Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4- krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom :
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.
Občni zbor »Slovenske kršč.-socialne zveze zn Koroško".
Zadnjo nedeljo je imela važna koroška organizacija, S. K. S. Z. za Koroško, svoj občni zbor. Zbralo se je v veliki dvorani hotela Trabesinger okrog 130 večinoma mladih mož in fantov; bili so to voditelji naših društev, naša predstraža, naši mladi generali. Shod se je začel točno ob 3. uri. Predvsem pozdravi predsednik v prisrčnih besedah prevzvišenega kneza in škofa dr. Bol-težarja Kaltnerja ter se mu zahvali, da je počastil s svojo navzočnostjo občni zbor in da se je blagovolil na lastne oči prepričati o uspešnem gibanju slovenske katoliške mladine na versko-kulturnem polju.
Nato je podal društveni tajnik in blagajnik Jožef Vajncerl kratko poročilo o delovanju preteklega leta. Iz vsega poročila se vidi in čuti novo življenje. Živimo, živimo, rastemo, razvijamo se, ta čut smo imeli vsi. Povzemimo na kratko. Vršile so se redne seje vsak prvi četrtek v mesecu. Razpravljalo se je v teh sejah o socialnih tečajih, o društvenih domovih, mladeniških shodih, o knjižnicah, o ženski organizaciji itd. Razposlala je Zveza 620 pisem. Zveza ima v zalogi celo vrsto razglednic, najnovejše so narodne noše na Koroškem, posebno ziljska in rožanska narodna noša. Po možnosti je skrbela Zveza za mladeniško organizacijo. Razlog je jasen. Drugod skrbi država za narodno vzgojo, pri nas moramo to opraviti sami. Lepo je delovala mladinska knjižnica; odseku mladinske knjižnice gre za to posebna hvala. Gotovo je po mladinski knjižnici prišlo okrog 8000 knjig med našo mladino. Najboljše plačilo za to so nam ona poročila, ki prihajajo z dežele.
Podlistek.
Chava Rubin.
Poljsko napisal Aleksander Swi^tochowski.
Poslovenil Ratiški.
(Dalje.)
Mogoče bodo tudi v Pulavi tako zaničljivo majali z glavami. Prehodivši dve vrsti je zopet počivala. PremCšljajoč o svojem težavnem stanju je opazila na cesti, ki vodi v Palavo, nek voz. Poleg kočijaža je sedel nek Žid. Pismonoša, na slabem glasu v Ka-zimierzu, odpuščen vojak, izobčen iz cerkve in od mestnega policijskega urada kaznovan pijanec, je vozil pošto in potnike, katerim je računal po svoje.
»Fran, Fran,« mu je zaklicala, »počakaj !«
»Zakaj?« je vprašal kočijaž, ko je ustavil konja.
»Vzemi me do Pulave.«
»Bom, če vprežete svojo ribo, ker moja kobila ne more vse vleči.«
»Kakor da bi bilo tako daleč — tri skoke.«
»E, pa skoči!«
»Ne govori vendar tako.«
»Kje pa je kaj prostora. Zmečkali bodete Mošku noge.«
In ne čakajoč daljnega privoljenja je stopila ma voz.
»Naprej moraš plačati forint,« ji je dejal Fran.
»Neumnež!«
In odpeljali so se.
Celovec, 30. sušca 1912.
»Dajte nam novih knjig,« ta klic slišimo vedno spet iznova od vseh strani. Posebna zahvala za to gre tudi »Slovenski Straži« in drugim dobrotnikom.
Za mladino sta se vršila dva mladeniška shoda (v Št. Rupertu pri Velikovcu in pri Sv. Križu). Oba shoda sta bila dobro obiskana. Mladeniški shod v Št. Rupertu se bo redno vršil vsako leto o Binkoštih. Ustanovljena so na Koroškem tudi že tri telovadna društva »Orlov«. Posebno je zasledovala Zveza svoj poklic s tem, da je navduševala društva za redno delo in da je pošiljala na shode govornike. Ako se pomisli, da je bilo na Koroškem v celem letu okrog 156 društvenih shodov in ako je Zveza poslala 75krat govornike na shode, opravičeno smemo trditi, da je Zveza izvrševala svoj poklic in svojo nalogo vestno. Posebno so se žrtvovali za shode gg. dr. Rožič, dr. Ehrlich, Smodej in Vajncerl. Pomagali so nadalje tudi gg.: dr. Jesenko, Kriegl, Eric, župnik Limpl, župnik Trunk, župnik Meško. —-Zvezo lahko imenujemo svojo privatno ljudsko šolo, kjer sejemo dobro seme v dovzetna srca našega naroda. Tvarina, ki se je obravnavala na shodih, je bila mnogolična. Odveč bi bilo, vse snovi naštevati. Žalibog niso vsa društva delovala, kot bi morala. Nekaj društev je popolnoma zadremalo; tako društvo v Št. Jakobu, Kotljah, Škofičah, Rožeku, Ločah. Nekatera imajo k večjemu še občni zbor. Tako n. pr. društvo v Radi-šah (ki bi lahko bilo prvo v celi deželi) in v Ziljski Bistrici. Malo življenja kažejo društva v Globasnici, Škocijanu, Vovbrah, Hodišah, na Rudi, Grabštajnu. Nekoliko oživela so društva v Možici, v Žvabeku, v Djekšah, Kostanjah. Pohvaliti pa je treba društva v Črni, Prevaljah, Velikovcu, Svečah, Št. Janžu, Celovcu, Št. Tomažu, Po-
»Zakaj voziš ti danes pošto?« ga je vprašala.
»Andriji je umrl otrok,« je odgovoril Fran, »pa je gospod poslal po-me; vražje opravilo je.«
»Ali je boljše raznašati pisma po mestu in letati peš po vaseh?«
»Jaz_ da naj letam! Kdo si bode trgal čevlje! Če moram dostaviti pismo kakemu vlastelinu v okolico, poiščem kak voz, če ni nobenega — no, potem pa čakam. Pismo ne uvene kot cvet.«
»Če je pa nujno?«
»Meni se nikdar ne mudi, razun če je moj žep prazen.«
»Ali je dosti pisem za okolico?«
»Vrag naj jih prešteje. Saj tudi ne raznašam vsa, temveč samo ona, na katerih je napisano »dostaviti po selu« in katera so priporočena.«
»A plačajo dobro za tvoj trud?«
»Ah, malenkost. Večkrat mi dado par kopejk, včasih malo kruha. Zadnjo nedeljo sem enemu rekel, da nisem vrabec, ki se mu daja mrvico kruha. V Polanovki mi je neki šlahčič včeraj dal za pismo cel rubelj.«
»Rubelj!« je vzkliknila presenečeno Chava. »Do Polanovke je komaj ena milja.«
»Šest vrst. Tamkaj smo izpraznili nekaj čaš in se skregali s poštarjem; udaril me je po hrbtu, a dolžan mu nisem ostal. Zagrozil mi je, da me bode zapodil — ta pes. No, pošta ni več daleč. Doli, Žida!«
Chava je skočila z voza.
»Bog ti naj plača,« mu je dejala.
»Kaj, tvojega boga naj prosim za plačilo! Ti psica! Sem forint!«
»Fran, ali si znorel! Za to pot forint?«
Št. 13.
dravljah, Dobrlivasi, Melvičah-Brdu, Pliberku. Nova društva so se ustanovila v Selah, v Bilčovsu, v Guštanju, na Obirskem, v Št. Lenartu pri Sedmih Studencih. Pripravljajo se društva v Kloštru, v Spodn. Drav-hergu, Libeličah. Naša društvena organizacija se lepo razvija. Boljša bi še bila, ako bi se poklicani možje še bolj zavzeli za njo. V Guštanju, Libeličah itd. pričakujemo odločno sodelovanje od poklicane strani. Katoliška cerkev rabi takih društev; dajmo ji, kar potrebuje!
Ženska organizacija je šele v povojih. — Priredila je Zveza deset ženskih shodov, ki so se imenit'no obnesli. Ne mislimo, da mora biti ženska vedno in venomer v našem taboru. Je ravno tako potrebna poduka, kot ga je potreben moški spol. Posebno dobro se je obnesel ženski tečaj v Žitarivasi. Na ženskih shodih v Pliberku, Velikovcu, Dobrlivasi, Železni Kapli, Celovcu, Št. Janžu, Grabštanju je bilo okrog 100 do 200 žensk. Ako bi hoteli primerjati društva med sabo, moramo postaviti glede vztrajnega, vzornega delovanja Št. Tomaž celi Koroški v zgled. Ampak večni vzori, optimizem, ne-vklonljiva delavnost, navdušenje do dela, trajen stik z Zvezo krešejo tam iskre iz mrtvega kamna. Prav tako! Saj je to društvo najbližje oni nekdanji slovenski kmetiji, kjer so živeli kmetje - vojvode, ki so nemškim knezom dajali slovenski Korotan v najem.
Zveza je nadalje priredila štiri socialne tečaje, v Št. Janžu, v Podravljah, v Celovcu in v Maloščah; zadnji se je sicer vršil dne 26. marca, ampak spada še v zadnje društveno leto.
Obžalovati je treba, da je za izobraževalno delo, ki ga je Leon XIII. tako zabiče-val in zaukazoval, premalo Navdušenja med
»Če mi ne daš deset kopejk, ti odrežem kos ribe.«
In potegnil je nož, pripravljen izvršiti grožnjo.«
»Lopov, kaj delaš!« je vpila obupno Židinja. »Na, tu imaš, ubijalec!«
In pognal je Fran veselo žvižgaje. Chava je odhitela dalje s tovorom na plečih in krenila po nekem drevoredu proti marijanskemu zavodu. Upala je tamkaj ribo prodati, a se je varala. Predstojnica ji je razložila, da kupuje vsa živila le na debelo in da bi rada vzela več jeseter, a ene same ne more uporabiti. Jokaje je zapuščala Chava zavod. Premišljevala je: Ako me bodo povsod odgnali. Riba ne sme dolgo ležati. Hodila je z ribo po ulici v nadi, da jo bode kdo kupil. Dovolj radovednežev je bilo, a kupil ni nihče. Naposled se je ustavil nek star gospod in jo vprašal:
»Za koga je ta riba?«
»Za na prodaj!« odgovori Chava.
»Sveža?«
»Danes vjeta.«
Gospod je pregledaval ribo.
»Koliko hočete za celo ribo?«
»Pet rubljev.«
»Hočete vzeti štiri?«
Po Chavi je šla vesela struja.
»Ah, milostivi gospod,« je prosila, »premalo je. Sama sem skoro toliko plačala.«
»Ali hočete?«
»Kam naj jo nesem?«
»V ono-le hišo, k doktorju Prysku. Tamkaj vam bodo plačali.«
Napisal je par vrstic na posetnico, jo dal Židinji in odšel po svojem potu.
(Dalje sledi.)
nami. Priznamo rade volje, da je čč. duhovščina preobložena z delom. Ampak vojska je, in sicer najhujša vojska, ker se bije med duhovi, in oh vojski ni treba samo redno delati, ampak ponoči in podnevi je treba nositi težko breme.
