ИагдшапкпМс
VwAag шк1 Skdwtftleltung:: Klagenfurt, Blsmarekrtng IS, РсвИлЛ 116 / В«т%^цмг#|# (uaa г«г*па авМмг) meaatU«h fUt 1 — fr«i Hawi (»InacliiieeUoh RM @30 aesteHeeWM» A-bbeatellunsea der Zeitum* fttr Лт амШ^«в<1еп IConat wrOm nur MhrifUMi nnđ пмг bU 26. <1м knUEendm Hosata mmgeiMmunem
ЖкМ._____Krajnburg, den 18.	___
Had poraz komunističnih tolp na Dolenjsltem
Domobranske čete zasedejo vse važnejše kraje na Dolenjskem - Komunisti so se omadeževali z novimi zločiiH in požigi
Ljubljanski časopisi poročajo:
I* vseh krajev Dolenjeke prihajajo vesela poročila o pohodu domobrancev v vse važ-ne]4e kraje. Komunisti se pohodu sploh ne morejo resno ustavljati. Njihove tolpe bežijo na vse strani, kaže se splošen razkroj komunistične vojske. Priobčujemo vesti, ki smo jih do sedaj prejeli. Iz vseh poročil zveni Veselo razpoloženje, ki je zajelo našo Dolenjsko, ko je začutila bližino svoje končne rešitve izpod komunističnega jarma.
Dne 18. aprila je šla iz Ribnice močna pa-trola domobrancev v smeri proti Novi Štifti. Spotoma je srečala komunistično patrolo, ki 1© vodil komandant »bataljona«. Komandant »bataljona« je mislil, da ima pred seboj bandite in je pozdravil рмз rusko »Harašo!« Toda že je dobil strel in se je_ zvrnil. Vse njegovo moštvo pa se je razbežalo. V okoliških krajih, kjer se je potikalo precej komunistov, je nastala velika panika. Domobranci so vdrli v vas Kot, kjer so pobili Osem komunistov, nekaj pa so jih zajeli. Zatem so domobranci nagnali komuniste še iz Nove Štifte. Rezultat te kratke, za domobrance tako zmagovite borbe, je bil: 18 ubi-tih komunistov, 15 ujetih. Zaplenjenega je bilo razam tega veliko orožja in streliva. Med ujetniki so imeli večino Primorci. Naslednjega dne so se spet razvile borbe med domobranci in komunisti. V teh borbah j* bilo ujetih 8 komunistov in ubitih 8. Od do-mobrancev ni bil nihče ranjen aH ubit.
Dne 19. aprila zvečer so začeli komunisti hud napad na Ribnico. Obsipavali so jo s topovskim ognjem do enajstih zvečer. Ko ]• ponehal topovski ogenj, so komunisti začeli napadati s strojnicami in s puškami. Od daleč so vpili našim fantom, naj se predajo. Fantje pa so na vse to odgovarjali s stroj-ničnim ognjeni, tako da niso pustili nobenega bandita v bližino žice. Napad je trajal vso noč. Zjutraj pa »o domobranci napravili izpad Iz Ribnice in se zapodili za komunisti na vse strani. Najbližji komunisti so se začeli predajati. Mnogo jih je padlo, imeh *0 zgube ▼ materialu in 18 jih je bilo ujetih. Ubit je bil tudi neki komandant »bataljona« in »bataljonski« politkomisar, nekaj komandirjev »čet« in vodnikov. Zaradi tega poraza se komunisti niso upali spet kmalu napasti. V tem premirju »e je slišalo iz tolovajskih taborišč streljanje in glasni prepiri. Del ban-ditov le J« namreč uprl in zaradi visokih Izgub ni hotel več v borbo. Ves dan in vso naslednjo noč »o mirovali.
Dae 23. aprila »o domobranci in nemški Vojaki napadli Ortneškl grad, na katerem so imeli komunisti svojo posadko. Pri napad* je bilo razbitih 52 komunističnih bunkerjev oko« gradu. Naši fantje so vdrli v bunkerje, kjer so pobili 18 komunistov, dočim so ostaM že prej zbežali.
Dne 26. aprila je prišlo do spopada med komunisti in domobranci v Zlebiču. Komunisti so spet panično bežali na vse strani. Domobranci so ujeli 37 komunistov in na-iteli 42 mrtvih.
Hrabra domobranska čela je brez vsakih izgub zasedla 23. aprila Žužemberk, v splošno zadovoljstvo vsega prebivalstva. Med prebivalstvom je nastalo veliko navdušenje Jf* J'®.®®')*, med komunisti pa velik preplah.
i	dni so imeli domobranci velik
uspen. Zaplenili so veliko zalogo municije, orožja seh vrst in razna živila. V boju le bilo pob tih 18 komunistov, nekaj pa se jih )e	domobrancem. Kolikor je pa
ostalo doma še skrlvačev, se dan za dnem javljajo k domobrancem. Zanimivo je, da sta prišla tudi petnajstletna fanta, ki sta prosila za sprejem k domobrancem. Tudi šepavi pro-•ijo za puške m ker jih zdravnik ne mor* P°trdm, ponavljajo svojo proSnjo rekoč; ko-'"Unisti pa vse mobilizirajo, šepave in kru-
Mnoštvena ustrelitev itaiijanskili rodoljubov
Milan, 12. maja. Pred nekaj dnevi so An-glo-Amerikanci v Južni Italiji ustrelili iest mladih rodoljubnih bojevnikov z* svobodo, ker #o podpirali »ovratnika na fronti efe
Cerigllenu. Sedaj objavlja anglo-amerMki glavni itan, kakor poroča Štefani, da ao bill ustreljeni itlrje drugi mladi Italijani zaradi enake obtožbe. TI Štirje rodoljubi .so se trdovratno branili pred aretacijo in so nazadnje nastopili proti svojim napadalcem z bodali. Štefani pripominja k temu poročile anglo-ameriSkega glavnega stanu, da vedno bolj naraščajo trume mladih mož, pripravljene, dati svoje življenje za očetnjavo. Li»t »Daily Mali« je pred nekaj dnevi priznal, da »i j« Anglija iipoaodila od boljievlkov nekaj metod vojskovanM. Te priznanje potrjujejo •edaj Mtrelltv* Italljaniklh rodoljubov.
