali. V 12. stoletju se je blago prodajalo in kupovalo na gotovih določenih krajih (sejmih). Da bi to prodajo organizirali, uredili konkurenco ter omejili obrtno svobodo, so jeli ustanavljati cehe. V tej dobi ločimo obrtnike z ozirom na njih gospodarski in osebni položap v več vrst: Nekateri so bili osebno svobodni, a gospodarsko nesvobodni; njih delovna moč je pripadala gospodarju. Drugi zopet so bili osebno nesvo- bodni, a gospodarsko svobodni, imeli so zmožnost delati za prosto prodajo. Ljudje niso imeli stalnega bivališča; venomer so se selili. Posebno živahno je bilo preseljevanje z dežele v mesta. Dotlej je bilo le poljsko delo visoko cenjeno, od tedaj pa so čislali tudi ostala dela. Cehi so imeli prvotno čisto gospodarski značaj, pozneje so si priborili tudi politično moč. Uživali so popolno avtonomijo. Upravo in sodstvo so vodili sami, instanca nad njimi je bilo mesto. Gotovi cehi so imeli monopol v izvrševanju kake obrti. V cehih so bili organizirani lahko najrazno-vrstnejši obrtniki. Posamezniki so bili lahko na več mestih včlanjeni. Namen cehov je bil dvojei. j. Prisilili vsakega, ki hoče izvrševati kako obrt, da se organizira, sicer ne sme biti obrtnik. 2. Hoteli so delo deliti, da bi tako dosegli čim večja proizvajanja. Le redke izjeme so bili oni, ki niso bili organizirani, pa se jim je kljub temu dovolilo izvrševanje obrti. Način delitve dela v srednjem veku je bil povsem drugi kot je danes. Takrat so n. pr. kovaško obrt delili v kotlarje, nožarje, podkvarje, žebljarje itd. Pri tej delitvi so šli tako daleč, da so našteli v enem mestu do 130 raznih obrti. Danes deli industrija delo po sestavnih stopnjah, da so n. pr. pri čevljarski industriji delavci, ki režejo, šivajo, strgajo, zbirajo itd. Obrtniki so si volili mojstra, ki je imel nadzorovalno oblast. V varstvo konsumen-ta so osnovali obrtno policijo, ki je predpisovala obrtnikom kakovost surovin in cene. V 14. stoletju je bil silen razmah cehov. Blago je bilo dobro izdelano, ker je bilo vedno preizkušeno. Delovni čas se je skrčil, določila se je najvišja produkcija posameznika. Surovine so se skupno naro-cevale ter po potrebi razdeljevale, predpisana je bila plača, prodajni pogoji so bili urejeni. Vsak je smel le svoje izdelke prodajati, veleobrl je bila torej izključena. Cene so bile določene enako za bogatine, kakor za revežp. S tem so hoteli preprečiti možnost, da bi kdo izdeloval le za bogataše. Cehi so izključevali prosto konkurenco zahtevali so enakost in bratstvo med člani. Kapital, kolikor ga je, naj bo v službi dela Vsakemu mojstru je bilo določeno število pomočnikov in vajencev. Ustanavljali so :;kupne delavnice, kamor je imel vsak do-f lop. Strogo je bila prepovedana tudi pretirana reklama. Mojster se je lahko pečat le z eno obrtjo, ki jo je umel sam, ni pa smel opravljati obrti le z delbrn pomočnikov in vajencev. Posamezniku so zabranje-vali razviti svojo moč. Cehi so stremili za upostavo in ohranitev obrtniškega srednjega stanu in za poplemenitenje obrti v umetnost. Srednjeveška gospodarska teorija je bila zelo protikapitalistična. Zahtevalo se je, naj bosta dajatev in protidajatev v ravnotežju; vse trgovine in promet naj preveva krščansko-etični duh, oblastva naj skrbe za to in goje ta gospodarski red. Protikapitalistična tendenca cehov se kaže v tem, da je bilo število trgovcev zelo majhno, da veleobratov sploh ni bilo in ©avnotako ne veletrgovcev drugod kot v pomorskih mestih. Cehi pa niso samo gospodarsko, ampak tudi vzgojno in moralno vplivali na voljo posameznika. Pogoji za sprejem v ceh so bili zelo hudi. Deček je moral prestati poskusno dobo 4 tednov, da je postal vajenec. Učna doba je trajala 2 do 4 leta. Ves ta čas je bil vajenec v popolni oskrbi mojstra. Temu je sledila slovesna oprostitev in sprejem v pomočniško bratovščino, združena s slovesnimi govori. Po izpraša-nju je moral vsak pomočnik na 3- do 51et-no potovanje, kjer si je pridobil še večjih spretnosti. Nekatera, mesta so bila nekaka vseučilišča za obrti. Po potovalni dobi je bilo pomočniku dovoljeno, da je napravil takozvano mostrsko delo, nakar je šele smel upati, da postane mojster. V cehih so prirejali tudi razne sestanke, skupno so se udeleževali božjih služb, pogrebov, procesij ter gojili zabavo. Tudi vojaško so se organizirali, njim je bila prepuščena obramba mest. Potem, ko so cehi dosegli tako sijajne gospodarske uspehe, so hoteli uveljaviti tudi svojo politično moč ter vreči patricije, ki so jih smrtno sovražili zaradi njihovega nasilja napram ubožnim meščanom, zaradi njihovega neomejenega gospodarstva pri mestnem svetu, ki je vseboval vso oblast in pa zaradi njihove nepravične finančne uprave. Kjer so prodrli, tam so tudi dosegli spremembo ustave, ponekod so vso upravo spremenili v zadružno upravo, tako, da je vsak meščan moral biti zadružnik. Čim so cehi zadobili politično moč, so jo že tudi počeli zlorabljati. Ustanavljali so cehe s posebnimi Statuti, omejevali so število mojstrov, gotove ljudi pa sploh izključevali od mojstrstva. Tako je nastalo pomočniško vprašanje. S podkupninami so si nevešči ljudje pridobivali članstvo. Strokovno znanje je prišlo ob vso veljavo, le izpričevala je vsakdo Upošteval. Ta izpričevala pa so večjidel dajali nezmožni mojstri nezmožnim pomočnikom. Draginja se je v enomer dvigala, zadružna