Blagajniško poročilo je bilo zadovoljivo. Cel promet Zveze je znašal 10.037 K 15 h. Dohodkov je bilo 5274 K 42 h, izdatkov pa 4762 K 73 h.
Opomniti pa je treba, da koroški Slovenci ne žrtvujejo skoro nič za Zvezo. Ud-nina vseh društev je znašala samo 115 K!! Samo za govornike je pa Zveza izdala 348 K 60 h. Nazaj je dobila 28 K, mesto polovico. Od Celovca se zahtevajo povsod čudeži. — To leto se je, skoro bi rekli, na izreden način vzdrževala. Póvdarjati pa je treba, da nismo dobili izdatnih podpor od nikoder kot od »Slovenske Straže« 150 K in od Mohorjeve družbe 300 K.
Koroški Slovenci bi lahko videli vse druge uspehe našega delovanja, ko bi nam kaj pomagali. Premalo je še zanimanja za velike cilje zveze.
Dr. Ehrlich je kot podpredsednik v kratkem govoru pojasnil namen in načrte Zveze; nato se je razvila debata, v katero so posegli g. Carf iz Velikovca, g. Errat iz Celovca, g. Pečnik iz Železne Kaple, g. dr. Jesenko, g. Kusterle, g. Kriegl, g. Lobnik in drugi.
V odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: dr. Rožič, Smodej, Vajncerl, dr. Ehrlich, Mul-ler iz Št. Janža, gospa Činkovic in g. Kus iz Št. Tomaža. Kot namestnika sta izvoljena gg. Eric in Peregrin Vunček.
Brzojavno je pozdravila občni zbor »Slovenska Straža«.
Novi lutrovski vikar v Celovcu.
Znani vikar Haupt je zadnji čas s svojo agitacijo nekoliko ponehal. Ne duha ne sluha ni po njem. Menda njegovo delo ni bilo dosti uspešno in so se katoliki vendarle sramovali, hoditi na take sestanke. Zato si je lutrovska propaganda poiskala in našla drugo pot. Zdaj napravlja v muizeju bivši profesor Hann predavanja o slavnem reformatorju in ta predavanja prinaša malo opiljena uradni list »Klagenfurter Zeitung«,. v prvotni obliki pa vsenemški listi. Uradni list prihaja seve v mnoge verske hiše in tukaj lepo trosi svoje famozno seme. Proti takemu postopanju moramo najodločneje ugovarjati. Profesor se seve oblači v učenjaško togo, ali kar on podaja svojim, to ni znanost, marveč neznosno slavljenje človeka, ki ga naj protestantje hvalijo, kakor jim drago, a katoličan k tem predavanjem ne more molčati.
Profesor Hann je že znan kot častilec Lutra. A včasi je govoril že drugače, nego govori zdaj.
Nimamo prostora, da se temeljito bavi-mo z novim lutrovskim vikarjem, ali nekaj moramo- spregovoriti, zlasti radi tega, ker krščansko-socialni dnevnik molči.
Hann zbira in predava, kar je Lutru v čast, in kar jo katolicizmu v sramoto. Ne! Katolicizmu ni v sramoto, marveč Lei ljudem, ki so se v nekem času imenovali katolike, pa so bili vse drugo, le katoliki ne. To pravimo ni znanost! Znanost nam mora vsako stvar opisati vsestransko. Kdor bi nam življenje svetega Auguština hotel risati tako, da nam pripoveduje le njegovo mladost in bi po tem sklepal: »taki so katoliški svetniki«, bi bil zloben obrekovalec. Če govorimo o svetem, Auguštinu, moramo govoriti o vsem njegovem življenju.
Kdor govori o katoliški Cerkvi, mora najprej pogledati njen nauk in potem vprašati, kdo je neki kriv, če se včasi — tudi v naši dobi — živi, kakor da bi krščanstva na svetu ne bilo.
Ko bo par sto let minilo, bo brez dvojbe tudi marsikateri »učenjak« ugibal, kako je bilo mogoče, da je v velikih mestih bilo leta 1912 toliko grehov? Mi pa vemo, zakaj je tako in se ne čudimo. Kdor predava o Cerkvi in govori nerazsodnim ljudem samo o dobi reformacije in vrh tega še iz te dobe zbira le tisto, kar katoličanom tiste dobe ni v čast, ta ne govori več kot učenjak, marveč
kot agitator! Taka agitatorja sta pouf ala zdaj žalibog Hann in naš uradni list.
Nekoliko pa moramo spregovoriti tudi še k istvari sami.
Vizemimo »Celovčanko« od dne 23. marca. Celovški učenjak poroča, kako je celo strogi papež Hadrijan obsojal tedanje razmere. Potem pa tako govori, da mora nerazsodni poslušalec misliti:	Razmere so bile
res slabe, če je že papež tako govoril! Luter je torej imel prav! Tega pa seve naš slavni učenjak ne pove, da je Luter res svetega papeža na nečuven način sramotil, češ: Papež je eden izmed naših učenikov iz Ldwe-na, tam se venčajo taki osli, iz njega govori satan. (»Pastor«, v 2. p. 98.)
Torej na eni strani papež, ki si prizadeva, braniti čednost in pravico, na drugi strani pa človek, ki papeža, imenuje osla! Iz tega sklepajo naši meščani, da je imel Luter prav, Cerkev pa je bila vsa propala in Luter jo je moral prenoviti!
Celovški učenjak potem pripoveduje, kako se je zlasti Nemčija od Rima izkori-ščevala, in so- se poleg pristojbin pobirali še razni drugi »davki«. K temu imamo pripomniti le, da papež nikdar davkov ni pobiral, saj k temu ni imel nikake oblasti. Kar je dobival in še dandanašnji dobiva, (so- prostovoljni darovi ljudstva. Če pa kdo hoče postati kardinal ali nadškof, naj plača primerno pristojbino, saj tako pobira dandanašnji še država in nikdo -se radi tega ne zgraža.
Hann je seve zelo učen gospod in zato ve o Cerkvi veliko štorij, ki jih sam verjame in jih njegovi verni poslušalci verujejo. Pravi Hann, da je že v XIV. stoletju grajal »pobožni« frančiškan Alvarec papeže, češ, »ki ima primat, je največji sovražnik bo-žji«. Zakaj celovški profeisor išče prič v XIV. stoletju, ne vemo, ljudi, ki so tako »pobožni«, je dandanašnji povsod dovolj, beri liberalne časnike, idi na katerikoli soc. dem. shod, povsod boš neprenehoma slišal tisto infamilo očitanje. Zgodovina pa govori drugače, zato imamo boljših prič, kot so Hann in drugi lutrovski vikarji. Hann tudi ve povedati, da je leta 1519. pisal »strogo katoliški škof Pierstinger« : »Rim je peklenski prepad, tam vlada hudič«. Vsak katoličan ve, da tako katolik ne govori. Gospod Hann naj takih ljudi ne imenuje katoličane, ker ni katoličan, kdor sramoti svojo vero, četudi je krščen, kakor na primer Hann. Najne-umnejša pa se nam zdi basen, ki jo Hann pripoveduje o- mašnikih:	»V Vratislavi je
bilo v eni cerkvi pri dveh oltarjih 240 maš-nikov«. Vratislava je bila tedaj še popolnoma poljska, katoliška je še dandanes, a da je pri enem oltarju na dan maševalo 120 mašnikov, to ni mogoče, in je taka trditev nezmisel. Morda je kak protestantovski pisatelj slišal, da je pri enem oltarju ustanovljenih 120 maš, za vsako je treba seve enega rnašnika, torej 120 mašnikov! Občudujemo to znanstvo ! Najbolj pa seve profesorja in njegove poslušalce zanima to: »mnogo duhovnikov je živelo s svojimi konkubinami«. Dragi profesor! Ali ne očitajo Vaši lutrovski pristaši vsem duhovnikom brez razlike dandanes ravno tisto? Zato sodimo, da je pričevanje, ki je navajate ravno toliko vredno, kakor Vaše, namreč piškav oreh! Vaši poslušalci pa seve se vsake take vesti vesele, saj si morejo potem reči: »Taki so vsi«!
V takih razmerah je bil seve po Han-novi sodbi Luter novi zveličar! S »plamtečo jezo je slikal izprijenost v Cerkvi«. Mi bi pa le radi vedeli, ali je bil Luter sam tako vzoren mož, da je bil opravičen papeža in duhovnike z vso silo napadati? O Lutru samem pa Hann kar molči. Dobro, da zgodovina ne molči in nam »moža božjega« riše, kakor je bil. Ali navadni poslušalci ne poznajo zgodovine, in zato se jih tak lep nauk o Lutru prime. Hann z navdušenjem poroča, kako je Luter zahteval nemško narodno cerkev, ki bo od Rima popolnoma ločena. Vsa duhovniška oblast izvira iz občin, zato se naj župniki volijo! Samo en duhovniški stan je, to je stan župnikov, ali razlike med duhovniki in drugimi ljudmi ni, ker smo vsi po Kristusu odrešeni. To poroča Hann ali pojasnila nima za svoje poslušalce nobenega, bodisi da ga sam ne zna, bodisi, da sploh nima namena poučevati, marveč le
pod krinko (znanosti agitirati v Celovcu za lutrovstvo.
Hann poveličuje Lutrov spis »An den Adel deutscher Nation«. Ravno s tem spisom se je pa Luter popolnoma ločil od katoliške Cerkve! In še več! Luter poziva v tem spisu: »Če tatove kaznujemo z vrvjo, morilce z mečem, krivoverce z ognjem, zakaj ne napademo z orožjem kardinalov, papežev in zakaj si svojih rok ne umijemo v i njihovi krvi?« Hann o tem ljubeznivem pozivu kar molči, seve! Še poslušalci za take -nauke niso zreli. Škandal pa je na vsak način, da hodijo katoličani taka predavanja poslušat in da na ta način uradni list dela propagando za luteranstvo!
Vedeti moramo še, da ti pozivi nikakor niso bili brez pomena, kajti par let pozneje je res prišla nemška vojska v Rim pod vod-istvom Frundsberga in je v Rimu zaklala na j istotine, ne samo duhovnikov, marveč tudi na tisoče nedolžnega ljudstva! Tega Hann svojim poslušalcem ne pove! Hann hvali posebno Lutrov spis o »O prostosti krščanskega človeka«. Tu je Luter baje »mil in ljubezniv ter prost .Arasti«. Hannu menda posebno ugaja sledeče: »Evangeljski kristjan je prost vsakega nasilstva katoliških cerkvenih zapovedi, prost zunanjih del, ki pred Bogom nimajo vrednosti. V krščanskem človeku vlada prosto in veselo iz vero združena ljubezen itd«.