Ijave in gluhe in slepe, samo k njim nihče ne mara.
V nedeljo, 30. aprila, so imeli domobranci v Št. Jerneju krasno uspelo akademijo. Kakor bi se hoteli maščevati nad lepo uspelim domobranskim slavjem, so komunisti ponoči okrog polnoči pričeli z napadom na St. Jernej. Po pripovedovanju ujetega komunista so imeli nalogo posadko likvidirati. Misleč, da so položaji domobrancev, ki so prav pred nekaj dnevi zavzeli večji obseg, še stari, so se nič hudega sluteč približali žici. Kmalu se je razvila živahna besedna borba v ostro streljanje. Iz kritja sta dva težka minome-talca pošiljala mine na naše položaje. Po nekako uro in pol trajajočem napadu so naši hrabri domobranci naredili izpad in pognali komuniste spet daleč nazaj pod Gorjance. Padlo je sedem komunistov in ena komunist-ka. Med padlimi komunisti je tudi operativni oficir Rugelj Anton. Zaplenjena je bila protitankovska puška, brzostrelka in mnogo municije.
Nek mlad prisilni mobiliziranec — Primorec — se je vso noč tiščal v potoku v mrzli vodi in čakal, kdaj pridejo domobranci in ga rešijo. Vsega premrlega so res domobranci zjutraj našli in ga vzeli s seboj. Kaj vse prenesejo tisti, ki so komunistično strahovlado
videli od blizu, samo da od komunistov lahko pobegnejo. Je pač tako: neumni silijo v ogenj, pametni bežijo od ognja proč.
Hud udarec je te dni doletel komunistično vojsko pri Sv. Gregorju na Dolenjskem. Tam sta se za močnimi bunkarji utrdili VIII. in IX. komunistična »brigada«. Za temi svojimi bunkarji so se komunisti čutili še bolj močne in varne.
Zato pa jih je tem bolj presenetilo, ko so jim njihovi nasprotniki s svojimi posebnimi za tak boj izurjenimi oddelki vdrli med bunkarje in v sredino njihove postojanke. Vnel se je boj od moža do moža in samo v enem odseku postojanke so našteli 54 mrtvih komunistov. Med padlimi sta tudi poveljnik 1. bat. VIII. brigade in poveljnik III. bataljona IX. brigade, prav tako pa je padlo še več politkomisarjev in politkomi-sark. Bojišče pokriva pobita glavnina obeh konir brigad.
Predalo se je v tem odseku 24 članov tolovajskih tolp, v bližnjih predelih pa je po tem porazu med komunističnimi edinicami nastal tak preplah, da sedaj v okolici Ribnice tolovaji kar brez reda begajo in jih domobranci lovijo in je danes kolona pripeljala v Ljubljano 140 komunističnih ujetnikov.
Soiielsbo moslišfe odstranjeno
Sovražni napadi pri Nettunu odbiti - Nemšlii zračni napad na Vis
fommsnHn Her	t«	mnniu. V boiih zadniih dni se ie tukai
Oberkommando der Wehrmacht je dne 11. maja objavilo:
V prostoru zapadno od Sebastopola so se naše čete skupno z romunskimi bataljoni gorskih lovcev ubranile ogorčenih napadov močnih sovražnih sil. Uničili smo 20 sovjetskih oklopnjakov. Ob spodnjem Dnjestru so naše, po nemških in romunskih bojnih letalcih uspešno podprte divizije predrle sovražno mostišče ob zap a dnem bregu reke, vdrle globoko do topniških postojank in očistile vse mostišče. Boljševiki so imeli hude krvave zgube in so zgubili 500 ujetnikov, 163 topov in metalcev granat kakor tudi številno drugo orožje.
Močni odredi bojnih letal so v pretekli noči z dobrim uspehom napadli kolodvore v Sepetovki in Proskurovu. Nastali so veliki požari in razdejanja.
Pod vodstvom majorja Antrupa stoječi oddelek bojnih letal se je v bojih na vzhodni fronti posebno izkazal.
Ob mostišču pri Nettunu se je več sovražnih napadov zrušilo v skupnem obrambnem
ognju. V bojih zadnjih dni se je tukaj posebno skazala 10. stotnija 8. brandenburškega grenadirskega polka pod vodstvom Oberleut-nanta Thielmanna. Bojni brodovi vojne mornarice so v noči na 10. maj jugovzhodno od otoka tihe uničili nek sovražni brzi čoln a io tsžko poškodovali več drugih. Močni odredi bojnih letalcev so v pretekli noči napadli sovražno oporišče na otoku Visu, in so v območju luke nastale eksplozije in številni požari.
Slabejša skupina sovražnih bombnikov je v pretekli noči napadla obmestje Budimpešte.
Po napadih severnoameriških bombnikov na Južno Nemčijo so nastale posebno v Wie-ner-Neustadtu škode in zgube med prebivalstvom. Pri tem, kakor pri napadih v zasedenem zapadnem ozemlju, smo sestrelili 69 sovražnih letal, po večini štirimotornih bombnikov. Nekaj britanskih letal je v pretekli noči vrglo bombe na jugozapadno nemško ozemlje.
»Kako misli Kremeli o bodofnosli Poljslie«
Логк8ћ1ге Post" nudi vpogled v boliševiške namene - Pravo lice Sovjetov do vere
Lizbona, 12. maja. V postopnem odkrivanju amerikansko-britanske izdaje nad Evropo v celoti in nad prejšnjim zaveznikom Poljsko posebej prikazuje neko poročilo lista »Exchange« iz New Yorka o »razgovorih« med Harrimanom in Rooseveltom vedno večje približanje k resnici. Sovjetsko—poljsko razmerje se v teh pogajanjih temeljito pretresa. Harriman je glede stališča Kremlja nasproti poljski vladi, ki se nahaja v izgnanstvu v Londonu, prinesel iz Moskve slabe vesti: V Washingtonu se delajo, kakor da so presenečeni ali zaskrbljeni radi vedenja boljše-vikov, da bi potem skomizgnili in izjavili, ni stvar Amerikancev, da se vmešavajo v spore obeh vlad. Pri tem so že leto dni popolnoma sporazumni z boljševiškimi intencijami.