misel pojemala, klici proti cehovstvu so se dan na dan množili. Ni čuda, oni, ki so imeli izpričevala, niso poznali nikakega napredka v tehniki in prometu. Te neznosne in nezdrave razmere so dovedle do nekaterih reform kakor: učna pisma smejo izdajati le oblastva; vsa dosedanja izpričevala so strogo pregle- štev. 11, 12 dale oblasti. Napisali so nekaj obrtnega prava. A vse to ni udušilo nevolje pri ljudstvu. Učenjaki so si dolgo belili glave s tem vprašanjem in šele koncem 18. stoletja so začeli pisati razne razprave, ki so jih ljudje s pridom čitali. Reforme so se nadaljevale. Izvrševanje obrti je bilo dovoljeno onemu, ki plača davek, pozneje onemu, ki si pridobi koncesijo, katere so izdajali p° potrebi. Koncesija je bila osebna, neodtujljiva in neprenosna. Izvedel se je splošni obrtni red, partikularen in policijski obrtmi red; koncem 18. in začetkom 19. stoletja Nova Zelandija in Južna Afrika. Nosila bo naslov: Irska Svobodna država. Zvestoba nasproti britanski državi je izven dvorna, j Samost Velike Britanije in Irske se zajamči. V finančnem pogledu bo Irska suverena, vendar prevzame gotovo breme v Pokritje državnega dolga in vojnih izdatkov. Kar tiče Ulstra (protestantski del severne Irske) mu je svobodno, da ohrani svojo sedanjo avtonomijo, v katerem slučaju se urede meje nasproti Irski, ali pa Se prostovoljno pridruži Irski. Zaradi Ul-:’h'a se torej sporazum med Irsko in Anglijo ne more več razbiti. Irska je nedvomno v sedanjem sporazumu dosegla vse, kar ji je Anglija pridati mogla, ne da bi se ji odpovedala. A je ravno: ostala ie zvezana z Anglijo. 'ega irska srca ne bodo lahko prenesla, *ato tam sporazum ni vzbudil tiste radosti kakor med Angleži. Toda ako potrebuje ^iru Anglija, potrebuje oddiha tudi Irska lr! tako je skoraj gotovo, da bo tvoril sedanji sporazum temelj irski zgodovini za daljgo dobo. Važno za svojce Amerikancev. Oddelek za socialno skrbstvo pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja nastop-u> akt, katerega je prejelo preko ministrova zunanjih zadev od našega generalnega konzulata v New Yorku, pod čigar juris-^Hccijo spadajo države: New York, Penn-®ylvania, Ohio, Ne\v Jersey, Virginia, West-^irginia, Massachusetts, Connecticut, Ne\v Hampshire, Vermont, Delamare, Maryland, Maine, South-Carolina, North-Carolina, Ge-0rgia, Alabama, Mississipi, Florida, Rhode Island. Generalni konzulat v Ne\v Yorku pro-si zunanje ministrstvo, naj se potom časo-pouči občinstvo, naj se ne obrača direktno na konzulat s svojimi prošnjami in zahtevami, ker s tem samo zavlačujejo svojo stvar in delo konzulata, ki nima dovolj delavnih moči na razpolago. Da bi se prišlo vsemu temu v okom, je treba, da se za-■Jtferesirani obrnejo tozadevno na svoje Postojne oblasti, ki jim bodo dala takoj posebna navodila, da dostavijo konzulatu v?e podatke. V glavnem so ti podatki natopili: Popolno pooblastilo konzulatu, eks-Cerpt iz župne matice, potrdilo belgrajske vlade, da je prosilec naš državljan, kar je Potrebno posebno v onih primerih, kadar za to, da zahteva rodbina v Evropi imo-j^o umrlega svojega člana iz Amerike, Cer je veliko imovine naših državljanov Poverjeno varstvu upraviteljev neprijatelj-'s,5° imovine (The Alien Property Guaro-!’!ar>), kateri še vedno zahtevajo takih po-l'dil. Z ozirom na kompenzacijo za umrle ,)r' delu je treba poleg gori navedenega še Vstopno: A. Za umrle: Kompenzacija se plača Zer>i in maloletnim, permanentno bolnim in °stalim odvisnim osebam, ki so živele s pomočjo umrlega. V tem primeru morajo naredniki predložiti overovljene dokaze, da 80 res prejemali od pokojnega denarno po- moč. Te dokaze jim more dati pošta ali banka, preko katere so dobivali denar iz Amerike. Na teh potrdilih mora stati iznos vsote, datum in kraj odpošiljatve in kdaj je l|ila pošiljatev izplačana v Evropi in komu. Ce ni mogoče dati takih dokazov, tedaj mora pristojna občina potrditi, da je pogojnik res skrbel za svojce doma. Ta občinska potrdila lahko pomagajo, kadar ni drugih pravih dokazov, vendar pa niso povsem sigurna. Soproga umrlega mora priložiti potrdilo, da je še vedno vdova. Bolni morajo imeti potrdilo od zdravnika, katero mora biti potrjeno tudi od pristojne oblasti, da so neozdravljivi, da sami ne morejo skrbeti za življenje. Isto velja tudi za stare roditelje in druge. V primeru, da se podeljuje kompenzacija v mesečnih obrokih, tedaj se morajo ta potrdila obnavljati vsake tri mesece ali pol leta, kakor to že določajo zakoni posameznih držav. Sicer bo pa to v vsakem posameznem primeru naznačeno. B. Za one, ki so trajno nesposobni: Taki dobivajo ponekod vso kompenzacijo naenkrat, ponekod v obrokih. Trajno nesposobni morajo poročati vsake tri mesece ali vsakega poi leta, da še žive, in da so še nesposobni. Pri zahtevanju kompenzacije za umrlega morajo nasledniki vedno priložiti ubožno spričevalo. Pri zahtevah lastnine umrlega morajo biti priloženi dokumenti občine. V nekaterih ameriških državah predpisuje zakon, da se mora imovina osebe, ki je neoporečno mrtva, izročiti onim osebam, ki so pozvane za naslednico, kar je pa če-sto drugače kakor pri naših zakonih o nasledstvu in morajo včasih te osebe za nekatere dele imovine same napisati prizna-nice in jih poslati konzulatu. Seveda se to ne more poslati naprej. V takih primerih bo naslednikom naknadno