Kako tem ljudem prija prostost! A resnica ni prosta! Ako ne verujemo več, da je Kristus Sin božji, potem to ni več prosita vera, marveč nevera! Če ni več krsta in ni več svete maše, potem naj se ljudem ne govori več o veri, ki je ni! Taka vera je ponarejen denar, ki se ž njim goljufa nevedne ljudi! Če je Kristus Bog, potem so njegove besede resnica in sprejeti jih moramo, če hočemo biti zveličani. To je vera, vse drugo pa nevera! Zato se naj neha ljudi farbati na javne stroške! Ali ljudstvo uradnike zato plačuje, da mu jemljejo vero in je žalijo v svetih njegovih vzorih? Javnost je treba opozoriti na to počenjanje, morebiti bodo polagoma spoznali še nemški krščanski socialci, da imajo v Celovcu potrebnejšega dela, nego v »Ostmarki« delati zoper Slovence. Kaj pomaga ljudstvo zbirati v Cerkvi, medtem pa pustiti olikance zastrupljati po javnih predavanjih. četudi pod krinko, da se predavanja vršijo na podlagi raziskovanj jezuita o. Grisarja.
Slovenci, polraile „1“ z ieriranji!
K 25 letnici kneza in škofa dr. Kahna.
Na Jožefovo, dne 19. t. m., je preteklo 25 let, odkar je bil posvečen v škofa resigni-rani prevzvišeni knez in škof krški dr. Jožef Kahn, pravi tajni svetovalec Njega c. in kr. apostolskega Veličanstva. Nad 23 let je opravljal težavno službo višjega pastirja v krški škofiji in si je s svojo ljubeznjivostjo, s svojim očetovskim srcem do duhovnikov pridobil srca ljudstva in duhovnikov. Z občudovanja vredno energijo je vztrajal pri svojih velikih načrtih kljub najsilovitejšim napadom od strani nemške svobodomiselne večine v deželi. Zadnja leta, ko so mu vsled nesrečnega padca z voza začele pešati prej izredne duševne in telesne moči, so drugi, žal, podrli nekoliko od tega, kar je sezidal prej s svojim umom, žrtvami in vztrajnim smotrenim delom. Knezu in škofu dr. Kahnu je bila in je še predvsem iz srca udaaa njegova duhovščina, za katero je skrbel po očetovsko, jo ljubil, navajal k vzornemu delovanju, podpiral jo z vzpodbujo, pa tudi gmotno, če je bilo treba, in je dosledno in vedno branil kot dober pastir svoje najboljše ovčice. Po inicijativi milostljivega gosp-opata tancenberškega o. Bonifacija Eckerja
O.	S. B. se je k 251etnemu jubileju poklonilo svojemu bivšemu predstojniku krško duhovništvo pod vodstvom prevzvišenega kneza in škofa dr. Baltazarja Kaltnerja in ga je posetilo na njegovem sedanjem bivališču v samostanu na Tancenbergu v četrtek, dne 21. t. m.
si ohranite ! Oslabelost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se okrepčajo, spanec ozdravi, Vaše splošno zdravje se zopet utrdi, ako rabite Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Dvanajsterica za poskušnjo 5 K franko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elza-trg 67 (Hrv.)
Ob pol 11. uri je opravil ob asistenci in navzočnosti prevzv. g. kneza in škofa dr. Kahna sv. mašo v samostanski kapeli pre-vzvišeni g. knez in škof dr. Kaltner. Pred sveto mašo se je v ganljivih besedah spominjal delovanja svojega prednika. Po sveti daritvi so se zbrali navzoči duhovniki — 75, med njimi 26 Slovencev — v kapiteljski dvorani, kjer je pi’evzv. g. knez in škof dr. Kaltner čestital jubilantu v imenu duhovnikov krške škofije; prevzvišeni je bil ginjen in se je v kratkih besedah zahvalil. Celovška duhovščina mu je izročila spomenico s -Podpisi. Pri slavnostnem obedu je iznova iz-pregovoril na čast prevzvišenemu jubilantu knez in škof dr. Kaltner, obema cerkvenima "vladikoma mil. gosp. opat o. Bon. Ecker in stolni dekan mil. g. Gvidon Bittner g. opatu Eckerju, po kojega prizadevanju se je izvršila lepa slavnost. Od navzočih omenimo Poleg že navedenih milostljive gospode stolne kanonike: Kn. šk. kancelar in predsednik Hi'uzbe sv. Mohorja Iv. Vidovič, Ferdinahd ^Vappis, Matevž Gròfier, Janez Pirker, Mariin Kovač. Nadalje so bili navzoči čč. gg.: Krelat in profesor bogoslovja dr. Mart. Ehrlich, profesor bogoslovja dr. Quitt, gospa-sveški dekan Andrej Wieser, dekan J. Jandl z Gmiinda, beljaški prošt Herman Atzlhu-ber, predmestni župnik in duh. svetovalec Kranc Kolarič, vojaški kurat msgr. Kafko Kozak, dekan Marinič iz Pliberka, dež. poslanec in župnik Konrad Walcher, prošt Iv. Kleschutznig iz Brež itd. Žal, da je bilo vsled pobožnosti k presv. Glavi zadržanih zelo mnogo duhovnikov, ki bi se bili radi udeležili izredne slavnosti, zlasti iz slovenskih krajev. — Došlo je tudi mnogo brzo-javov, med njimi najlepši v latinščini od gospodov župnikov dr. Cukala in A. Sadjak.
Prevzvišenemu jubilantu kličemo iz dna srca: Še na mnoga leta!
Dnevne novice in dopisi.
Romarski vlak na Sv. Goro. Po Veliki noči priredi »Slovenska kršč. - soc. zveza« dva romarska vlaka na Sv. Goro pri Gorici. En vlak je za Rožno dolino, drugi vlak pa za Podklošter in za Ziljsko dolino. — Prvi y 1 a k vozi 20. aprila (sobota) iz Svetne vasi ltv sicer ob 9. uri in se ustavi v Bistrici, Pod-£°rjah in Podroščici. Pride v Gorico ob pol Uri; vrne se drugi dan popoldne. Cela v°žnja stane 6 K. — D r u g i v 1 a k za Podklošter in Ziljsko dolino vozi dne 27. aprila Iz Podkloštra, in sicer ob 11. uri 40 minut. Cena za celo vožnjo je 7 K. — Denar se pošlje na Zvezo. Udeleženci se morajo priglasiti do bele nedelje. — Natančen spored prihodnjič.
Občni zbor Slov. kršč, soc. delavskega društva v Celovcu se je vršil ob dobri udeležbi društvenikov. Iz poročil tajnika in blagajnika je bilo razvidno delovanje društva v pretečenem letu. Društvo je v tem letu znatno napredovalo. Pri točki »razno-terosti« se je stavilo več važnih predlogov, 0 katerih se je razvila živahna debata. Novoizvoljeni odbor bode hodil po jasno začrtani poti naprej in dosledno deloval po društvenem geslu: »Vse za vero, dom, cesarja!«
Celovški kolodvorski škandali še ne Ponehujejo. Nedavno zahteva slovenska stranka pri oddelku za državno železnico v Celovcu v vsej dostojnosti tri vozne listke do Trsta. Komaj šoli odrasla punčara (bla-gajničarica) se čuti poklicano, s prezirljivim Posmehom »hanslati« stranko s pridrža-Pjem listkov in z neumnim povpraševa-bjem: »Bas ist das?« (Ali jo je le župan Metnitz tako naučil, ali kdo drugi?) Le s Pomočjo neke zraven prišle Ljubljančanke, ki je tolmačila s svojim »kuhel-tajčom«, se J® posrečilo imenovani stranki, priboriti si z a denar zaželjenih voznih listkov. Na bdečnozobih frajlicah torej sloni v Celovcu Vsa nemška čast na celovškem kolodvoru!
.' Pripomniti je treba, da je dotična stranka
^ Trstu in Gorici pa brez najmanjše težave dobila vozne listke na slovensko Zahtevo. Nadalje je bil pisec tega sam očividec v Celovcu pred tednom dni, ko sta dva Laha na laško zahtevo, pravzaprav bolj * kazanjem nego z zgovorom prejela listke, tako sedaj pa svet še naprej trdi, da je ‘M o venec izzivač, ako na svojih tleh zahteva za svoj denar v svojem jeziku vozni lfdek. Odposlale se bodo pritožbe o takih
slučajih na ministrstvo jn — bodite prepričani — naša vestna skrb bo, da ne zapadejo košu! Zatrli niste spečih, ne boste nas bedečih!
Koroška podružnica »Slovenskega planinskega društva« v Celovcu namerava izdati »Vodnika« po slovenskem delu Koroške. Knjiga — ilustrirana — naj bi v vsakem oziru zanesljivo informirala o faktičnih naših razmerah, ne le zgolj o stvareh, važnih za turista, in tako seznanjala Slovence s Koroško. — Na veliko sredo ob 10. uri dopoldne se vrši v hotelu Trabe-singer posvetovanje glede definitivnega načrta za knjigo in razdelitve dela. Zato vabimo vse gg. planince in neplanince, zlasti duhovnike in učitelje, naj se po možnosti sestanka udeleže, če ne, nam pa vsaj pismeno sporoče svoje nasvete. In če se obrnemo prihodnje dni na posamezne gospode, da nam pomagajo, naj bi nam nihče ne odrekel, saj tu gre za stvar velikega narodnega pomena. — Vsi dopisi, namenjeni »Slov. plan. društvu« v Celovcu, naj se naslavljajo na Hotel Trabesinger.
najboljša kavina primes?
„Pravi : Franck
s kavirim mlinčkom kot
tovarniško znamko.
Po;kušnja dokaže istinitost rečenega, pokaže vse njega vrline v vonju, moči in barvi, izdatnosti, slastnosti in cenosti.
Kako najbolj razveselite svojega prijatelja ali prijateljico za Veliko noč? S tem, da jim odpošljete obe razglednici, kateri je narisal akademični slikar g. Vavpotič za Veliko noč in ki jih je založila »Slovenska Straža«. Ti razglednici se odlikujeti od tujih mazaških razglednic s tem, da so res umetniško izdelane, da so vseskozi domače umetniško delo, ki predstavljati velikonočne prizore iz naše slovenske domovine. Pričelo se je že z razpošiljanjem xeh prekrasnih razglednic. Zahtevajte jih povsod v vseh trgovinah in trafikah in dajte jim prednost pred tujimi! Nakupite jih takoj, ker bo gotovo veliko povpraševanje po teh izredno lepih razglednicah. Večji odjemalci dobe znaten popust, in sicer pri odjemu 50 do 100 komadov 20 odstotkov, do 200 komadov 25 odstotkov, do 300 komadov 30 odstotkov in nad 300 komadov 35 odstotkov. Naročila sprejema »Slov. Straža« v Ljubljani, dobivajo se pa tudi v Celovcu, Pavličeva ulica št. 7, od celovške podružnice.
Prvi veliki spodnještajerski slovenski obrtni shod. Na binkoštni ponedeljek, dne 27. majnika t. L, se vrši v Celju prvi veliki spodnještajerski slovenski obrtni shod. Na dnevnem redu je sedem važnih referatov o obrtnih vprašanjih; nadalje se ta dan položi temelj »Zvezi spodnještajerskih obrtnih zadrug«. Opozarjamo na ta shod že danes ter pozivamo vse merodajne kroge, da se marljivo pripravljajo za to prvo veliko manifestacijo slovensko - štajerskega obrtništva.