Po vseh teh mesecih priprave, mislijo, da. je sedaj pravi čas, da se lastno ljudstvo kakor tudi »varani« zavezniki pouče v najvažnejših ciljih Sovjetov v tej vojni. Moskva, tako javlja »Exchange«kot novost iz Roose-veltovih razgovorov, ni samo odločena, da se ne bode več brigala za poljsko emigrantsko vlado in bo ustanovila drugo vlado ampak bo razen tega z vsemi sredstvi preprečila, da bi se poljska emigrantska vlada, še kdaj podala v kakšen, po boljševikih za-vojevani del Poljske.
Samo nemška oborožena sila stoji med moskovskimi načrti in njihovim uresničenjem. Kakšna zmeda bi prišla nad poljski prostor, če bi boljševiki uspeli, to dokazuje članek v britskem časopisu »Yorkshire Post« z naslovom »Kaj misli Kremelj o bodočnosti Poljske«, ki v petih točkah označuje namene Moskve. Popravki mej spadajo po nazorih Moskve med minimalne zahteve. Nova Poljska, kakor si jo želi Moskva, resnično samo teko zvana avtonomna sovjetska republika, bo morala pristati n« mejn« popravke n« stroške sovražnika, ne pa na račun zaveznl-ike Sovjetske zveze. S tem ]• vnovič doka-
zano, da se v Moskvi še vedno pečajo s taktičnimi načrti postopnega prevzema nemškega prostora v poljsko sovjetsko republiko. S prevaro torej, ki naj bi Anglo-Amerikancem omogočila, popolno odstopitev Evrope boljševizmu prikazati in prikriti kot pravično mirovno ureditev za slučaj boljševiško-plu-tokralične zmage.
Neka precej nenavadna nota zazveni v tem poročilu »Yorkshire Post«, če je rečeno: Nobena poljska vlada, ki bi trpela klerikalni fašizem in antisemitizem, ne more računati na simpatije Moskve, ker bi Rusija oboje smatrala kot zločin.« V dopolnitev te točke, je pozneje rečeno, v Sovjetski zvezi je razširjeno mnenje, da izrablja predvojna Poljska kakor tudi sedanja vlada izgnancev v Londonu katolicizem kot orodje proti Sov-jetom, »kakor nekako Franco v Španiji«. S tem pojmovanjem je prvič spet po poskusih verskega varanja od strani Kremlja, izpričano glede vere temeljno stališče boljševizma. Kakor hud spomin se sliši v zvezi s tem ime Franca, To dokazuje, da boljševizem španskega poraza, kateri se . ne najmanj mora pripisati radikalnemu verskosovražnemu stališču, ni ne prebolel ne pozabil. V zavzetju stališča proti antisemitizmu se sploh pojavlja ozadje boljševiškega sistema moči, ki je, kakor je znano vodeno in kontrolirano po judovskem duhu-
Neka ne vsakdanja informacija uide britanskemu časopisu popolnoma zraven tega, ko je naglasil, da poljske čete v Sovjetski zvezi niso v prvi vrsti komunisti, ampak Poljaki, ki bi se radi kakor hitro mogoče vrnili v domovino. Kar je iz vseh dosedanjih poročil bilo razvidno, se tukaj Dotrjuje. TI tako zvani poljski oddelki v sestavu boljše-viške armade ne predstavljajo nič drugega kakor negativno izbiro i: taborišč ujetnikov In Internirancev, ki *o bili urejeni po Sov-jetih 1939. leta.
Izialovlieni napadi т prostore pri ЈмЦж
Oberkommando der Wehrmacht j* -da* 10. maja objavilo:
V mostišču pri Sebastopoiu »toje п*тИм in romunske čete še dalje т hudih bojih ■ prodirajočimi boljševiki. V teku naših odmW kanj smo izpraznili ruševine mesta Sebastopola. Bojna letala so včeraj podnevi uničila 30 sovjetskih oklopnjakov. V zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo uničtK 19 sovražnih letal. V prostoru pri Jasiju, vzhodno od Sereta in na desnem bregu MoV dave so se izjalovili krajevni napadi bolj-ševikov. Brza nemška bojna letala so uničile severno od Murmanska tri sovjetske brie čolne ter dve trgovski ladji s skupno 2600 brt. Pri napadih na nemška oporišča visoko na Severu so boljševiki zgubili 19 letal.
Na italijanski južni fronti smo se ubranlH več sovražnih sunkov. Udarne čete so razstrelile številne sovražne bojne postojanke. Bojna letala so z dobrim uspehom napadla ladijske cilje v mostišču pri Nettunu. Dve tovorni ladji s skupno 5000 brt, dva velika vozila za izkrcanje in en rušilec so bili težko zadeti. Verjetno je, da je bil uničen en d«l teh ladij.
Pri svojih napadih v zasedenih zapadnlh ozemljih in sunkih nad prostor pri Luxem-burgu in Zaarbrucknu je sovražnik včeraj zgubil 19 letal. Posamezna britanska letala so v zadnji noči odvrgla bombe na obmestje • Berlina.
Najugodnejši čas za invazijo zamujen
Lizbona, 12. maja. »Dejanski ne vemo nii natančnejšega o sovjetskih zgubah, toda verjetno je, da je morala biti obraba Sovjetov ogromna, ne da bi bil s tem dosežen odločilen uspeh«, tako pravi poročilo ameriškega generalnega majorja Prescotta Barrovyrsa ▼ »San Francisco Examiner«. Z največjo zaskrbljenostjo priznava potem ameriški general, da se boji, da se je invazija zaveznikov v Zapadno Evropo že predolgo zavlekla. Zamudili so, da bi kombinirali velike sovjetsko ofenzivo preteklega leta : zavezniško invazijo v Evropi in obe spravili ▼ sklad. S tem je bil zamujen najugodnejši čae za napad iz Zapada.