konzulat poročal o tem, če je tudi poprej dobil o zainteresiranih že vse dokumente. Pokojninski fond za obrtnike' v Belgradu. (zanatlijski pensioni fond), Fond obstoja že od l. 1911. Pravila so bila leta 1920 nekoliko izpremenjena. Da dobe naši obrtniki vpogled v delovanje tega važnega zavoda, hočemo navesti v našem listu nekaj najvažnejših podatkov. Redni člani pokojninskega fonda za obrtnike v Beogradu morejo postati samo obrtniki in uslužbenci obrtnih podjetij, ki ob svojem pristopu ne smejo biti več stari kot 50 let. Redne članice postanejo lahko tu,di ženske obrtnice, Poleg rednih članov obstojajo pri fondu še dobrotniiki, ustanovni in podporni člani, ki vplačajo enkrat za vselej 100—1000 dinarjev. Kdcr pridobi fondu najmanj 25 noviR članov, postane častni član. Samo redni člani imajo aktivno in pasivno volilno pravico. Pristop k fondu javi obrtnik na podpisanem formularju. Ako ne navede resničnih zdravstvenih podatkov, izgubi za< varovalno pravico. Ako je zavarovanec navedel napačne starostne podatke, recimo, da je navedel premalo let, mora plačevati premije po resnični starosti; razliko, ki jo je premalo vplača!, mora doplačati. Istotako morn plačati premije po falktični starosti član, ki is navedel previsoko starost, samo d< v tern slučaju zapade preveč vplačani znesek v korist fonda. Tarifa, po kateri zavaruje pokojninski fond svoje člane, je odobrena od ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. ‘ Pri pokojninskem fondu za obrtnike se lahko zavaruje član obrtnik: a) pokojnino za starost, pokojnino za slučaj delanezmožnosti ter pokojnino svoji družini za slučaj svoje smrti; b) Član, ki se pusti zavarovati za pokojnino, nc sme biti starejši od 50 let. Svoje otroke lahko zavaruje za gotovi znesek. Otroci, katere zavaruje član za gotov znesek, ne smejo biti starejši od 12 let. Zavarovalnina se jim izplača ob koncu njihove ga 20 tega leta. Ako umrje otrok pred skončanim 20 im letom, se povrnejo staršem vse vplačane premije. Ako umrjejo starši, preden so vzpla-čevali za otroke celih 5 let, se istotako povrnejo vplačane premije. Ako pa umrjejo starši, ki so že vplačevali celih 5 let, dobe otroci pravico do polnega izplačanja kapitala, ko dovrše svoje 20 to leto, ne da bi bilo potrebno premije še naprej vplačevati. Za zavarovanje pokojnine, vplačujejo člani samo predpisane premije, 2/r, vplačuje fond sam iz fonda za vplačevanje premij. Za zavarovanje kapitala, oziroma dole otrokom, plačujejo člani sami celo predpisano premijo. Premije se vplačujejo vnaprej in sicer mesečno, trimesečne, polletno, oziroma letno, vendar se na času na ta načirr nič ne pridobi. Vplačevanje premij za pokojnino traja 30 let, za kapital dote otrokom pa do skončanega 20ega leta. Ako sc dokaže, da so premije previsoke, oziroma prenizke, se lahko po tozadevnem sklepu občnega zbora in odo-brenja ministrstva trgovine in industrije primerno znižajo, oziroma zvišajo. Pravico do izplačanja pokojnine zadobi član, če je piačeval premije celih 30 let. Pravico invalidske pokojni-n e dobi obrtnik, ki je brez svoje krivde postal za delo nesposoben in je plačeval tozadevno premijo najmanj 5 let. Kdor je vplačevali za invalidsko pokojnino 5 let, dobi 50% od. zavarovane pokojnine in za vsako več vplačano leto še 2%. Alto poslane invalid za delo sposoben, mera premije zopet plačevati. Doba invalidnosti se mu; zaračuna, kakor da bi med tem časom premije plačeval. i Če je upravi fonda materielno mogoče, lahko izplača invalidsko pokojnino tudi članom, ki so vplačevali premije 3 leta. V tem slučaju dobi invalid 30% od zavarovane vsote. Pravico na družinsko pokojnino imajo žena in zakonski otroci, in sicer: a) dobe celo zavarovano pokojnino, ako je član vplačeval premije celih 10 let; b) ako je vplačeval manj kot 10, a več kot 5 let, dobi družina pravico na zmanjšano pokojnino, in sicer za 5 vplačanih let 50% zavarovane pokojnine in za vsako še vplačano leto 10 odstotkov več. Ako je fondu materielno mogoče, sme uprava plačati pokojnino tudi družinam onih članov, ki so plačevali premije že tri leta. V tem slučaju sme fond izplačati največ 50% od zavarovane pokojnine. Pri računanju let za invalidsko ali družinsko pokojnino se vračunava 6 ali več mesecev za celo leto. Manj kot 6 mesecev se ne vračunava, razen če ti meseci ne dopolnjujejo 3, 5 ali 10 il e t. Družine članov, ki niso vplačevali niti 3 leta, imajo pravico na povračilo vplačanih premij. Zavarovano pravico zgubi: a) član, ki še ni vplačeval premije 5 let-ter zaostane s plačevanjem skozi tri mesece, vendar se lahko reaktivira če se podvrže zdravniškemu pregledu. Ako zdravniki potrdi, da je zdrav, se ga sprejme nazaj v članstvo, toda mora doplačati vse zaostale premije s 6% obresti. Ako zdravnik potrdi, da ni zdrav, se ga ne sprejme nazaj, a 9® mu vrnejo vse vplačane premije, b) Ako član po petletnem vplačevanju prestane s plačevanjem premij in se noče reaktivirati, se mu (kakor tu,di družini) zmanjša zavarovalnina primemo številu vplačanih let. Posebni predpisi glede zavarovanih pravic obstojajo za člane, ki so bili obsojeni radi nečastnih dejanj, S tem je podanih nekaj samo najvažnejših podatkov o »pokojninskem fondu za obrtnike v Beogradu«. Zavarovanje je prostovoljno. Ali ne bi bil potreben sličen zavod tudi za slovensike obrtnike? Ali ne bi bilo