Dunajski nadškol srečali Korošce na Sv. Gori, Tiho nedeljo, dne 24. t. m., so bili na Sv. Gori pri Gorici dunajski nadškof eminenca kardinal dr. Nagi, spremljani od goriškega kneza in nadškofa dr. Sedeja in tržaškega škofa dr. Karlin a. Zvečer na povratku iz Sv. Gore so srečali cerkveni .vladike štiri na goro romajoče Korošce, med njimi sotrudnika našega lista, ki je po, prejetem nadpastirskem blagoslovu imel čast predstaviti četvorico kot Korošce ter odgovoriti na več vprašanj, tičočih se Korošcev, za katere so se eminenca kardi-
nal zelo zanimali. Prijazni nadškof dr. Nagi so se prejšnje dni udeleževali slavnosti o priliki spuščanja bojne ladje »Tegetthoff« v morje ter bili gost svojega naslednika tržaškega škofa dr. Karlina, kjer so nadpastiro-vali skozi skoro osem let do odhoda na Dunaj pred dvema letoma.
»Siidmarka« v Celovcu bo na cvetno nedeljo imela pri »Sandwirtu« občni zbor. Klobasarit pride o »nemškem obrambnem delovanju« nemšoknacionalni posl. W a -stia n, ki je s svojo nacionalno prenapetostjo povzročil v štajerskem dež. zboru obstrukcijo slovenskih poslancev, za kar je dobil na nemškonacionalnem shodu v Gradcu 11. t. m. nezaupnico. Vse nemško-nacionalne govornike, ki so zagovarjali prenapeto nacionalno politiko Wastiana, s katero se sili Slovence v obstrukcijo, so nem-škonacionalni poslušalci izžvižgali. Nem-škonacionalni učitelj Sattler je n. pr. na tem shodu govoril sledeče: »Politična neod-kritosrčnost je pognala v štajerskem deželnem zboru bujne cvetove. V pričetku se je zdelo, da bo šlo. Tudi Wastian je bil miren in se je pogajal, čeprav je pozneje izjavil, da njegova nacionalna vest ne dopušča sploh nikakih pogajanj. (Gromovit smeh.) Deželni zbor bi bil lahko delal, če bi Wastiana ne bilo. (»Proč z Wastianom! Pfui!«) Oškodoval je celo deželo, ki hiti radi njega financielnemu polomu nasproti. (»Pfui Wastian!«) Prišli smo do prepričanja, da je delal Wastian po naročilu. Kako se more povzpeti do žalostnega poguma, da sam sebe proslavlja za nacionalnega junaka? Ali se mora tega moža še smatrati za resnega? S kakim frazastim bleskom je vodil svoje volilce za nos. Delajmo vsi na to, da izginejo taki frazerji v globočini, iz katere so bili dvignjeni. Wastian je izjavil, da tudi v jeseni ne bo dopustil zasedati deželni zbor. Kako stališče zavzemajo poslanci napram tej grožnji z obstrukcijo?« — Besedam tega govornika je sledilo urnobesno ploskanje. Tega faliranega politika bodo v nedeljo poslušali celovški nemški nacionalci in mu bodo ploskali, ko bo premleval stare fraze o slovenski nevarnosti, o obrambi nemštva itd. Za Celovčane je pač vse dobro, če je le zoper Slovence naperjeno.
Laške surovine, V arlberškem tunelu so vrgli 25. t. m. Lahi nekega Hrvata z vlaka skozi okno. Lahov je bilo kakih 90 in so se sprli s Hrvatom. Lahe so zaprli. Železniški čuvaj je bil slučajno priča teh grozodejstev in je spravil krvavečega Hrvata na varno.
Rada, (Požar.) Dne 20. marca, ob 10. uri dopoldne, je na Gruči posestvo kmeta Vincenca Čekon p. d. Gašperl do tal pogorelo. Kako je ogenj nastal, ni znano. Začelo je goreti na mostu pri skednju. Živino so rešili, vse drugo, večinoma leseno, je zgorelo. Posestnik je bil sicer zavarovan, pa le nizko, in ima veliko škodo.
Kapla ob Dravi. (B e š t r h a c a , š p a r-k a s a!) Tukaj so ustanovili 24. t. m. nemškutarji posojilnico. Najbolj sta se.zaMo potegovala Košič v Svetnivasi in Marinič, nadučitelj v št. Janžu. Nič nimamo zoper to, vsak »po svojem«!. Samo če bi nas vprašali, bi svetovali, naj postane blagajničar Marinič, ker je pri naši požarni brambi v strašno dobrem spominu. Morebiti so pa sami že spoznali, da bo tako najbolj pra,v. Beštrha-ca! To bo veselje, ko bodo ljudje prinašali denar, ker ga nekateri že dolgo nisnm videli. Torej, ljudje božji, le vkup in brž in veliko, da bo vredno!
Pcdkrnos, (P o i z k u š e n vlom v c er k e v.) Ponoči od 24. do 25. t. m. so zlikovci hoteli vlomiti v tukajšnjo cerkev. Cepin so vzeli v bližnjem mlinu in ž njim odprli železne duri v zvoniku, ali drugih, lesenih duri niso mogli odpreti. Obojne duri so precej poškodovali. Tudi na pokopališču so poizkušali svojo moč. Izdrli so močen železen drog in ga pustili na sredi pokopališča. Vdrli so tudi v mrtvašnico in duri poškodovali na lesu in železju. Orožniki v Žrelcu so to kmalu izvedeli in že dopoldne prišli ogledovat. Upamo, da se jim posreči, zaslediti hudobneže.
Velikovec. (V e 1 i k o v š k i patent.) Nobel in fortšritlih ljudje pa so v Velikovcu. Seveda tolažljivo je, da so taki Je nekateri! Novoletna voščila si delijo z — zaušnicami. S ključi izbijajo zobove, s poleni pretepa-vajo »neporedne« mladeniče, s steklenicami za pivo merijo v poznih nočnih urah čez
čelo možgane svojih lastnih privržencev; in če jim kdo ni povolji, da se ga hočejo znebiti iz kake gostilne, mu vržejo nekaj steklenic pod neprijetne noge. In najboljše na tem je, da nemškonaceljski zdravniki po štirinajstih dneh ne najdejo nikakih telesnih poškodb več. Pa še naj kdo reče, da v Velikovcu nismo napredni! Ob sredah in nedeljah pa ni ne konca ne kraja besed: »Pa mamca, pa očka, pa ’aj b’te pa ’upli?« Zares pravi »Volkermarkt«!
Na Schneebergu blizu Dun. Nov. mesta se je v nedeljo, 24. t. m., ponesrečilo 11 oseb, ki so se podali s smučami (ski) na izlet v gore. Popoldne je začelo snežiti in snežen plaz, ki se je utrgal vsled novopadlega snega, je podsul 12 oseb, od katerih so samo eno žensko rešili živo. Vse druge so izkopali mrtve.
Želinje pri Velikovcu. (Shod) na sv. Jožefa se je prav dobro obnesel. Društveni prostor je bil natlačen občinstva. Najprej je razlagal č. g. dr. Ehrlich iz Celovca krive nauke socialne demokracije prav poljudno in lahko umljivo, potem pa so dekleta uprizorile igro »Sv. Cita«. Dekleta so vse vloge prav dobro pogodile, in je igra, primerna resnemu času, prav dobro ugajala. Tudi manjše deklice, ki so šele prvikrat nastopile, so bile prav korajžne in so dobro izpeljale svoje uloge.
Šteben pri Beljaku. Na željo ljudstva se bo priredila letos zopet igra »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa« v Štebnu na tistem mestu kakor lansko leto, in sicer prvič na velikonočni ponedeljek, drugič na belo nedeljo. Če bi bilo slabo vreme, se bo igralo prihodnjo nedeljo. Čisti dobiček se porabi za dobrodelne namene. Začetek ob pol 3. uri popoldne.
Malošče. Danes se je vršil tu prvi socialni tečaj, ki ga je priredila »Slovenska kršč. socialna zveza za Koroško«. Dasiravno nam je neka gostilna odpovedala šele na večer prostore, smo vendar dobili pri Motlču prostor, za kar se mu prisrčno zahvaljujemo. — V prvem nadstropju se je nabralo ob 11. uri precej občinstva. — Dr. Rožič je govoril o državi in ustavi v splošno zadovoljnost. — Popoldne ob 3. uri je bilo zopet zbranih okrog 60 ljudi, katerim je gosp. dr. Ehrlich razlagal pomen kmečkega stanu, nato pa jim je razložil pravi avstrijski patriotizem. V debati se je pokazalo veliko zanimanje ljudstva za take prireditve. Ljudstvo je silno ukaželjno in naravnost ganljivo je bilo, kako hvaležno so poslušali predavanja. Kot zadnji govornik je nastopil g. župnik Trunk iz Perave pri Beljaku, ki je že kot domačin jako ugajal. Kdaj bo zopet kaj takega v naših krajih? To je prava šola za nas.
Sveče. (Igr a.) Znani »Bauernzeitungi« »cvetoč mladenič« imenovani sveški kaplan ne dà pokoja. Zopet so bila dekleta, ki so pod njegovim vodstvom priredila igro »Večna mladost in lepota«. Kljub prvemu nastopu je večina igrala v splošno zadovoljnost ter v odmorih od pričujočega mnogoštevilnega občinstva žela splošno hvalo. Nad vse krasen je bil konec, ko ob bengalični luči /ulija umira ter ji angelj polaga na glavo venec devištva, venec »večne mladosti in lepote« ter se obenem čuje ganljiva Marijina pesem. Obiskali so nas gostje iz Št. Janža, Bilčovsa in Celovca.
Podljubelj. ( Š o 1 s ka oblast, kaj porečeš?) Navidezno miren, je naš Spendir na tihem rogovilil na nesramen način naprej. Človeku niti na misel ne pride, kake škandale da uganja pretežna večina onih ljudij, katerih milosti in nemilosti je izročena naša slovenska deca. Ako se je ne ubija s palico, se jo skuša v pravem pomenu besede duševno uničiti. V dokaz temu, v drugi vrsti pa v prid resnici, kdo trosi v takozvanih utrakvističnih šolah prepir in sovraštvo med otroke, hočemo na tem mestu pribiti sledeča žalostna, obenem pa tudi svarilna dejstva. »Vzornemu« učitelju Spendir ju se je zdelo odveč, da se otroci v šoli uče samo nemško, na cesti pa pozdravljajo tudi slovensko. Videl je, da v tem oziru znajo otroci več, kakor on sam kot učitelj, in vsled tega je hotel temu napraviti konec! Prepovedal je otrokom na cesti slovensko pozdravljati, a ker to ni dosti zaleglo, začel je z zapiranjem ter natvezel otrokom, da se tako dela in govori na celem Koroškem, in da morajo nemško pozdravljati. To je nekoliko pomagalo, toda uspeh še ni bil popoln,
in veliki »pedagog« Spendir je segel po posebnem sredstvu, s katerim je na prav barbarski način ranil nežna čustva otroške duše: V svoji surovosti je odločil, da otrok, ki pozdravi koga na cesti slovensko, njega (učitelja!) štirinajst dni ne sme pozdravljati. — To je vendar že preveč in skrajni čas je, da se takega učenjaka glede njegove duševne kvalifikacije natančneje preišče. Obenem poživljamo šolsko oblast, da takim škandalom napravi enkrat za vselej konec, na drugi strani pa opozarjamo starše, da se za svoje otroke pobrigajo — domačini smo in noben človek nima pravice, nam ali kor mu drugemu pod kaznijo zapretiti, kako da mora pozdravljati Upamo, da nam bodo v tem oziru pritrdili tudi naši socialni demokrati.