Amerikanci streljajo na lastne ljudi
Tokio, 12. maja. Kakor poroča Domej ii Rabaulu, sa severnoameriški letalci obstreljevali in ubili svoje lastne ljudi, ki so jih sestrelile skupine japonskih gamizij in јјћ je morje premetavalo v zalivu pred Rabae-lom. Neko sovražno letalo je udarilo proH Amerikancem, ki so odskočili s padalom ia jih je voda premetavala, ter so zičeli silno streljati iz strojnic na letalce, ki jih je zanašala voda. Severnoameriški letalci »o potem spravili mrtve.
Avtonomne male države т Južni ПаЛ0
Rim, 12. maja. Vlada ljudske fronte Bado-glija je sedaj predložila v odobritev tako zvani program o decentralizaciji Italije, ki je bil izdelan po iniciativi in pod kontrole boljševiške stranke. V programu je {Hredvi-deno, naj postanejo pokrajine Italije avtonomne male države z vsakokratnim svojim parlamentom, ne da bi bil upravni aparat oziroma redarstvo podrejen kakšni centralni upravi. Te male države, bi po programu ime-le samo skupno oboroženo silo, diplomatska zastopstva nasproti inozemstvu in državnega poglavarja.
V času velike zdvojenosti Italije }♦ bfto število malih italijanskih držav 10, moskovski program o decentralizaciji jih predvide-"a 16.
95 odstotkov japonske armade ni uporabljenih
Vigo, 12. maja. Japonski glasovi v katerih se izraža volja, to vojno odločno dokončati in ki podčrtavajo nezlomljivo odporno silo Japonske, najdejo svojo podkrepitev v nekem članku »New York Sunday News«. Severnoameriški časopis spominja na izrek av strelskega vojnega ministra Forde т МеЊ» urnu. Tam je Forde izjavil, da Jeponsk« armada še s 95 odstotki ni uporabljena in da ima Japonska praktično še vse ladjevje. Forde je izračunal, da je Japonska samo 5 odstotkov svoje armade uporabit« proti amerikanskim, britanskim te avstr^ skim bojnim silam. To je, je končal, reeniA> no zelo majhen del japonske bojne sile.
Ljudski odpor proti morilskim tiranom
Minsk, 12. maja. Pod vtisom novega krvavega vala, ki je z boljševizmom prispel fi onstran fronte ležeče pokrajine, ae vzbujalo vedno bolj odporne moči ogroženega Ijud« stva. Tako so bile pred kratkim v Bobrujtski^ pa tudi v številnih rajonskih mestih in mnogih vaseh Bele Rusije spontane demonstracije, ki so se jih udeležili vsi ljudski dej* ,in ki so enoduino ia imkIvomIm aavele stališče proti vrnitvi pod sovjetsko merfh*o tiranetve^
stran ž. _ iter. S7.
KARA WANKEJr ВОТв
Sobota, 13. maja 1944.
Sielftino židoislio je bilo ohfnlno ladelo
Izseljevanje na Ogrskem zadene življenjske probleme Zidov na vsem svetu
Sudirapaita. 12. maje. Ko ]t pred kratkim ogrska vlada v xvexl z radikalno ralltvljo iidovskega vprašanja na Ogrsktm lačala razpravljati o motnosti popolne Ijitlltve ti-dovstva li Ograkt, je s tem cadala življenjski problem Zidov na vrnem avetu.
Z izsBlltvljo In Izpraznitvijo zadnjega vzhodnožidovgkega naselitvenega ozemlja v Karpatih )e namreč odločilno zadet zadnji krvni vir židovske rase v Evropi. Ni nobena tajnost, da zgubijo Zidje, kakor hitro so se aaimilirati in pridobili denarja in pravice, zelo hitro svojo narodno moč, tako da je kvota rojstev pri židovski srednji in gornji plasti, povsod še bistveno nižja, kakor v ustreznih plasteh obdajajočih jih arljskih narodov. Samo »talnemu dotoku U poljskih ghetto v in židovskih mest v Karpatih se ima židovstvo zahvaliti za svoj, za ves svet nevaren dotok ndVe krvi. Od 1933. leta so vodili tiri krvi židovstva iz poljskih ghettov in z židovskih mestnih občin v karpatskera ozemlju skozi Varšavo ali Budimpešto in Wien v Berlin in od tam sopet v Zapadno Evropo in Ameriko. Palestina v novejši dobi izza vselitve zionistov nikoli ni imela tega pomena, kajti tam so se naselili večinoma asimilirani, t. j. civilizirani židje, pri katerih je že zelo popustilo veselje do rojstev.
Potem ko je bila Poljska razbita in zasedena po nemški oboroženi sili, je ostalo še samo ogrsko ozemlje v Karpatih kot krvni vir svetovnega židovstva. Neštete židovske veličine v Zedinjenlh državah izhajajo li židovskih mest Ungver, Munkaca in drugih
krajev tega ozemlja. Zato je zelo dobro razumljivo, da se svetovno židovstvo in zlasti Židje v Ameriki prav izredno razbur. jejo zaradi energičnih protlžidovskih ukre. pov ogrske vlade. Za židovstvo nI bil odlo. oUen stric Iz Amerike, ampak stričnik Iz Tar-nopola ali Nuszta, ki se je nekega dne odpravil z vso svojo židovsko družino, da se je s pomočjo že obogotelega sorodnika preselil najprej v Berlin In končno v New York V nepredstavljivo umazanih ghettih in židovskih Četrtih Galicije in karpatskega ozemlja je bilo židovstvo bogato z otroci. Tam se je razmnožile tako močno, da na primer ogrske oblasti do sedaj niso natančno vedele, koliko Zidov sploh živi v državi. Zadnja statistika iz leta 1940. je Izkazala za ogr. sko ozemlje v Karpatih 80,000 Zidov,, in Tto je bilo končano izseljevanje Zidov iz tega ozemlja, so bili morali vknjižiti in izseliti ravno še enkrat toliko Zidov. Tam je neomejeno vladal rabbi nad židovskimi občinami in noben modernizem nI omejeval veselja do rojstev. Ravno zaradi tega so ukrepi ogrske vlade tako odločilni tudi za vso Evropo. Zadenejo namreč svetovno židovstvo v njegovem zadnjem življenjskem viru v Evropi, zadenejo ga na njegovi najobčutnejšl in do-slej z vsemi sredstvi politike zaščitenem mestu. Klika, ki je doslej opravljala na Ogr-skem posle pomagača za svetovno židovstvo, ta klika je sedaj uničena, in obljuba židovskega boga lahve staremu hebrejcu Abrahamu, da se naj njegovi potomci razmnožujejo kakor pesek v morju, bo nekega dne stvar preteklosti.