boljše, če bi bilo zavarovanje obvezno za vsakega obrtnika? Politične vesti. Sklep Zveze narodov glede Albanije. Svet zveze narodov je odobril nastopno revolucijo: Ko je svet zveze narodov vzel na znanje ekspoze angleške vlade o 'informacijah, katere so jo napotile, da je zahtevala sklicanje sveta zveze narodov v svrho, da prouči položaj, ki je nastal vsled tega, ker so čete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev vkorakale v Albanijo, da more ukreniti vse potrebno, kar bi bilo eventualno treba ukreniti po zaslišanju zastopnikov vlade SHS in albanske viade, ko je skupščina zveze narodov 3. oktobra t. 1. priznala velesilam pravico določiti albansko mejo in ker je poslaniška konferenca dne 9. novembra t. 1. določila Albaniji meje !iz leta 1913., določene na londonski poslaniški konferenci z nekaterimi malimi izpremembami in ker je sedaj meja Albanijo določena, in je potrebno, da se zvezi narodov zajamči spoštovanje mej, jemlje svet zveze narodov na znanje izjavo ministrskega predsednika kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je kraljevina pripravljena ukreniti vse potrebne priprave za neposredno evakuacijo vsega Albaniji dodeljenega ozemlja. Istotako jemlje svet zveze narodov na znanje zagotovitev obeli držav, da bosta živeli v dobrem sosedstvu, t. j. da ne bosta dali niti direktnega niti indirektnega povoda za pokrete, ki bi ogrožali mir med obema državama. Svet zveze narodov si šteje v srečo, da more ugotoviti pomirljivo zadržanje kraljevine SHS in Albanije, kateri more prerokovati srečno bodočnost. Svet zveze narodov se je odločil, v soglasju s sprejeto resolucijo z dne 6. oktobra odposlati na jugoslovensko-albansko mejo enketno komisijo, ki bo poročala svetu zveze narodov o umaknitvi čet kraljevine SHS in čet Albanije na eni strani, na drugi strani pa zasedbo demarkacijske črte, določene z odlokom posla-niške konference dne 8. novembra t. 1. Svet zveze narodov se obvezuje omogočiti komisiji, da bo mogla delati na to, da se pri evakuaciji ne bodo vršili neljubi 'incidenti. Komisija bo predlagala svetu zveze narodov, kaj naj bi se ukrenilo v svrho, da se preprečijo incidenti pri izpraznitvi. Občinske volitve v Zagrebu. Dne 11. t. m. so se vršile v Zagrebu občinske volitve. Izid je sledeči: Hrvatski blok je dobil 36 mandatov, demokrati 6, ciorfisti 2, nezavisni delavci 2, socialistična zajedniea 1, jugoslovenska neodvisna stranka 2, Hr-vatska pučka stranka 1, radikali pa nobenega mandata. Vsega skupaj je glasovalo od 28.695 volivcev 21.461 oseb, tako da je bil kvocient 428. Glasov so dobili: Radikali 154, socialistična zajedniea 454, demokrati 2545, jugoslovenska neodvisna stranka 819, cionlisti 691, Hrvatska pučka stranka 366, Hrvatski blok 15.297 in stranka neodvisnih delavcev 1074 glasov. Oblasti. Po členu 135 naše vidovdanske ustave, je naša vlada predložila na-Bodni skupščini zakon o razdelitvi države na oblasti. Po tem predlogu bi bila naša država razdeljena v 26 oblasti. Dosedanje pokrajine bi bile razdeljene v več manjših edinic. Slovenija bi bila razdeljena v dve oblasti in sicer v ljubljansko in mariborsko. Ljubljanska oblast obsega po tem predlogu: mesto Ljubljana; politične okraje: Črnomelj, Kamnik, izvzemši občine Motnik, Trojane in Špitalič; Kočevje, iz-vzemšl občino Osilnica; Kranj s koroško občino Jezersko; Krško, izvzemši občine Velika Dolina; Litija; Ljubljanska okolica; Logatec; Novo mesto; Radovljica; sodni okraj Brežice in Sevnica; občine Veliki Kamen in Mrčna Sela iz sodnega okraja Kozje; sodni okraj Laško, izvzemši občine Sv. Rupert in občine Prezid iz kotorja flhbranskega. 2. Mariborska oblast obsega: Mesto Celje, Mariibor in Ptuj; politične okraje Ljutomer, Maribor, Murska Sobota, razven občine Dolnja Lendova mesto, Dolnja Lendova okolica in Dolnji Lakoš; Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec; sodni okraj Kozje razven občin Veliki Kamen in Mrčna Sela; sodni okraj Celje, Vransko, Gornji grad, Šmarje, iz sodnega okraja Laško pa občina Sv. Rupert; iz političnega okraja Kamnik občine Motnik, Trojane in Špitalič. Hrvatska in Slavonija bi bih razdeljeni v štiri oblasti, in sicer v zagrebško, krajiško s sedežem v Karlovcu, varaždinsko in csješko. Razventega bi tvoril0 mesto Zagreb samostojno oblast. Vojvodina bi bila razdeljena v dve oblasti in sicer v Bačko s sedežem v Novem sadu ter v Potisko s sedežem v Bečkereku. Bosna in Hercegovina v štiri oblasti in sicer v Vrbasko s sedežem v Banjaluki, v tuzlansko v Tuzli, sarajevsko in mostarsko. Dalmacija v dve oblasti in sicer v splitsko in dubrovniško. Srbija v devet oblasti in sicer v beograjsko, podrinsko s sedežem v Šabcu, braničevsko s sedežem v Požarevcu, šu-madijsko v Kragujevcu, nliško, raško v Novem Pazarju, kosovsko v Prištini, skopil" sko in bitoljsko. Razventega bi tvorilo mesto Beograd samostojno oblast. Črna gora bi obsegala eno oblast in sicer zetsko s sedežem v Cetinju. To je načrt centralizma! Kakšno stališče zavzemamo mi, je znano. Naš državni proračun. Vlada mora P° ustavi predložiti parlamentu proračun najkasneje do 20. novembra vsakega leta. P° nekaterih poročilih je vlada za letos menda to že storila — parlament seveda §e ne deluje — po drugih poročilih pa bo veljal še stari proračun oziroma dvanajstina do konca aprila prihodnjega