Sele na Koroškem. Neki »pobožni« gospod iz naše selske fare, ki se baje bavi cel dan s svetim pismom in študira, kako bi se izboljšal krščanski nauk na ljudskih šolah, mi očita, da ne podučujem krščanskega nauka v tukajšnji prenapolnjeni (?) utra-kvistični ali bolje rečeno nemški šoli, kjer je skoraj vsak dan domalega 12 ali 15 otrok! Res je, da od istega časa, odkar starši zaradi pretepavanja otrok ne pošiljajo več istih v šolo, nisem bil v šoli in tudi ne grem, dokler me nekateri gospodje ne bodo pustili pri miru in dokler oblasti ne preskrbe rednosti poduka. Odkar je šolski štrajk v Selah, se hočejo nekateri koroški nemški ali posilinemški liberalci izpreobr-niti in postati svetniki. Dokaz temu je, da prelivajo v »Freie Stimmen« grenke solze, ker se menda bojijo, da je selski župnik postal pristaš proste šole in noče imeti krščanskega nauka v šoli. — He, gospodje! ali se to značilno »jamranje« pač strinja z vašimi nazori? Mislim, da stej se precej urezali, kajne? Morebiti da dobite od papeža kakšno kolajno »pro ecclesie et pontifice«. — Selški župnik.
Prve avtoritete tu-in inozemstva priporočajo „Kufeke“ kot najboljše živilo proti bljevanju, črevesnemu katarju, driski itd.
Velikovec. (Naš lojalni šolski nadzornik.) Pri slednji učiteljski konferenci je hotel neki učitelj povodom neke debate govoriti v prilog slovenščine v p r v e m šolskem letu. A ko je dotični izustil besede: »pravica, zakon in pedagogika«, ga je nadzornik takoj zavrnil, rekoč: »Govorite k stvari!« Torej pravica, zakon in pedagogika bode naše slavne šolnike zelo močno v oči, ker so si v svesti, da ravno v tem oziru najbolj grešijo. Ne razumemo pa, da je nadzornik pustil ravno ob isti priliki govoriti učitelja Kobererja z Dobrlevasi neki politični govor, v katerem je v svoji neotesani maniri napadal in celo žalil slovenske učitelje. Temu nemškonacionalnemu pre-napetežu pa nadzornik ni zaklical svojega »veto«, ampak z vidnim zadovoljstvom' je poslušal vse žalitve slovenskih, svojemu narodu udanih učiteljev. Koberer pa bi mnogo bolje storil, ako bi vzel renegate na svojo »muho«, kajti učitelj, ki iz gole sebičnosti odpade od svojega pomoči potrebnega naroda in žrtvuje svoje pedagoško prepričanje za vsak dvomljiv dobiček, zasluži največjo grajo. Nadzornika pa bi vprašali, kako se strinja njegovo pristransko postopanje z besedami, ki jih je govoril povodom prve njegove konference leta 1909. rekoč, da se bo oziral zgolj le na zakone ija pravico in da mu bo v vsem lojalnost zvezda vodnica? Lepo besedovati pač dobro razume nemškonacionalna gospoda, toda vemo, da mečejo s tem lahkovernim Slovencem pesek v oči, v dejanju pa niti mrvice prave lojalnosti ne dado videti.
Dobrlavas. Na dan sv. Jožefa je bil pri nas cerkven shod; ljudstva je prišlo obilo, ker je bilo še precej ugodno vreme. Pri obeh dopoldanskih božjih službah je bilo videti dosti ljudi v cerkvi, na kramarskem sejmišču pa dosti raznovrstnih kramarjev, posebno čevljarjev iz nemčurskega Velikovca. Če bi prišli vsi ljudje bosi, kar jih je bilo na shodu, bi imeli dosti obuval. Tudi smo pri nas v tihem tednu obhajali pobožnost sv. božje Glave prav slovesno, bolj kakor prejšnja leta. Č. g. Katnik so vsak večer prav ginljivo pridigovali.
Brnca. Vsem zavednim Slovencem iz beljaške okolice se s tem naznanja, da se tukajšnji vrli igralci pripravljajo za igro »Miklova Zala«, katero uprizorijo po Veliki noči. Razun ene osebe so vsi igralci iz brn-ške župnije.
Št. Lipš. Občni zbor izobraževalnega društva, združen z igrami, je bil dobro obiskan. Odbor je bil potrjen po večini stari. Igra »Neža in Fabiola« nas je ganila do solz, je prav primerna za postni čas. Prepirljiva soseda s svojim pijanim dohtarjem sta napravila mnogo smeha med občinstvom. Prav lepa primera za marsikaterega, ki se pravda za prazen nič, dobiček ima pa tretji. — Popravljali bomo tukaj pokopališko ozidje, ki že na več krajih razpada, in zidali mrtvašnico, ki je še nimamo. Vsled tega smo imeli 10. sušca posvetovanje s stavbenim odborom, katerega se je udeležila večina posestnikov. Pogodili smo se, da darujemo potrebni les, vožnjo potom robote, vse drugo se pa plača.
Velikovec. (G. A. M a n n e r j u, »gozdnemu mojstru« v Grebinju v album!) Gosp. A. M a n n e r, odgovarjam Vam! Seveda tega ne morete pričakovati od mene, kot človeka, ki spada k »manj vrednemu slovenskemu narodu« (Dobernig), ki ni vžival blažene nemškobaronske kulture in ki je povrhu prepričan katoličan, ki pozna božje in cerkvene zapovedi, zraven pa še ima seveda naj večji greh pri nemškem »Volksratu«, da je značajen spodnještajerski Slovenec, da bi Vam bil zmožen parirati s tako surovimi izrazi, kakor jih rabite Vi kot »gozdni mojster« v svojih člankih v »Freie Stimmen« in v »Allgem. Bauernzeitung«. Toda odgovarjam Vam kot mož, ki ne bo prišel k Vam prosit za steljo ali drva, ki ne bo od Vas, oziroma g. barona vzel v najem kakega zemljišča ali ga celo hotel kupiti. Odgovarjam Vam kot človek, ki nima, kakor »gozdni mojstri«, opraviti z borovci in štori v lesu, ki se jih lahko poseka in izruje, ne da bi se smeli ustavljati. Z eno besedo, govorim z Vami kot prost slovenski mož. V »Freie Stimmen« z dne 15. marca 1912 odgovarjate na »Mirov« članek z dne 2. marca t. 1., kjer Vam je »Mir« povedal, da kljub vsemu prizadevanju niste hoteli dati leda za grebinj-ski »Narodni dom«. To v svojem zagovoru sami potrdite in pristavite, da nista Vi in Plašnig tega storila zaradi slovenskega ljudstva, ampak zaradi ustanoviteljev »Narodnega doma«, Dobrovca, Čarfa in tovarišev, »katerim hočete vsak čas duri pokazati.« Lep izgovor! Ali potrebujejo Dobrovc, Čarf in tovariši led, ali le gostje in najemnik omenjene gostilne? In kdo so gostje? So ti li sami Nemci? Ali ni pretežna večina Slovencev? Ali nimajo Slovenci pravice do svojih prostorov na svoji zemlji? Gosp. Manner, kaj bi Vi rekli, če bi gosp. baronu Helldorfu in njegovim uradnikom v vovber-ski graščini Slovenec Mentel naenkrat ustavil na svojem posestvu dobavo leda? In vendar, kdo je kriv hujskarij? Ali Slovenci na lastni zemlji, ali tu med Slovene^ naseljeni nemški graščaki in njihovi nemškona-cionalni uradniki in oskrbniki? Kaj bi rekli, g. Manner, če bi prišel kdo v Vašo hišo in Vam tam kratil pravice? Kar pišete, da »Mir« trdi, da sta Vi in Plasnig prigovarjala g. J. Uranšku. da kupi grebinjsko sirotišnico in tam izvršuje svojo osebno gostilniško obrt, da bi je »Narodni dom« ne imel, ni resnično. »Mir« piše natančno to-le: »Bivšemu lastniku »Narodnega doma«, gosp. J-Uranšku, prigovarjajo, da naj kupi itd. Se pač vidi, da Vam je nekdo slabo prestavil na nemško. Kje stoji na tem mestu Vaše in Plasnig-ovo ime. »Mir« trdi splošno, to se pravi Grebinjčani mu »prigovarjajo«, da naj sam obdrži koncesijo. To smo slišali iz ust g. Uranška samega. Tudi ni tista izjava g-Uranška, ki ste jo objavili, popolnoma resnična. G. Uranšek je bil sam hud na tisto izjavo, ki ste jo Vi objavili in se je nasproti ,piscu tega člahka izjavil, da j,e samo to rekel pred Vami, da mu Vi in Plasnig ne prigovarjata, kupiti sirotišnice, za druge pa ne velja ta izjava. Zgražate se tudi nad tem. da »Mir« pravi, da je to »lumparija« (Vi ste prestavili to z nemško besedo »Schurkerei«). ker je eden in isti občinski zastop bil za gostilniško koncesijo, dokler hiše ni imela ye-likovška posojilnica, potem pa ne. Zato Vas vprašam, kako bi pa Vi imenovali enako ravnanje od strani kakega slovenskega ob-
činskcga zastopa? O g. potovalnem učitelju Hoyerju trdite, da ne veste, kaj pravi, kako je prišla grebinjska občina v nemške roke in ga imenujete »nemškega poštenjaka« (»Ehrenmann«). Na to dobite sledeč odgovor: G. J. A. Hoyer je v svojem govoru dne 22. marca 1910 v Maria-Enzersdorfu natančno tako-le govoril: »So sind durch misere Schutzarbeit bcreits fiir unser Volk zuriick-gewonnen worden St. Jakob im Etschtale« itd. — »aus der Gemeindestube von Schon-stein in Steiermark sind die Slovenen gànz-lich hinausgedrangt worden. Ferner ist Griffen in Karnten zurùckerrobert worden.« (»Tako smo s svojim obrambenim delom za naše (nemško) ljudstvo nazaj dobili Št. Jakob v Adiški dolini..., iz občinske hiše v Šoštanju na Štajerskem smo Slovence popolnoma izpodrinili. Nadalje smo Grebinj na Koroškem zopet osvojili«). Zdaj torej veste, g. Manner, kako je govoril g. Hoyer! Če Pa to ni res, kako ga morete imenovati »nemškega poštenjaka«? Ali tega tudi ne Veste, da se omenjeni gospod ogreva tudi Za naseljevanje nemških protestantov na Slovenskem? V ravno tistem govoru pravi omenjeni potovalni učitelj tako-le: »Zato mora biti za nas glavna reč, ne da se oziramo na ozkosrčno versko stališčše, ki je nam Nemcem povzročilo že toliko škode, da skrbimo za to, da samo zanesljivi Nemci na onih nevarnih krajih nastopijo stražo (Wa-che heziehen«). Protestantov bi nam tedaj še treba bilo! Imamo dovolj škodljivega narodnega prepira, in k temu naj pride še verski! Končno poživljate g. »gozdni mojster«, »Mir«-ovega člajikarja, naj predloži slovenskim bratom pravilen račun, kako se njihov denar, ki je v »Narodnem domu« naložen, obrestuje. Temu nasproti povem gospodu Mannerju, da »Hranilnica in posojilnica« vsako leto razdeli nad tristo računskih zaključkov med zadružnike in vlagatelje in še ni bilo nobene pritožbe. Ali bi ne bilo dobro, da bi tudi občinski zastopi isto storili in ne samo v občinskih pisarnah razpostavi j ali svojih računov na kratek čas na razpolago. Sicer pa so denarji naših vlagateljev gotovo bolj vanno naloženi na hišah, katerih vrednost vedno raste, kakor pa pri velikih hranilnicah, ki leto na leto na vrednostnih papirjih kar po 20, 50 in še več tisoč izgubljajo. Tako je torej z lažmi in zavijanjem »Mir«-°Vega dopisnika!