Sp nad«lt(> ip/ki boji pri S<>ba$lopoln
Krajevni sovražni sunki pri Nettunu zavrnjeni - 86 ameriških letal sestreljenih
Oberkommando dar Wehrmacht ]e dne 9. maja objavilo:.
V	prostoru pri Sebaslopolu še trajajo hudi boji. Pri obrambi sovražnih zračnih napadov so bojna In lovska letala sestrelila 46, protiletalsko topništvo zračnega orožja pa deset nadaljnjih sovjetskih letal. Severno od Jasija so bili slabefSi napadi boljševikov brez uspehov. Odredi nemških in romunskih letal so se severno od Tiraspola in vzhodno od Sereta z dobrim učinkom bojevali proti sovražnim nared stoječim četam.
V	mostišču pri Nettunu je bilo zavrnjenih nekaj krajevnih sunkov nasprotnika.
Obefleutnant zur See d. R, Pollmann, poveljnik nekega lovca na podmornice, je potopil v Sredozemlju svojo dvanajsto sovražno oorimorpl'-n Pred sevnrno n'irve'ko oba-
Na", o «>m T gl d ? zr č i; z š''" : Popolna pripravljenost Je	-
obramba proti sovražnemu terorju
lo so lahke zaSčitne bojne sile vojne mornarice ob sodelovanju z zračnim orožjem razkropile neko skupino sovjetskih brzlh čolnov in pri tem uničile en brzi čoln. Krovno protiletalsko topništvo, zaščitna vozila in pomorsko protiletalsko topništvo ter za zaščito konvoja poslani lovski letalci so zbili pred norveško obalo, nad Vzhodnim morjem in nad Rokavsklm prelivom 13 sovražnih letal.
Severnoameriški bombniki so namerili včeraj podnevi znova zastrahovalne napade na ozemlje Reichs. Odvrgli so na državno
glavno mesto in v braunschvreiSkem prostoru razstrelne in zažigalne bombe, ki so povzročile škode na poslopjih in z gube med prebivalstvom. Sile zračne obrambe so uničile pri teh napadih 86 severnoameriških letal, med njimi 68 štirimotornih bombnikov. Nad zasedenimi zapadnimi ozemlji je sovražnik zgubil nadaljnjih 14 letal. V zadnji noči je odvrglo nekaj britanskih letal bombe na Osnabriick
Francosko prebivalstvo dobro preskrbljeno
Pariz, 12. maja. Po pariškem tisku kroži vest iz Južne Italije, da je nek italijanski vaški učitelj svoje otroke, v angleškem tujem jeziku naučil za vsakdanjo rabo tam važnih besed: »Lačen sem, sir.« — »Ali imate kakšnih piškotov za mene?«, da so mogli ubogi otroci v Južni Italiji viaj z nekim . usp*hom prosjačiti pri četah anglo-Bmeritke posadke.
»Cri du Peuple« primerja ta položaj z onim v Franciji in ugotavlja razliko, da še nobenemu francoskemu učitelju ni prišlo na um, da bi morda naučil svoje otroke v uri nemškega pouka: »Lačen sem, gospod«, da bi beračili pri nemških vojakih, V okviru tega, kar je zaradi vojne možno, je namreč francosko prebivalstvo zaradi prisotnosti čet nemških posadk zadostno preskrbljeno.
1030 stavk v USA zaznamuje neka v pone-. deljek v Washingtonu objavljena statistika vojnega delavskega urada za prve tri mesece leta 1944. To je več kakor SO odstotno povečanje nasproti lanskemu letu.
ai
HANNES PETER STOLP,
SREČONOSNA POSTELJA DONNE DIANE
Urh«b»r Rachtiehult i Mitt»lc)*u<ich« Ronnen-Korreipondanz, Leipzig C1
Dmor v Flnlpn
PK. Po prejemu vesti o prelivanju krvi, ki ga Je dne 16. aprila 1944, na pravoslavni velikonočni ponedeljek povzročilo os^m letal »Spitfire« med prebivalci vasice Finlp ne daleč od grško albanske meje, Je naalednll velikonočni praznik obiskal nek prevajalec nemJke Ortskommandature v spremstvu nemškega Unteroffizierja težko ladeto vas, da poizve natančnejše podrobnosti tega anglosaksonskega sramotnega dejanja.