leta. Poglejmo, kakšen proračun je napravila vladina večina, da vidimo, koliko letno izdamo. Državni izdatki: Vrhovna državna uprava (to so dragonjske doklade) 598 milijonov, 487 tisoč, 881 dinarjev 35 par; pravosodno ministrstvo 185 milijonoVj 677 tisoč, 576 dinarjev 90 par; prosvetno ministrstvo 459 milijonov, 924 tisoč, 493 dinarjev 30 par; ministrstvo ver 81 milijonov, 619 tisoč, 291 dinarjev 20 par; ministrstvo notranjih zadev 138 milijonov, 54 tisoč, 647 dinarjev 15 par; ministrstvo narodnega zdravja 185 milijonov, 603 tisoč, 764 dinarjev 95 par; ministrstvo zunanjih zadev 34 milij0" nov, 312 tisoč, 197 dinarjev 50 par; finančno ministrstvo 829 milijonov, 166 tisoč, 857 dinarjev 50 par; ministrstvo vojne in mornarice 1489 milijonov, 356 tisoč, 657 dinarjev 40 par! ministrstvo javnih del 273 milijonov-98 tisoč, 216 dinarjev 75 par; prometno ministrstvo 831 milijonov, 81 tisoč, 742 dinarjev 60 par; ministrstvo pošte in brzojava 238 milijonov, 254 tisoč, 284 dinarjev 85 par; ministrstvo za kmetijstvo in vode milijonov, 156 tisoč, 187 dinarjev 65 p°r’ ministrstvo gozdov in rud 206 milij0" nov, 464 tisoč, 51 dinarjev; ministrstvo za trgovino in industrij0 10 milijonov, 638 tisoč, 995 dinarjev 6 par, ministrstvo za socialno politiko 414 milijonov, 111 tisoč, 489 dinarjev 95 pal’ ministrstvo za agrarno reformo 55 a1'" lijenov, 514 tisoč, 979 dinarjev 10 pai4_ ministrstvo za ustavotvorno skupšči'10 97 tisoč, 540 dinarjev 60 par. Proračunski rezervni kredit znaša 81 milijonov dinarjev. Skupni izdatki torej znašajo 6257 milijonov, 577 tisoč, 804 dinarje in 86 par ali okoli 26 tisoč milijonov kron. Državni dohodki. Carina in razne carinske pristojbina 417 milijonov, 810 tisoč dinarjev; užitnina (trošarina) 390 milijonov dinarjev; dobiček na denar 810 milijonov dinarjev; davek na poslovni promet 400 milijonov dinarjev; zbornična uprava 905 tisoč, 750 dinarjev; invalidni davek 36 milijonov, 65 tisoč, 750 dinarjev; državna posestva 61 milijonov, 656 tisoč 369 dinarjev; začasni davek na premoženje 597 milijonov, 112 tisoč 984 dinarjev 61 par; izredne državne naklade (prireži) — povišane za 100 odstotkov — 400 milijonov dinarjev; razni dohodki 13 milijonov 750 dinarjev; davki 1806 milijonov, 162 tisoč 5550 dinarjev; državno gospodarstvo 1295 milijonov, 305 tisoč 593 dinarjev 50 par; razni dohodki 29 milijonov, 331 tisoč 877 dinarjev 75 par. Naši poslanci pa bodo pr!i razpravi « proračunu napeli vse sile in moči, da sč črtajo vsa nepotrebni izdatki in da ljlid-stvo obvarujejo pred vedno naraščajočimi davki. Občinski volivni reti za Slovenijo. V zakonodajnem odboru je bil predlog za žensko občinsko volivno pravico v Slove-nifli končnoveljavno odklonjen. Jugoslovanski klub je še enkrat odločno nastopil zanjo, dočim so socialisti ostali hladni v ozadju. Po enem letu priznana pomota. Verifikacijski odbor je danes razpravljal t> mandatu posl. g. Ivana Kirbiša (SK3). Verifikacijski odbor je ugotovil, da je g. Ivan Kirbiš prišel do poslanskega mandata vsled napačnega štetja glasov. Na njegovo mesto pride kot poslanec g. Skoberne (SLS). Izid parlamentarnih volitev v Belgiji. Vol!itve za parlament v Belgiji so prinesle katoličanom znaten prirastek. Vsega skupaj je bilo za katoliške kandidate oddanih 993.577 glasov ali 135.557 glasov več nego pri volitvah 1. 1919, število mandatov pa se je povečalo za 9, tako da jih bo imela katoliška stranka 82. — Za socialno demokracijo je glasovalo 660.398 volivcev, 16.480 več nego pri zadnjih volitvah, izgubijo 4 mandate in dobijo vsega skupaj 66. — Liberalci so dobili 352.000 glasov, to je 39.677 več kakor leta 1919, izgubijo 1 mandat 'in bodo razpolagali vsega skupaj s 33 poslanci. — »Bojevniki iz fronte« so dobili 58.769 glasov, izgubili 2442 in dobe namesto 5 mandatov v sedanji zbornici samo 4. — Komunisti, ki so to pot prvič nastopili, so dobili le nekaj tisoč glasov. Vlada se bo sestavila najbrž iz treh najmočnejših strank, katoličanov, socialdemokratov in liberalcev. — Veliko vlogo je pri sedanjih volitvah igralo flamsko vprašanje. Flamci so dobili v sedanji zbornici veliko več mandatov nego so jih imeli v prejšnji in zato pričakujejo ugodne rešitve njihovi zahtevi po avtonomiji. V prvi vrsti upajo, da se univerza v Gentu spremeni v flamsko. Razstava in predavanje »Probudc« v Ljubljani. V letošnjih šolskih počitnicah je priredila »Probuda« v vseh večjih mestih Slovenije svojo folkloristiško razstavo risb in slik. Razstavi so sledila predavanja »O razvoju slovenske ljudske umetnosti in o njeni uporabi v moderni in umetni obrti,« Tekom šolskega leta namerava »Probuda« to svojo akcijo nadaljevati v manjših krajih. Prva razstava v zvezi s predavanjem se je vršila v nedeljo, 18. decembra 1921 v Št. Vidu nad Ljubljano vsled poziva ta-mošnje »Mizarske zadruge?. — Predavala sta profesor Volavšek in dr. Rožič. Praški vzorčni velesejm. Od 12. do 19. marca 1922 bo v Pragi vzorčni velesejm. Za njega vlada povsod velliko zanimanje. Dosedaj se je prijavilo že veliko število razstaviteljev, tako da je že skoro polovica sejmskega prostora oddana. Da se zamore obvladati tehnične priprave in urediti raz-stavbene paviljone po želji interesentov, je ustanovila uprava posebno pisarno P. V. U. v Pragi I. Starometska radnica. Sejem bo zopet znatno dvignil gospodarstvo bratske