Jožef Dobrovc, kanonik.
Občni zbor »Slovenske kmečke zveze«
za Spodnje Štajersko se je ob zelo lepi ùde-ležbi vršil v Celju pri »Belem volu« na Jožefovo. Govorili so ob velikem navdušenju predsednik »Slovenske kmečke zveze« drž. in dež. poslanec Roškar, drž. in dež. poslanec dr. Krek, posestnik Rančigaj od Št. Jurija ob Taboru in dr. Jankovič. Razun imenovanih poslancev so bili na shodu tudi dr. Benkovič, dr. Korošec, Pišek, Brenčič, Novak, Terglav in Vrečko. Vodstvo »Slovenske kmečke zveze« na Spodnjem Štajerskem je zelo marljivo, zato pa stranka tudi naglo napreduje. V nedeljo, dne 24. t. m., je S. K. Z. zborovala v Karčevini pri Mariboru, to je v občnii, kjer so se Slovenci pred kratkim šele prvič udeležili občinskih volitev. Shod je bil zelo dobro obiskan in je bilo navdušenje zborovalcev za slovenske poslance veliko. Zborovalci so pozvali deželne poslance, da nadaljujejo obstrukcijo v deželnem Zboru. Govorila sta poslanec Roškar in Fr. Žebot.
Kapla ob Dravi. (Odgovor »Štajercu« in Pjegovim lutrovskim sestram.) Kaj zasluži °no človeče, ki se skrije za plot in mirne ljudi, ki mu niso nikoli nič žalega storili, Pač pa mu celo dobrote izkazovali, napada Zavratno s kameni in .blatom? To zasluži °ni, ki se v strupenem »Štajercu«, »Bauern-zeitung« in »Freie Stimmen« znaša nad na-(hi radi ženskega shoda v Št. Janžu. Nekdo je rekel, da je tako človeče podobno stekle-hiu psu, ki grize na vse strani in se zaganja v vsakega, katerega sreča. In to dela človek, ki bi bil p o k 1 i c a n, š i r i t i o m i k o ! ženski shodi družijo in izobražujejo naše plemenito, vsega spoštovanja vredno žen-stvo, dopisun pa to ženstvo brez vzroka surovo napada. Pač ne more drugače, saj se hiu vidi, da stika in rije le v smrdečem bla-lu. Težko mu leži v želodcu tudi misijon.
' edeli smo že v začetku, da ga ne bo mogel Prebaviti, ali nismo mislili, da se bo izkozlal wele zdaj po treh mesecih v »Štajerca« in
druge gnojnice. Kadar mu pa pride na misel župnik iz Kaple, tedaj se pa prekriža, dasi drugače ni pobožen, zaporedoma tolikokrat in tako hitro, dokler ne zmanjka sape. Očila mu, da je spravil nesrečo in neslogo med Čajnče, kjer je prej pastiroval. Kako se morajo tam smejati, če kaj takega berejo! Tam kaj takega prav nič ni znanega, nesreča in nesloga ste le v dopisnikovih možganih. Če pa žuga v »Bauernzeitungi«, da bo vzel drobnogled in preiskoval župnika iz Kaple in Št. Janža, mu kličemo: Le zopet v blato, pa prav globoko, saj edino tam se čutiš srečnega! Če bi si mi hoteli bližje ogledati dopisuna, bi pač ne potrebovali drobnogleda. Mari nič ne vemo, kdo je ociganil svoje tovariše za več stotakov? Mari nič ne vemo, kdo tako vzorno živi v zakonu, da se je zanimala za to celo višja oblast? Mari nič ne vemo, kaj čivkajo vrabci na strehah? Mi ne napadamo nikogar, pač pa se bomo vselej branili, da bo »pok«—alo.
Politične vesti.
Nemšksmacionalna lenoba,
Nemškonacionalna stranka tvori v državnem zboru jedro vladne večine. Poklicana je torej v prvi vrsti za delovanje v državnem zboru; toda poročila z Dunaja se kaj rada glasijo:	Ta ali oni odsek ni bil
sklepčen, zato ni imel sej. Za sklepčnost odsekov so dolžne skrbeti stranke večine. To lenarjenje nemškonacionalnih poslancev na Dunaju je za stranko sramotno, zategavoljo je poslal načelnik nemške narodne zveze nemškonacionalnim lenuhom pismo sledeče vsebine:
D u n a j, 12. sušca 1912.
Cenjeni gospod tovariš!
Vsled v zadnjem času v zborničnih odsekih narejenih izkušenj je zveza sklenila pozvati svoje člane, da svoje dolžnosti glede obiska sej popolnejše kot dosedaj izpolnjujejo. Opetovano se je pokazalo, da so odsekov! člani, ki pripadajo zvezi, v nekaterih sejah skoro do zadnjega manjkali, kar je otežkočilo nadaljevanje odsekovih obravnavanj in je tudi občutno škodovalo stališču zveze.
Zato si dovoljujem nujno prošnjo, da odslej zanesljivo prihajate k vsem odseko-vim sejam in pri njih vztrajate.
Prosim tudi nujno, da se pred sklepom glavnih sej ne odstranite, ker se ravno ob koncu sej pogostoma vršijo kritična glasovanja.
Z nemškim pozdravom in udarom v roke za Nemškonacionalno zvezo:
Gross 1. r.
Državni zbor.
Državni zbor se peča z brambnimi predlogami in je 22. sušca končal prvo branje brambnih predlog ter predloge izročil brambnemu odseku. V imenu »Hrvatsko-slovenskega kluba« je govoril posl. Pogač n i k. V Trstu se je prestolonaslednik, potem ko je bil izpuščen v morje novi dread-nought »Tegetthoff«, pogovarjal o brambni reformi s poslancem Pogačnikom in izrazil svoje posebno zadovoljstvo nad tozadevnim govorom v državnem zboru. V torek, 26. t. m., so Rusini začeli obstruirati. Povod za to jim je predloga o galiških vodnih cestah. Obstrukcijo je začel s štiriurnim govorom poslanec Staruch. Po konferenci z ministrskim predsednikom so Rusini sklenili ustaviti obstrukcijo začasno v zbornici in jo nadaljevati v odseku, to je pripustiti prvo branje predloge o vodnih cestah. Ministrski predsednik je predsedstvu rusinskega kluba obljubil ustreči rusinskim zahtevam, izvesti regulacijo rek in melioracije za vzhodno Galicijo ter jim dati rusinsko univerzo.
Utrjena trozveza?
Vsled laško-turške vojne so se izpreme-nile razmere v avstroogrski-nemško-laški trozvezi. Razmerje med Avstrijo in Laško že zdavna ni bilo več prijateljsko in je zveza obstajala bolj na papirju, nego v resnici. Ravno začetek laško-turške vojne je to napetost med obema državama še poostril. Odkar pa Lahom vojna v Tripolisu ne gre prav po volji in zlasti od časa, ko je avstrijski vladar povodom ponesrečenega napada anarhista d’Alba na laškega kralja čestital prvi izmed vladarjev laški kraljevi dvojici, je laško prijateljstvo do Avstrije postalo nekoliko toplejše. — Te dni se je podal
nemški cesar Viljem na otok Krf in je na potu tja obiskal najprej na Dunaju našega vladarja. V Benetkah se je sešel z laškim kraljem Viktorjem Emanuelom. Laški kralj je obiskal nemškega cesarja na ladji »Hohenzollern«, kjer sta se vladarja par-krat poljubila. Na otoku Brioni je nemški cesar obiskal avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Temu potovanju nemškega cesarja pripisujejo politično važnost in splošno sodijo, da pomeni utrjenje zrahljane trozveze, h kateri se je nagnila v novejšem času na jezo Francozov tudi Rusija.
Laško-turška vojna.
Iz Aten poročajo, da je prišlo tja več laških časnikarskih poročevalcev, ki čakajo na poročila o laški mornarici, ki menda ni daleč od Dardanel, torej ne predaleč od Carigrada. Turki so v Dardanelah položili mine. V malih praskah s Turki v Tripolita-niji so bili Lahi parkrat tepeni.
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Bergmanu & Go. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Društveno gibanje.
Narodna čitalnica v Celovcu priredi dne 31. t. m. ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani hotela »Trabesinger« predavanje o Dalmaciji s skioptičnimi slikami. Vsi Slovenci so uljudno vabljeni! Predava g. dr. Val. Rožič.
Črna. Slovensko krščansko-socialno delavsko društvo v Črni priredi na cvetno nedeljo dne 31. sušca društven shod pri Drofeniku v Črni. Začetek ob 12. uri opoldne. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Sveče, (Kristusovo trpljenje) se bo na Cvetno nedeljo po skioptiku predstavljalo pri Adamu v Svečah. Začetek kmalu po blagoslovu. Pridite mnogoštevilno, nudi se Vam izredna prilika, da bodete gledali Kristusovo trpljenje na 80 krasno barvanih slikah !
Radiše, Kat. slov. izobraževalno društvo na Radišah priredi na belo nedeljo, dne 14. aprila t. 1. svoj letni občni zbor ob 3. uri popoludne v svojih popravljenih prostorih v župnijskem poslopju. Pridejo tudi govorniki Iz Celovca. Za obilno udeležbo članov uljudno prosi odbor.
Žitaravas. Tukajšnja živinorejska zadruga priredi na velikonočni ponedeljek popoludne gospodarski shod v »Društvenem domu«. Predavalo se bo v prvi vrsti o dolžnostih in pravicah članov ter o sedanjemu času primernih gospodarskih predmetih. Ker sc bodo ta dan sprejemali člani, pričakuje obilne udeležbe načelstvo.
Dobrlavas. Na cvetno nedeljo, dne 31. t. m., priredi mladeniški odsek tukajšnjega izobraževalnega društva popoldne po blagoslovu svoj mesečni shod v »Narodnem domu«.
SOCIALNI KURZ S. K. S. Z, V LJUBLJANI.
Vodstvo S. K. S. Z. v Ljubljani priredi v dneh od 9. do 13. aprila (inclus.), to je v tednu po Veliki noči, v Ljubljani v »Ljudskem domu« socialni kurz, ki je namenjen v prvi vrsti voditeljem in odbornikom naših organizacij, ter onim, ki se žele posvetiti enakemu delu.