Ranjence so med tem bili prepeljali le v lazarete Argirokastron in Delvina v oskrbo nemških zdravnikov. Oba navedena sta v vasi našla samo nekaj starih žen, ki so žalovale ob grobovih svojcev. Vse drugo prebivalstvo okrog 300 oseb Je bilo v paničnem strahu pred morebitnim novim napadom zbežalo v gore okrog vasi. Hiša božja, kjer se je drugi dan velikonočnega praznika vršila slovesna služba božja, Je bila opustoiena. Oba nemška vojaka sta nato obiskala omenjena lazareta In sta na podlagi Številnih razgovorov z zaostalimi in ranjenimi izpovedala glede dogodka in posledic morilskega zračnega napada sledeče:
Osem letal »Spitfire« je okrog poldneva tik za končano, poglavitno po ženah In otrocih obiskano službo božjo napadlo vas v nizkem poletu, En del žena in otrok se je bil po stari šegi zbral neposredno pri cerkvi, da zapleše kolo, Ostale so prihajale ravno iz cerkve, ali pa stale na cerkvenem prostoru pri običajnem velikonočnem kramljanju. Osem letal Je namerilo svoje strojnice In krovne topove v sredino pred cerkvijo in zraven nje zbranih. Pri tem so se spustili do največ 20 metrov. Morali so torej natančno videti, koga imajo pred seboj. V vasi se ni nahajal nitj en nemški vojak. Velike mlake krvi na prostoru pred cerkvijo oznanjajo »junaški čin« anglosaksonskih zločincev.
V prvih, tudi po nas objavljenih poročilih navedene številke z gub zaostajajo daleč za resnico. Prvič za to, ker je med tem umrlo 12 težko ranjenih, drugič pa zato, ker je veliko ranjenih, ki so še mogli teči, zdirjalo iz vasi in jih zaradi tega pri prvem štetju nI bilo mogoče 'zapisati. Število mrtvih se je povišalo od 7 na 19, število ranjenih na 51 Od teh 51 Je morda polovica težko ranjenih, pri čemer se velik del nahaja še v življenjski nevarnosti. Nemški zdravniki store vse, da rešijo ranjence in jih čim prej ozdrave. Ker se je bilo zbralo oTcrog 150 oseb okrog cerkve, so torej zračni gusarji ubili ali ranili polovico teh oseb.
Finipski prebivalci so po tem prelivanju krvi v vsej naglici začasno pokopali mrliče gosto drugega k drugemu in potem v paničnem strahu zapustili vas, v katero se vračajo samo v nočnih urah. Ena izmed mater, ki sta jih nemška vojaka našla ob grobovih, objokuje smrt treh, neka druga dveh otrok. Med 19 mrtvimi se nahaja samo en osemletni deček. Vse drugo so izključno žene in dekleta, in sicer razen nekaj Albank večinoma Grkinje.
V Nemčiji lo relativno najnižji stroški za življenje v Evropi. Buljetln narodnogospodarskih oddelkov zveze norodov sporoča, da je stal indeks življenjskih potrebščin v Nemčiji na 110, nasproti 1939, in da se je torej v vsej Evropi najmanj povečal. Največjo številko indeksa v Evropi zavzema Turčija s 352. Angleški indeks stoji na 126, švicarski na 149. Izven Evrope ima Argenti-nija najnižji in Iran najvišji življenjski stan-dart.
VprlsB und Drupk' NS.-0(iuv»rl*» umi Druckerei Mrnten GmbH. KlaKenfurt,, — Verlamleiter r. Emil Heitjnn — HmiDtschriftleitor: F rie'lnch %nr%pif ist ANr 1 frilltiir
»Nasprotno, naravnost krasno bivališče Je tu« Je z ostro ironijo pihal Peteri^ »Lahko mi daste poslati zajtrk tu sem. Tukaj je tako lep hlad.«
»Ne zbijajte vendar nobenih šal, gospod Bautz. ^ako je: ali še niste našli nobenega dela srečonosne postelje?«
»Počakajte malo — ne, nič! Bil je le otroški voziček. Vrag vedi, kako je ta prišel sem dol. In kaj je to? Ah takol«
»Kaj pa je vendar bilo, gospod Bautz?« Je pozvedovala Flora razburjeno.
»Tega vam ne morem povedati, grofica Flora!« Je privrel Iz globine Petrov glas, »Je to takšna posoda, ki Je bolje, da je človek nasproti damam ne omenja.«
»Ohl« Flora Je zardele.
»Torej grofica Flora«, je kričal Peter, »niti podboja postelje tu spodaj ne najdem. Najino ekspedicijo lahko zaključiva. In zdaj urno na noge in ml prinesite vrv, da pridem zopet iz te ostudne luknje.«
»Oh, zopet ni nobenega uspeha«, je potožila razočarana Flora. »Gospod Bautz«, Je kričala potem navzdol, »grem hitro po vrv, da var lahko potegnem navzgor. Počakajte dotlej.«
»Saj vendar tudi ne preostaja nič drugega«, je godrnjal Peter v globočini.
»Kaj ste rekli, gospod Bautz?«
»Da ml vendar tudi ne preostaja nič drugega, ko čakati. Saj nisem nobena muha, da bi mogel splezati ob stenah navzgor.«
»Da, seveda «
»Dc, Teveda, sem rekla«, Je kričala Flora navzdol.
»Kaj, sevet^?« je hotel Peter vedeti.
»Da niste nobena muha, hudimanal«
»Ah takol Da, r*s nisem nobena muhe I«
»Zda| grem, gospod Bautz!«
»Pa pridltt tudi zopeti« je rjovel Peter r svoji temni podzemeljski ječi.
Flora je odhitela.
*
Grofica Karvay Je Škodoželjno kremžila obraz, ko je zapustila paviljon, v katerem je bila sta zdaj izginula srečonosna postelja Donne Diane.
Počasi je stopala vzdolž poti v parku.
»Posrečilo se mi bo«, je mrmrala zmagoslavno. »Ta Rudolf Barna ie kaže tako vedenje, ki se bo kmalu preobrnilo v straSne izbruhe besnostil In Fani — kakor jo poznam — najbrž ne bo brez studa prenašala teh izbruhov. Jaz bom ta dva že spravila narazen.«
Grofica Karvay se je trdo zasmejala. Sve-sta si zmage, se je njena mršava postava visoko vzravnala. Ko je prišla mimo vodnjaka na vlak, je obstala in mrko razmišljajoč sre-po gledala v globino.
»He, ali sle to vi, grofica Flora?« je rjovel Peter od spodaj.
Ni veliko manjkalo, pa bi se iz svojega razmišljanja tako nenadoma prestrašena grofica Karvay od groze nad tem skrivnostnim glasom prekopicnila v vodnjak.