Češkoslovaške. Pri pregledovanju zapisnikov se je ugotovilo, da več lanskih naročnikov še ni poravnalo naročnine. Prosimo, da poravnate kolikor mogoče hitro. Strokovne vesti. TROŠARINE PROSTI BENCIN. Urad za pospeševanje obrti nam sporoča naslednje:' Obrtnike opozarjamo na člen 118. pravilnika za izvrševanje določil o drž. trošarini Sz začasnega zakona o drž. trošarini, taksah in pristojbinah«, ki je objavljen v 133. štev. »Uradnega lista« z dne 5. novembra 1921. Po točki 1. se pobira na bencin trošarina 10 dinarjev za 100 kg. Točka 4. omenjenega člena 118, našteva slučaje, v katerih se ne pobira trošarina na bencin, ki je izdelan v eni izmed tuzemskih rafinerij mineralnega olja in ki se 'iznaša iz te rafinerije le radi porabe: a) v industrijske namene kot sredstvo za raztopljen je in ekstrahiranje; b) za proizvajanje toplote, ne pa svetlobe: 1. pri apretiranju tekstilnega blaga; 2. pri topljenju steklenih robov; 3. pri proizvajanju steklenih biserov, gumbov itd.; c) za čiščenje petrolejskih jam (vrelcev) in č) za gonitev motorja pri poljedelskih in malih industrijskih podjetjih, kakor na primer za gonitev žitne mlatilnice itd. za gonitev malih mlinov itd., in pri onih industrijskih podjetjih, pri katerih se porab- lja bencin zato, da goni motor za proizvajanje električnega toka, toda v tem primeru le za razsvetljavo onih prostorov, v katerih so motor :in stroji, ki jih goni. Za obrtnike pride predvsem v poštev črka č) točke 4. Kdor je po točki 4 upravičen do nabave trošarine prostega bencina, mora zaprositi za dovolilo pri finančni direkciji. Podatki, ki jih je treba v prošnji na finančno ravnateljstvo navesti, so našteti v točki 8. Ker je v členu 118 naštetih mnogo in različnih pogojev, katerim je treba zadostiti, da izda finančno ravnateljstvo dovolilo za dobavo trošarine prostega bencina, priporočamo obrtnikom, da si nabavijo zgoraj citirani uradni ilst. Trgovsko-obrtna zbornica. Dne 30. novembra t. 1. se je vršila feeja obrtnega odseka trgovsko-obrtne zbornice v Ljubljani. Od 16 članov, ki jih šteje obrtni odsek, je bilo navzočih 12. Poleg mnogih prošenj za dispenzo, za dokaz o sposobnosti obrti, se je razpravljalo tudi o principielnem vladnem predlogu za izenačenje obrtnega reda. Vlada zahteva mnenja: in sicer, naj li nov obrtni red sloni na principu svobodne obrti, na dokazu sposobnosti, ali na principu koncesije. Splošno mnenje je bilo, da naj bi ostalo pri dosedanjem načinu, ki predpisuje za okrog 54 raznih obrti dokaz sposobnosti. Srbski obrtni red, ki tudi sloni na podobnem principu, predvideva le pri 33 raznih obrtih dokaz sposobnosti. Za nekatere obrti bo pa prejkoslej potreba, da ostanejo koncesionirane. Če vzamemo v obzir, da je pri nas še nebroj prepotrebnih zakonov, ki jih bo potrebno izenačiti, ter da upoštevamo znaten napredek v slovenskih pokrajinah, bo gotovo še nekaj let ostalo pri starem, kar je za nas pač popolnoma vseeno, kajti naš princip je, da to, kar smo od bivše Avstrije dobrega dobili, ostane, slabo pa se naj z boljšim nadomesti. Gotovo pa je tudi, da obrtni red, par-krat izpopolnien in popravljen, v splošnem ni bil slab. Odsek je bil tudi mnenja, da bo pač umestno, če bo veljal za naše kraie posebni obrtni red, najbolje pač sedanji, ker stojimo na polju obrtne usposobljenosti gotovo najvišje v celi Jugoslaviji in bo naš kontingent, oziroma nadprodnkcija obrtništva se baš naseljevala v spodnje kraje naše države, dočim na nasprotno pač ni misliti. Udruženje trgovcev, indnstrijalcev in obrtnikov za severno Dalmacijo v Šibeniku je imelo svojo prvo konštiturajočo skupščino 20. novembra t. 1. Skupščino je vodil g. Miloš Šupuk, ki je naznanil, da so pravila od vlade že potrjena in torej Udruže-nje že obstoja. Pri volitvi odbora so bili izvoljeni: za predsednika g. Miloš Šupuk, za podpredsednika g. Vladimir Kulic, v ostali odbor pa g. Dimitrije Triva, Ivan Žaja, Simon Iljadica in Josip Jadronja. V nadzor-stvo pa gospodje: Čedo Bauer, Edmund Weissenberger, Stipe Šare, Simo Matavulj in Adolf Makale. Obrtnim zvezam! Koncem januarja bo občni zbor J. O. Z. Vsaka O. Z. bo morala poslati delegate. Skličite prej ko mogoče eeje in pripravite gradivo. Podrobnosti naznanimo po okrožnicah. Raznoterosti. Slovenci v Združenih državah Sever. Amerike. >Jugoslav Section of Americas Making< je izdala povodom razstave v Ameriko priseljenih narodov v Nevv Yorku drobno knjižico z naslovom The Yugo-slavs in the United States of Amerika (Jugoslovani v Zdr. državah Sev. Amerike), ki vsebuje dva informativna članka o Jugoslovanih. Prvega, ki se peča z zgodovino in kulturo Jugoslovanov', je napisal dr. M. S. Stanojevič. V splošnosli je ta pregled za tujca popolnoma stvaren in zadosten, v podrobnosti pa ima vse nedostatke podobnih spisov, ki se zdi, da semintja izberejo za primer par imen kar na slepo srečo. Drugi članek, ki je napisan na podlagi podatkov urada za informacijo o tujcih (Foreign Language Information Service), podaja prav zanimive stvari, iz katerih posnemamo v glavnem to, kar se Slovencev tiče. Jugoslovani so se selili v Ameriko do 1. 1880. le sporadično, od tega leta do 1902 je dotok postal nepretrgan in številen, posebno pa od tega leta naprej. Prvi Slovenec, ki je prišel v Ameriko, je bil menda poznejši škof misijonar Fr. Baraga. Prvi Slovenci so se pred kakimi 50 leti naselili v Minesoti in ustanovili mesto Kraintovvm. V ChicagS in Iovvi so se prvi pojavili 1. 