Predavanja bodo primerna, obdelovala bodo le neobhodno potrebno tvarino, ki .[o zahtevajo vsakdanje razmere časa;^pojaš-njevala jo bodo praktična navodila. Za predavatelje je naprosilo vodstvo odlične gospode, ki so prevzeli nalogo sodelovanja. Predavali bodo gospodje: dr. Krek, dr. Korošec, dr. Doljšak, dr. Gruden, dr. Hohnjec, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Pogačnik, prof. Evg. Jarc, dr. Vrstovšek, dr. Zajec in več drugih.
Upoštevajoč želje, ki so nam dohajale tozadevno z dežele ter dejstvo, da zahteva veliki napredek naše organizacije vedno nove šole in izobrazbe, je storilo vodstvo vse, da bo omenjeni kurz poleg teoretičnih predavanj popleten vmes s praktičnimi navodili. Hkrati treba pomeniti se prijateljsko o morebitnih potrebah, primanjkljajih itd. Zato vabimo iskreno vse, ki jim je naš napredek pri srcu, da se našemu vabilu odzo-
vejo in se kurza udeleže. Vabimo zlasti brate iz zelene Štajerske, lepe Koroške in solnčne Goriške. Prav iskreno radi pa bi pozdravili takrat v svoji sredi mile brate iz TIrvatske, zato še posebej vabimo.
Oglase naj se pošlje najzadnje do cvetne nedelje, dne 31. marca, na tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani.
Za ceno hrano in stanovanje bomo poskrbeli, kar naznanimo prihodnji teden. — Ker bodo s tem stroški zelo mali, koristi pa velike, vabimo opetovano vse naše voditelje, posebno gospode bogoslovce, da se odzovejo vabilu.
Vse podrobnosti bomo naznanjali.
Vodstvo S. K. S. Z.
-"1	r*~	'““-S	Ir”
Slovenske občine in slovenska društva! Spominjajte se v svojih proračunih „Slo-venske Straže"!
r*~ —5	5— 3 fr"1 *"3 fr**"*^ r-*-—!	8^'—41—
Glasba.
P. Hugolina Sattnerja oratorij v Ljubljani. (Dalje.) Kakor je besedilo religiozno, tako tudi godba, instrumentalna i:i vokalna. Moč celega dela leži posebno v zborih in solih. Instrumentacija je dobro izvedena in na nekaterih mestih impozantna. V prvem bariton-solo, ki kaže besedam primeren klimaks (naraščanje), se je jako dobrodejno odlikoval instrumentalen stavek pri besedah: «Ker tvoj glas je sladek«. Melodija, akoravno polna izprememb, se je gibala v naravnih stopnjah. Kromatiko je rabil skladatelj jako srečno. Pevec je pel svojo vlogo naravnost izvrstno; svest si je bil do konca svoje naloge, da ne poje kakega opernega stavka, ampak religiozno vlogo, kar žalibog pri sopranistinji ni bilo vedno opaziti, ker je motila sicer lepe melodije s svojim tremolo. O zborih oratorija ni treba pisati; kdor pozna Sattnerjeve pesmi, že sam lahko sodi tudi zbore v tem delu, ki so njegova posebna moč. Vendar moramo omeniti damski allegro-zbor »Zima je proč«, ki je poln živahnosti in življenja, in zbor zemljanov. »Nikdar od nas«, v katerem je bil unisono stavek: »Glej revne, zapuščene nas, Evine otroke« naravnost pretresljiv. Zakaj je sledil po tem zboru flavto-solo, nisem prav razumel. Ali je hotel s tem posnemati škrjančka, ki se vzdigne v nebo, ali kaj? V drugem delu »Assumptio« se je odlikoval moški zbor »O smrt«. Ali se je skladatelj poslužil bobna za uvod pravilno, prepuščam strokovnjakom. Nastop basa se vsled bobna ni slišal. Ali bi ne bilo bolje, če bi skladatelj, ki je pokazal svojo spretnost v instru-mentaciji v celem delu, uvedel ta kor s celim orkestrom? Vzvišeno lepa melodija je bil tenor-solo »Ave Marija«. Nežen stavek je duet med tenorom in sopranom, vseskozi melodiozen, kakor pogovor dveh angelov o čednostih Marije Device. — V tretjem delu »Coronatio« se je odlikovala koračnica, ki je jako fina in celemu delu primerno izvedena kot uvod v divno lepi »alleluja«, ki ga začne alt in ga posnemajo vsi glasovi, kakor bi vsi nebeški zbori veselja poskakovali, da pride kraljica. Violinski solo bi lahko izostal ali se nadomestil s kakim alt-solom, in če ga je že skladatelj uvedel, bi ga naj vendar malo bolj bogato okrasil. Zdel se je vsaj meni med krasnim alleluja vendar presuh. Lepo izražene so bile besede zemljanov v mešanem zboru: »Pokaži nam svoje premile oči!« — Tehnične priredbe ni treba še posebej hvaliti, ker je pel cel zbor pod vodstvom koncertnega mojstra g. Hubada, ki je imel cel zbor popolnoma v svoji oblasti. — Celo delo je zopet plošča na poslopju slovenskega glasbenega slovstva in lahko stoji na strani velikih glasbenih umotvorov drugih narodov. Skladatelj pa, ki se je po lastnih študijah in trudili povzpel do take popolnosti, naj kljub svoji telesni starosti ohrani mladeniškega duha in naj nas osreči zopet s kakim enakim umotvorom.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Raznoterosti.
Zahvala

Nadzorstvo plesov v Ameriki. »Clevelandska Amerika« poroča o postavah glede plesnih dvoran, ki so stopile v veljavo dne
1.	marca: Mesto Cleveland je nastavilo Sinovih policistov, ki imajo vso oblast in pravico čez plesne dvorane, in nobeno društvo ne sme več najeti svojega policaja. Ti policisti bodo strogo gledali, da se v dvorani ne bo kadilo, da nihče ne pljune na tla, da so vsi odkriti v dvorani in da nikjer dva moška ne plešeta skupaj. V Turner-dvorani na Clark ave je imelo neko društvo veselico. Policist je zabranil vhod vsem onim, ki niso imeli belih ovratnikov. Okoli 30 ljudi je že kupilo vstopnice za ples, toda nihče ni smel v dvorano, kdor ni imel trdega, belega ovratnika. Policist celo uradnika društva ni pustil v dvorano, ker ni imel ovratnika. Obenem so prepovedani vsi taki plesi, ki se ne strinjajo dovolj z moralo. Policist ima pravico ustaviti ples vsak trenotek, in lahko sam razsodi vse prepire v dvorani. Kadar vidi kako osebo, ki hoče začeti prepir, jo nemudoma postavi pod kap. Novi policisti so nekako vrhovni nadzorniki plesnih dvoran, katerim se mora vse pokoriti. Poveljnik policije Kobler se je izjavil: »V Clevelandu se bo pošteno plesalo ali pa nič.«
Pol milijona deiicita ima češko šolsko društvo »Komensky«. Deficit bodo Čehi pokrili z darovi.
Kajža naprodaj z novim pohištvom vred, ope-karnico in 16 oralov zemljišča, arondiranega. Več se izve v Dobajnici št. 4, pošta Hodiše.
Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „Miru“ !
Loterijske številke.
Brno, 20. marca: Trst, 23.marca: Line, 23. marca :
68	41	29	56	10
83	70	12	74	77
27	47	7	88	15
Tržne cene v Celovcu
14. sušca 1912 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica....			24							15	36
Rž				20	46	22	—	12	84
Ječmen ....					—	—	—	—
Ajda				24	—	24	50	12	22
Oves				21	—	22	16	7	53
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	32	16	—	—
Turščica . . .			—	—	—	—	—	—
Leča			.						
Fižola rdeča . .	. .							
Repica (krompir)			8	—	9	46	4	—
Deteljno seme .	.		140	—	160	—	—	—
Seno, sladko . .			6	—	8	—	—	—
„ kislo . .		.	4	—	6	—	—	—
Slama ....			3	—	5	50	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			—	—	—	—	—	—
Repa, ena vreča	• •							—
Mleko, 1 liter	, .		—	24	—	28		
Smetana, 1 „	. *•	.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1		5?	2	20	2	30		
„	„	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1	11	2	20	2	40		
Jajca, 1 par	.	11	—	13	—	24		
Piščeta, 1 par .	. .		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	.		—	—	—-	—		
30 cm drva, trda,	1 m*.		2	80	3	50		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	40	2	80		
			100 kilogr.					
	Počrez		živa		zaklana			O
Živina								«s
	od	do	od	do	od	do		2
	v kronah						cu	Ck
Konji									
Biki		280	360	88	—	—	—	5	3
Voli, pitani . .	—	—	92	96	—	—	6	4
„ za vožnjo .	480	600	—	—	—	—	56	24
Junci		260	420	—	—	—	—	8	5
Krave ....	300	600	86	—	—	—	52	30
Telice ....	240						2	1
Svinje, pitane .	—	__	—	—	148	—	4	4
Praseta, plemena	14	54	—	—	—	—	326	220
Ovce .....								
Na tovarno poljedelskih strojev C. Prosch
v Celovcu.
Čutim se dolžnega, izreči Vam s tem za zelo precizno postavitev brez napake pri Vas naročenega 5 ll2 original Otmar-bencin-motorja svoje priznanje in svojo najtoplejšo zahvalo.
Motor ne odgovarja samo popolnoma vsem nanj stavljenim zahtevam in pričakovanjem, ampak jih je v moje iznenadenjc še celo nadkrilil in morem naročitev takega motorja z mirno vestjo vsakomur najtopleje priporočati.
Podravlje, 20. svečana 1912.
Z odličnim spoštovanjem
Janez Vospernik, p. d. Glaser, posestnik in gostilničar.
Posojilnica v St. Inrjn na Žili
ima svoj
redni občni zbor
dne 8. apri!a 1912 ob 3. uri popoldne v svoji pisarni.
Dnevni red:
L Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Poročilo o rešitvi revizije.
3.	Sklepanje glede čistega dobička.
4.	Volitev odbora in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri ne bilo dovolj navzočih zadružnikov, se bo uro pozneje vršil drugi občni zbor, ne oziraje se na število navzočih.
K polnoštevilni udeležbi vabi OdbOP
jSsig orgle
s tremi spremeni in popolnim pedalom, še skoro nove, za majhno cerkev ali kapelico jako pripravne, se poceni prodajo.
Več pove Juri Rašer, organist, Vetrinj pri Celovcu.
Učenca za tkalsko obrt
sprejme takoj P. Lužnik v Št. Lipšu, pošta Dobrlavas, Koroško. Ugodni sprejemni pogoji. Dela se z vodno silo na stroj.
Naprodaj
je Hartvigova kmetija v Goričah v skupnem obsegu 120 oralov, in sicer je 40 oralov njiv, 40 oralov gore (gozda) in 40 oralov travnikov. — Oglasila sprejema Martin Karpf, p. d. Hartvig, v Goričah, pošta Tinje.
/(iouzitó>nrtriio;>cla/iO£;xio^ tuuiu	iamnni' /xcu>oj/ 4
/> A&iào'
/hot/ /i>anoi>a£m>' fcncurnhxy d jutvru imenom/ Jčatfvieinj&v. Vjz&kxy /p Arialcnn&imA' jioansfrikov'.