»C* ste to vi, grofica Flora!« )• rjovel Peter znova.
Grofica Karvay se je polagoma zopet umirila.
Sklonila se je čez rob vodnjaka In klicalai »Kdo pa te vendar tam spodaj?«
»Za vraga, kdo je zgoraj, hočem vedeti!« je kričal Peter.
*T« ]« grofica Karvayl«
»No«, je čisto razločno donelo navzgor, »ravno te je še manjkalo!«
»Ali ml hočete zdaj končno povedati, kdo ste vi, tam spodaj?« je vzkliknila grofica Karvay ogorčeno.
»Jaz sem božiček!«
»Za take abotne šale nisem dovzetna!« je od jeze pihala grofica Karvay. »Hočem vedeti, kdo je tam spodaj!«
»Tu govori dobri stari Peter Bautz!« je izjavil Peter spodaj.
»Kaj naj pomeni ta bedarija, gospod Bautz?« je povprašala grofica Karvay z jeznim glasom. »Cesa pa iščete tam spodaj?«
»To so tako moje navade«, je naznanil Peter. »Ce naletim kje na usahel vodnjak, moram splezati vanj. Ne morem si drugače pomagati. Ali bi hoteli biti malce z menoj v družbi, milostljiva gospa? Tu spodaj je zelo romantično. Podgan je tudi nekaj!«
»Zdi se mi, da niste popolnoma normalni, gospod Bautz!« je zaklicala grofica Karvay. In nato je prisopihala grofica Flora z dolgo vrvjo.
Prestrašena je obstala.
»Dobro jutro, teta Sabina«, je rekla nekoliko zmedena, ne vedoč si pomagati, kako naj stvar še bolj pojasni.
»Halo, grofica Flora!« Je rjovel Peter od spodaj.
»Flora«, je začela grofica Karvay strogo, »ali ml ne bi hotela pojasniti, kaj naj vse to pomeni?«
»Oh, teta Sabina«, je jecljala Flora, »stvar je... Je... eh. Je v tem, da ml je padla na-prsnica v vodn)ak«, je olajšano nadaljevala, »in gospod Bautz se mi Je ponudil, da mi jo prinese gor. Ker pa se Je veriga strgala...«
»Ne razumem te, Flora«. Je tikala grofica Karvay nečakinji na uho, »da tako laupno občuješ I tem nemogočim človekom.«
»Za vraga, grofica Flora«, Je tulil Peter v globini, »če ste tukaj, ml vsaj odgovorite!«
»Trenutek, gosood Bautz!« te zaklicala Flora čez rob vodnjaka.
»Tvojemu očetu bom razložila«, je rekla grofica Karvay odhajajoč, »kakšne bedastoče
( ZIRCA\LO"ĆASA^
77. oddelek bojnih letel, ki ga vodi Eichet}-laubtrdger Oberstleutnant Bruck, je dosegel število 100.000 poletov proti sovražniku in je pri teh akcijah odvrgel na sovražnika 65 milijonov kilogramov bomb.
Prejšnji ogrski mintstrski predsednik Im-redy je kot vodja ogrske obnovitvene, stranke Izjavil, da so se pogajanja za sestavo ogrske enotne stranke razbile in da so brez smisla nadaljnja prizadevanja na tem polju. Doba govorov In pogajanj je sedaj minula in težišče političnega dogajanja je prenešeno na vlado, ki ima možnost pa tudi dolžnost, da nastopi.
Odposlanec britanske vlade pri mednarodni delovni konferenci v Philadelphljl Je v soboto zvečer izjavil: »Moja država ne bi želela, da bi se glede uprave Nemčije In drugih- totalitarnih držav v Evropi »prejemale po zavezniških narodih resolucije, ne da W bili prisotni predstavniki tako pomembne na-clje, kakor je Sovjetska Rusija.« To se pravi Anglija ne sme ničesar več storiti breg Moskve.
V	Londonu so se, kakor poroča »Assoel^ ted Press« pri nekem viharnem zborovanju Poljakov obravnavali protlžldovskl poja^ ki so prišli na dan pri poljskem vojaštv* v Angliji.
Novozelandski ministrski predsednik Fre-
ser je v Londonu izjavil, da bo leto 1946. ali morda že 1945. prineslo poraz Japonske, če bo veliki proti Nemčiji nameravani udarec dovolj hitro uspel. Sicer bi morali, tako je nadaljeval Fraser, zopet začeti znova.
V	ponedeljkovi seji upravnega odbore b*. dimpeštanskega mestnega sveta Je bilo ob-znanjeno, da je bilo v teh dneh pri Židih najdeno več ovojev bomb. Razen tega so našli vedno nove oddajne postaje v židovskih stanovanjih. Pod utisom teh sporočil, ki dajejo tehtna dokazila o zločinskem delovanju Zidov, je bila zahtevana kar največ mogoča strogost proti Zidom.
Uspehi japonske armade in mornariškega zračnega orožja na vseh frontah т mesecu aprilu so bin v torek objavljeni od strani cesarskega glavnega stana. Celokupno je bilo sestreljenih 474 sovražpih letal in 242 poškodovanih.
V	angleških poročilih se tedaj prizna, da Je trgovina z opojnimi strupi v Srednjem Orlentu zavzela strašen obseg. Britanski vojaki, kakor poroča dopisnik »Timesa«, niso mogli odoletl skušnjavi, da ne bi tihotapili. Položaj Je predvsem v Egiptu zelo resen, kjer kuga opojnih strupov zavzema vedno večji obseg.
Sovjetska unija je, kakor poročajo švicarski časopisi iz Londona, izrazila željo, da bi bila pri zasedbi Norveške po zaveznikih, soudeležena. Do sedaj se je v splošnem smatralo, da Je zasedba Norveške čisto britan-sko-severnoameriška zadeva.
Na 12. kongresu komunistične atranke
Sv*dsk« i«, izjavil .komunistični državni po»
slanec Hagberg, da si mora dati delavski razred na Švedskem določevati svojo politiko po Sovjetski uniji.