1863., 1. 1866. so si ustanovili v Minesoti svojo glavno kolonijo v Brockwayu. V Omaho so prišli 1. 1868. Okoli 1. 1873 so si ustanovili sedanjo veliko kolonijo v Jolietu; v Ne\vyorku so se začeli seliti okrog 1. 1878. Po podatkih Jugoslovanske sekcije 2 Foreign Language Information Service-ac je vseh Jugoslovanov v Združenih državah 635.000, od teh 195.000 Slovencev. Največjo skupino Jugoslovanov predstavlja sedaj Pittsburgh z Alleghany Corenty (70.000 duš). V mestu Pittsburgu je največja srbska kolonija, Hrvatje pa imajo svoje glavni središči v Chicagu in Pittsburgu. Največja slovenska kolonija je Cleveland z okolico. Jugoslovani so največ zaposleni po velikih industrijskih in rudokopnih podjetjih. Tako je v okrožju za železno 'industrijo v Minne-sotti 50 odstotkov Jugoslovanov; družba United States Steel Corporation je računala v 1. 1918 25.000 jugoslovanskih delavcev. V koksni industriji v Zap. Pensilvaniji je 40 odstotkov Jugoslovanov. V lesni industriji je izdelovanje dog za sode popolnoma v jugoslovanskih rokah. Slovenski mehaniki so zaposleni posebno v avtomobilski industriji. Profesor Rupin se je izrazlil na mirovni konferenci, da je delo spretnih slovenskih mehanikov v tovarnah v Detroitu, Toledu, Clevelandu in Pittsburgu toliko pripomoglo k dobitju vojne kakor popolnoma opremljena armada 25 tisoč mož. Večina Slovencev in Slovenk v New Yorku je zaposlena v klobučarski industriji. Glavne jugoslovanske organizacije so bratsko dobrodelnega značaja. Slovenska napredna dobrodelna iednota v Chicagu ima 524 podružnic s 35.000 člani; Slovanska napredna dobrodelna jednota v Chicagu ima 159 podružnic s 5000 člani; Velika Kranjska slovenska katoliška Jednota v Jolietu ima 134 podružnic z 18.000 člani. Izmed jugoslovanskih časopisov je 16 hrvaških, 12 slovenskih in 8 srbskih. V cerkveni organizaciji obstoja 38 slovenskih župnij; od 26 jugoslovanskih šol (seve z angleškim učnim jezikom) je 14 slovenskih. Nansen pri sv. očetu. Norveški polarni raziskovalec Fritjof Nansen je bil 1. novembra t, 1. v avdienci pri sv. očetu Benediktu XV. Nansen se je prišel kot načelnik za razdeljevanje evropske podpore stradajoči Rusiji svetemu očetu osebno zahvalit za njegovo nravno in gmotno podporo. Papež je, kakor znano, kot prvi pozval na pomGČ Rusiji in*obenem daroval v ta namen 1,000.009 lir. Nansen je papežu poročal o žalostnem položaju v ruskih stradajočih pokrajinah. Papež se je za vse živo zanimal in izrekel Nansenu svoje priznanje za njegovo človekoljubno prizadevanje ter ga bodril, naj svoje delo nadaljuje. — Nansen ie izjavil neki osebnosti, da je poseben viak, ki je vozi! živila, nakupljena iz papeževega prispevka, že dospel v Rusijo. Dalje so dali za Rusijo: Anglija 50 milijonov, Francija 15 milijonov, Švica 1 in pol milijona, Nemčija 1 in četrt milijona, Danska 4 milijone, Švedska 6 milijonov, Norveška 5 milijonov; tudi baltiške države so otvoriie za Rusijo poseben kredit, a Združene države so poslale naravnost mnogoštevilne pomočne vlake. Papirnatega denarja v naši državi je bilo 15. m. m. v prometu za 4567 milijonov 412 tisoč 635 dinarjev. Tekom osmih dni se je zvišalo število papirnatega denarja za 7 milijonov 939 tisoč .100 dinarjev. Po številkah sodeč se množina papirnatega denarja počasi toda trajno povečuje. Nova naredba o invalidih. Socialnopolitični odsek zakonodajnega odbora je sprejel fzpremembo o uredbi glede invalidov. Invalidi izpod 50% nezmožnosti ne dobe več draginjske doklade, temveč samo osnovno pokojnino. Istotako dobe pokojnino samo vdove padlih izpod 40 let, ki so še soesobne za delo. Družine padlih vojakov dobe dodatek za otroke le tedaj, ako plačujejo le pod 30 din. neposrednega davka mesečno. Vojaške knjižnice, ^lehi imajo v vseh polkih, praporih in drugih oddelkih knjižnice. Dne 1. svečana t. 1. so imeli češki vojaki v branje 77.676 zvezkov. V pol leta so se pomnožili za 15.424 zvezkov, V tem času je bilo izposojenih 127.583 zvezkov. Stroški za knjige so znašali v tem času 106.615.15 čsh' kron. Prvi mednarodni evharistični kongres po vojski se vrši 25.—29. maja prihodnjega leta. Po številu jc to 26. evharistični kongres. 28. maja se vrši procesija v vatikanski baziliki na kateri bo nosil Najsvetejše papež Benedikt XV. Posebna ceremonija ss bo vršila v katakombah. Uvos in izvoz. ČchoslovaŠka in Amerika. Češka republika je izvozila v Združene države tekom leta 1920 za 10,154.627 dolarjev blaga. Uvoz iz Amerike v čehoslovaško se je dvignil na 7,077.579 dol. Torej prekaša izvoz v Ameriko za 3 milijone uvoz od tam v Čehoslovaško. Čehoslovaškn je edina država srednje Evrope, ki ima v prometu z Ameriko aktivno trgovsko bilanco. Trgovska bilanca države SHS je seve tudi na n ra m Ameriki v izdatni meri pasivna. V koliko se ne da dognati natanko, ker je statistika pri nas jako pomanjkljiva. Gospodarske statistike v nemškem smislu sploh nimamo in tudi potrebnih predpogojev za to ne. Vendar utegne v kratkem iziti oficielua trgovska bilanca lanskega leta, če bodo »tehnične težkoče< dobre volje. Do sedaj so te ovire preprečevale tisk in publikacijo teh temeljev vsake gospodarske politike in modernega, trgovsko-industrialnega razmaha. Najmočnejši brezžični brzojav na svetu? >Kurjer Poranny« poroča, da namerava came-riška družba >Radio< zgraditi v Varšavi 12 kocinastih stolpov, visokih po 400 čevlje, ki bodo prejemali in oddajali v minuti po 20 besed. To bo ena največjih brezžičnih postaj na svetu. Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljaui, Stari trg, št. 2, ima sedaj 9 poslovalnic na deželi in sicer na Vrhniki, v Pirničah, v Škofji Loki, v Selcah, v Železnikih, im Trati pri Gorenji vasi in v Zireh. Namen te zadruge je, Čipkarice s primernim delom in s poštenim zaslužkom preskrbeti. Ona sprejema vsakovrstna naročila po domačih iu na željo tudi drugih vzorcih in ima vedno v zalogi raznovrstne čipke, kakor zobčke, vložke, roglje podstavke, motive, kroge, okvirje itd. po zmernih cenah. Vse čipke so solidno ročno delo domačini: in kar je glavno, iz pristnega lanenega sukanca, zato se te čipke lahko perejo in likajo ter ohranijo tudi po pranju forme in trajajo na \sak način najmanj eno generacijo. Ločiti je te čipke od onih, ki so na videz dobre in se svetlikajo, v resnici so pa za nič, ker so napravljene iz italijanskega sukanca na vretencih. Gospodinja ki take čipke kupi, se da samo enkrat na led speljati, ker čipke postanejo takoj po prvem pranju cunjaste zaradi skrčene bombažaste niti, izgubijo vse forme, se slabo likajo in v kratkem času raztrgajo. Kdor ta-':e čipke kupuje slabo kupi. Kupujte torej čipke le iz jamčeno lanenega sukanca. Opozarjamo na Osrednjo čipkarsko zadrugo, posebno župne urade na cerkvene čipke, katere so v zalogi, oziroma, s katerimi lahko v najkrajšem času postreže, vse solidno in iz platnenih niti narejeno. • Gojitev tobaka v Sloveniji. Tobačni tovarni v Ljubljani so prispele iz okolišev, kjer se je dovolilo letos saditi tobak, sledeče prijave: Kranjsko (glavarstva: Krško, Novo mesto, Črnomelj) 14 sadivcev s 43.000 sadikami. Prekmurje: 5 sadivcev s 13.000 sadikami. Štajersko (glavarstva: Brežice, Celje, Ljutomer, Maribor, Ptu j): 498 sadivcev z 298.400 sadikami. P a z me roma največ prijav je dospelo iz okr. glavarstev Celje (s 132 sadivci in Ptuj s 316 sadivei). Uprava kulture tobaka je za prehodni čas sledeče uravnana: glavno vodstvo in nadzorstvo kultuno tehn., fiskalne in administrativne službe je v rokah ravnateljstva tobačne tovarne. Radi natančnega nadzor-sjva tobačnih gojitev obstoji pri tovarni poseben oddelek, kateri se bavi z zadevnimi posli za politični okraj Črnomelj, Novo mesto, Krško. Brežice in Celje; za politične okraje Konjice, Ljutomer, Maribor, Ptuj in Prekmurje je pa nadzorstvo kulture poverjeno prehodnemu uradu za kulturo in odkup tobaka v Ptuju. Vsi prijnvijenci za sajenje tobaka so že prejeli dozvole in pa tobakovo seme, dar morejo pravočasno posejali seme v pripravljene razsad-n'ke. Oni prijavljenei, katerim, bi se iz kateregakoli vzroka posev tobaka ne obnesel, morajo to pravočasno javiti direkciji tobačne to varne v Ljubljani, da jim po možnosti poskrbi sadik iz rezerv, ki si jih je za take slučaje poskrbela. Tri milijone vojakov. Angleško vojno ^inistrstvo je objavilo statistiko o vojaški s'li posameznih držav razen Rusije. Po teh podatkih imajo pod orožjem: Francija 609.652 mož; Poljska 600.000; Italija 300 tisoč; Grška 250.000; Jugoslavija 209.00B; Švica 200.000; Španija 190.000; Rumunija 160.000; Čehoslovaška 147.300; Belgija 105.000; Nemčija 100.000; Švedska 56.000; Mažarska 35.000; Avstrija 30.000; Portugalska 30.000; Holandija 21.000; Norveška 1S.400; Danska 10.000. — Če vzamemo, da ti podatki kolikor toliko pravi, potem 'ra a in o v Evropi približno 3 milijone mož Ped orožjem ali 3 milijone delavnih sil — In to najboljših — manj e. LISTNICA UREDNIŠTVA. Radi tehničnih težkoč novemberska številka ni mogla iziti posamezno. Cenjene naročnike bomo začetkom drugega leta odškodovali s posebno številko. Tajništvo Jugoslovanske obrtne zveze Posluje od sedaj naprej zopet redno vsako Popoldne od 2. do 5. sire v Pražakovi ulici Št. 3. Daje na razpolago nasvete ter posre- Ti,.:?.. L Si Mr m Sin. i Prej: „ L BAHOVEC naslednik!. Tovarna na Duplici p. Kamniku • STOLARSTVO Upognfeno pohištvo PrGšBni furnirji za stale in mizarstva P A E K E T I Rezani les Interurb. telefon: pisarna: Ljubljana 266, tovarna: Kamnik 4. Telegrami: Ljubljana Ingenieur Retncco, Kamnik 4, duje pri vseh oblastih brezplačno. Obrtniki, obračajte se na centralno tajništvo! Vsak, ki pride po opravkih v Ljubljano, se naj ob tein času oglasi v pisarni. Uredništvo. Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani. Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Lju.&sfea psgeftlaiea v lastnem domu - Miklošičeva cesta obrestuje hranilne vloge po čistih 3 O Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncern ieta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1,100.000 kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoli pod neposrednim državnim nadzorstvom.' S tavbno galanterijsko kleparstvo Josip Videtič, Tržič prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Izvršitev točna, solidna in primerne cene. Stavbno podjetje Ustan. 1850 SSiiiftiu IV* i* tjjf lili jt1' arhitekt in mestni slavbenik ’ -Lfubijana, Gosposvetska costa 10 j; i se priporoča za vsa v to stroko , spadajoča dela. -- Izvršuje tozadevne načrte in proračune. I aca o D o o o a D a D 5tavbna pisarna [j Ivan Ogrin j Ljubljana,