/hnuteae» anač&.vJČiLoo'.
Posestvo
z novo hišo in obokanim novim hlevom,
pet minut od postaje Grabštajn in 14 minut z vlakom od Celovca, v slovenskem kraju, obsega okoli 20 oralov zemlje (ki obstoji iz najboljših, tik železnice ležečih njiv, travnikov in gozda), se takoj za 17.500 K proda z nasejanim žitom vred in tudi več zraven spadajočih premičnin. Denarja je treba samo okoli 10.000 kron, drugo more na posestvu ostati. (Pripravno tudi za vpokojenee.) To posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na okoli 23.000 kron. —- Vprašanja s priloženo znamko sprejema posestnik Anton Renko, trgovec v Celovcu.
TLThiemHev balzam
Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko.
lllein echter Balsatn
■ui Jer Schutzsniel-Apsthektdu
A Thierry in Pregrada
Postavno zavarovano.
Vsaka ponaredba in razprodaja drugih balzamov z znamko, ki lahko moti, se bo kazenskosodnijskim potom zasledovala. — Nedosegljivo zdravilno sredstvo pri kašlju, zasli-ženju, hripavosti, olajša katàr, prsne in pljučne bolezni, posebno dobro sredstvo pri influenci, želodčnih boleznih, netečnosti, slabi prebavi, zapeki, zgagi, želodčnem krču, napenjanju, koliki, proti zobobolu in ustnim boleznim, trganju v udih, opeklinam, prišču itd. 12/2 ali G/l ali 1 velika specialna steklenica K 5’60.
Lekarnarja A. lerry-ja
edino pristno
centiioliisko mazilo
zanesljivo in sigurno učinkujoče proti vsem še tako starim ranam, tvorom, ranitvam, vnetjem, uljesom, črmu, prisadu, ozeblinam, kurjim očesom, žuljem itd.; odstrani vse tuje reči iz telesa in prihrani marsikatero bo lestno operacijo. 2 lončka staneta K 3’GO.
Razpošilja: Lekarna »Pri angelu varihu« Adolf THIERRY v Pregradi pri Rogatcu.
Dobiva se skoro po vseh lekarnah. Na debelo v medicinaldrogerijah.
Hranilnico m posojilnico v Sinčivesi
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na
redni občni zbor
ki se vrši
ha Velikonočni ponedeljek dne 8. aprila 1912 ob 9. uri dopoldne v posojilnični hiši v Dobrlivasi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev.
2.	Odobrenje računskega zaključka.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva in rač. pregledovalcev
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Izprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vljudno vabi
odbor.
več vrst: silvanec zeleni, muškat silvanec, traminec, žlahtnina bela in rdeča, rulandec, Izabela, laški rizling mešane vrste in še več drugih. Cena za 100 kom. od 11 do 15 kron. Pošiljam od 25 kom. :-:	naprej. — Imam tudi :-:
razna vina
bela in rdeča. Cena po dogovoru.
Josip Cotič
vinogradnik in trfničar v Vrhpolju pošta Vipava, Kranjsko.
npacaaaaraaca cagnara racacaa
§ « žili Sris si iiofii i Mmii g
D	je nanovo izšla knjiga:	jj
g Življenje svetnikov g g in svetnic božjih. 8
jj Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar, jj
Dva dela, druga izdaja.	Q
P Cena: Mehko vez. K 8'—, za družnike 0 |j K 6'—, po pošti franko KI-— več. — y V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom ii Li TiT 19*  n o rirMirrnilm TT	r\n rmčll LJ
_ K 12-—, za družnike K 8-80, po pošti „ jj	franko KI"— več.	jj
nr-if^r-innr-a rincara raca ranranna
i Vaši dolžnosti
je očitati Jiude bolezni pri Vas in pri Vaši rodbini. Že pri rahlem kašlju porabite prijetno dišeč in hitro učinkujoč
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2*20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K 7-—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20-—.
Izdelovalci! in glavna zaloga
Iskana 8. MIR. s. kr. dvorni dobasiteli,
PRAGA-IIH., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, iz-delovatelja in varstveno znamko!
Le z uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko postavno zavarovanega
.Seehund'
gumijevega trana mazila za usnje
posta-
nejo
res nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih še lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermen j e itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bohme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase:
Pošljite mi zopet 1 poštni zabojček gumijevega trana z znamko „Seehundu. Sem prav zadovoljen.
Taiften, 21. dec. 1909. Alojzij Prenir, okrajni lovec.
Vabilo
na
občni zbor
jablane po 100 kosov od K 25-— naprej, hruške, orehi, breskve, pravi kostanji, črešnje, češplje, marelice itd. en kos od 1 K naprej. 200.000 kosov zelo lepih drevesc za olepšanje in drevorede, en kos od 60 vinarjev naprej. — 2 milijona različnega grmičja za olepšanje, 100 kosov K 15-—. 20 milijonov akacij in gladicijskih rastlin, 1000 kosov od K 12-— do K 70-—15 milijonov gozdnih drevesc: smreke, bori hrasti itd. 1000 kosov od K 3-— do K 20-—. Pasemska perutnina in jajca za valjenje v 20 priznanih pasmah, tako tudi lovski in lepotni fazani in njih jajca za valjenje. — Na zahtevo ilustriran cenik brezplačno.
Hranilnice in posojilnim v làmi
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši
dne 8. aprila 1912 (velikonočni ponedeljek) v hranilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Poročilo računskega zaključka za leto 1911.
5.	Poročilo o izvršeni reviziji.
6.	Slučajnosti.
Načelstvo.
istersko. dalmatinsko. soriško vino
(Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT.
Trgovina z vinom SCAFI FI? na veliko in na drobnoO.f Vwi L.LoI\
RELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123.
Izredna ponudba !
Zaradi nadprodukcije več tovarn za čevlje zamorem
en par čevljev na jermenčke za gospode lin en par za dame
iz trpežnega usnja, !zelo elegantne, po najnovejšem kroju, velikost po željeni številki ali po centimetrih, izborno delo, oddati globoko pod troškovno ceno, in sicer
skupaj za samo
K ino
po povzetju. Ta izredna ponudba je le za zasebnike. Zaloga znaša okrog 15.000 parov in se naročila odpravljajo po vrsti.
Generalna prodajalnica čevljev PAVEL BERGER,
Qswiecim 2 kolodv. 23.
Grof žiga Batthyànyjevo grajščinsko oskrbništvo Csendlak pri Radgoni.
Sveži (frišni)
Portland - cement,
traverze, štukaturo za strop in vse potrebščine za stavbe. Lemeže, sekire, lopate, motike, ročne in vodne žage
ter razno kuhinjsko posodo. Nadalje vsakovrstno orodje za rokodelce in pozlačene
nagrobne kriče.
Bodečo žico in mreže za
ograje in sploh vso železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki
Franc Sadnikar
trgovina z železarni v Celovca
Bnrgoasse 7 (zraven Jotel Moser“).
Srečna volitev
pri skrninastih bolečinah, protinu, nevralgiji in
Coittrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Poprašajte pri svojem zdravniku.
in glavna zaloga B. Filffii, ìllStìll,
c. kr. dvorni zalagatelj,
PRAGA-III., vogel Nerudove ulice štev. 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti predplačilu	K	P50 dobi	se	1 škatlico	\	°
„	„	„	5-—	•„	„	5 škatlic	>	§
„	„	n	0'—	»	»	10 i*	'	~
»ar Pozor na ime iz-delka, Izdelovatelja in varstveno znamko I '*1E*
▼
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu : »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gutt.
r
* vz,ié.
družbe sv. C Zaloga pri Jv. F
jublfa^i.li
«naaTO
0qWU NAAltflt,,

Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril In Metodove vžisolice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metoda . Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljub[jani. |i
smmm
Žel©d@c
kot srednik prehrane je vzdržatelj človeškega organizma. Treba je tedaj njegovo službo kot prebavljajoči in očiščujoči ud vedno podpirati. Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr Rose balzam , -— za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Vsi deli embalaže /&' imajo postavno
5
VRR1L0!
ponovano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRAGNER-ja,
„Pri črnem orlu“, PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
mmmm* Po pOŠti S6 razpošilja VSak dan. mna«
Cela steklenica 2 K, pol steklenice t K. Proti naprej vpo-šiljatvi K i‘50 se pošlje mala steklenica, za K 2‘80 velika steklenica, za K 4 7 > dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu",
angelu ,
J
za provizijsko prodajo šivalnih strojev na zmerne obroke sprejme J. KLXMESCH, veletrgovina šivalnih strojev, Praga-Srmchov595.
Friderik Rocker
pasar ia izdivatei rnmm orsi in pssaile
Beljak, LsMlngeiigassg ste/. IS
se priporoča prečastiti duhovščini za vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: kelihe, monštrance, svečnike, posode za sveto olje, popravljanje cerkvenega orodja ka-kor posrebrenje in pozlačenje

galvanično in v ognju.
Za dobro in solidno delo se jamči.
Iši:
17i
v/
H
olneno
blago za ženske in snkno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
šš. SSzrnseckš n £gSp it. ME.
Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Vsak strokovnjak
Vam pove, da so
orig. Otmiitor
stabilen ali nepremaklj in
pljMli slrap
iz tovarne
C. Prosch, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja!
V najem se da
gostilna in mesarija
v »Narodnem domu« v Velikovcu. Najemnik mora biti popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika ter mora biti mesar. Oglasila se sprejemajo do Velike noči pri »Hranilnici in posojilnici" v Velikovcu.
Redka setev, dobt*a gnojitev
in modno blago za gospode»]] in gospe priporoča izvozna -hiša ,
PRjKOf SKSRKOVSn IH SIN
v Humpolcu na Češkem.
Vzorci na zahtevo franka. Zeto zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke.
2 kleparska vajenca
sprejme takoj Ernest Welecky, stavbeni in galanterijski klepar v Celovcu, Frohlichgasse 38.
Lovske puške
.■S*#**:
Peter Venil,
Prva DorovsRa orožnoto«ar-niška Mba
Ceniki brezplačno
ppinese jeseni bogato žetev f
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah na Koroškem.
poštnine prosto.
Dobra pomladanska gnoji te V
s
Thomasovo moko
je vsled znižane to~ vornine, ki je še veljavna do 15. majnika
prav izredno koristnal
Thomasovo moko »Zvezdno znamke" imajo naprodaj vse prodajalnice, označene po lepakih.
Tovarne Thomasfosfata z. z o. Beroim w ss.
Pred manjvrednim blagom svarimo!
Hotel Trabesinger o Celoocu
Veiikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, k! prenočujejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	pozimi
služi EkCy	zakurjeno.
fedi«*1», senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Vfeitke jšuorasia za simde in nesslics*
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Omanie vlile
I 1/ 01 od dne vìnse
t /Z 0 11011110¥®a-
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompl in incasso menic	Borzna naročila.
Centrala v liinDliani. Pomice y Splielu, Irslu, Sarajevu in finnj-
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'- z? komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad.
Prodaja vseli vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu-
Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.