»Olede empire si ne moremo prav nič domišljati«, ta naslov je dal znani avstralski časopisni založnik Murdoch, ki sedaj začasno biva v Londonu, nekemu posebnemu članku v »Dally Mali«.
Severnoamerikanci sedaj razpečavajo veliko število neokusnih reklamnih spisov na Bližnjem vzhodu, med njimi neki časopis v arabskem jeziku »Nars«, ki naj poglobi ame-rikansko-arabske odnose. Značilno je, da so za to pristojna mesta odstopila generalno zastopstvo tega časopisa za Palestino nekemu Zidu, kar Je izzvalo veliko ogorčenje med Arabci.
počenjaš s tem obskurnim gospodom Bautzem.«	*
Grofica Karvay je odvihrala. In Flora je vi-hala nos.
»Flora!« je rjovel Peter Iz svoje podzemeljske ječe.
»Da, da, gospod Bautz, saj sem tukaj!« je klicala Flora. »Pazite, zdaj vam vržem vrv doli. Tu!«
»Zopet na glavo!« je kričal Peter. »No, te vožnje v vodnjak vse življenje ne bom pozabil. Torej tedaj pa veliko sreče! Ali tte ie pripravljena, grofica Flora?«
»Da«, Je rekla Flora, ki se je z nogami upirala ob rob vodnjaka In nategnila vrv.
»Potegnite!« je zakllcal Peter.
Flora je vlekla.
*
»Prevzvlšenl škof Iz Nagykuna želi govoriti z mllostljlvlm gospodom«, je Javil hišni dvorski upravitelj Varga grofu Kutllalvlju, ki je še vedno sedel pri svoji pisalni mizi.
»Varga, prosite prevzvlšenega, naj vstopi«, Je ukazal grof Kutlfalvl in vstal.
V sobo je planil škof, rdeč v obrazu ko kuhan rak.
»Kaj pa se Je pripetilo prevzvlšenemuU je vprašal graščak, ko Je opazil škofovo razburjenost.
»Ljub! moj Kutlfalvl«, Je soplhel visoki duhovni oospod, »prišel sem se poslovit. N1 ml več obstanka, sicer bi se moral bati, da bom ob pamet.«
»Oh, kaj te je vendar zgodilo. Vaša pre-vzvišenott?« Je poizvedoval grof Kutlitlvt pobito.
»Ta Kiši« je etokal ikoi
»Grof Klšl«
»Prav ta!« je potrdil duhovni dottojanttve-nik s plapolajočlml očmi.
»Je H razžalil Vašo prevzvišenost?« Je prestrašeno povprašal grof Kutlfalvl.
(Dalje pribodnjM)
gMMtAg. 1». Mai 1M4.
K A K A W A If K B N BOTE
в#Н« ». — jfr. S7.
Eine Bilnnz des Luftkrieges
London beginni die Frngwiirdigkeil oigener Methoden zu be-greifen — UngewolDe Anerkennung ftir die deutsche Abwehr
rd. Berlin, 12. Mai. Unsere brito-amerikanischen Gegner haben in den letzten Wodien den Luftkrieg gegen den Kontinent zu vorher^nie erreiditen AusmaBen gesteigert. Mit einem Auf-gebot gewaltiger Bomber- und Jagdkrafte, die nahezu pausenlos eingesetzt wurden und die — ein Novum in den Methoden der feindiichen Luftkriegfiihrung — wiederholt mehrfadi an ein und demselben Tage starten muBten, versnditen sie eine Entscheidung oder zumindest cine Vorentscheidung des Krieges von der Luft her zu erreidien. Der Monat April iibertraf so alle Toraufgegangencn Perioden des Luftkrieges sowchl in der Anzahl der aufgebotenen Bomber-verbiinde als audi in der Gesamtmenge der abgeworfenen Bomben. Selbst die gegenwartig er-Midite Intensitat der Luftbombardements scheint sidi nur noch geringfiigig steigern zu lasscn.
Vielleicht hat das Reich mit seinen westlichen und siidostlichen Vorfeldera ilberhaupt schon die Srol^tmogliche Wirksamkeit der brito-amerikani-schen luftstreitkrafte zu spUren bekommen. Mitten in dieser gigantischen Kraftprobe. die vorlaufig noch mit unverminderter Wucht en-dauert, beginnt man nun lenseits des Kanals nach den Ergebnissen und Auswirkungen dieser Gewaltanstrengungen zu fragen. Die SchluB-folgerungen, zu denen einige der namhaftesten britischen Luftsachverstiindigen dabei geiangten, sind auBerordentlich bemerkenswert und aui-schlul5reich. Obereinstimmend đriicken sie Starke Zweifel aus und die Betrachtungen des bekann-ten IVIilitarkritikers Cyrill Falls nehmen stellen-weise sogar den Charakter eines Grabgesanges auf die alliierte Luftoffensive an.
„Sehr gefahrlidie Hohe" der Verluste
СугШ Falls beginnt seine Untersuchung in der ..Illustrated London News" mit dem Flngestand-nis. dafi die Verluste der britischen Nachtbomber tei ihren Terrorangriffen ..eine sehr gefahrliche Hohe" erreicht hatten und daR es offensichtlidi gewordcn sei, daR man sich Ausfalle diesfs Umfanges nicht langer leisten kann. Ungliick-Jicherweise sei.es nicht moglich gewesen — so gibt er zu —. neue Waffen und Taktiken zu entwickeln, die wirksam der erfolgreichen deut-schen Abwehrtechnik hStten gegeniibergestellt werden konnen. Seitdem seien die Nachtangriff« auf tief im Reich liegende Ziele seltener ge-worden. Er, Falls, habe von jeiier den strate-gischen Bombenangriffen skeptisch gegeniiber-gestanden. Das bereue er nicht. Der Wert, den strategische . Bombenangriffe moglicherweise hatten, sei, dem Gegner Schadcn zuzufUgen, der sich nicht auf andere Weise anrichten lasse. Das Mi aber nur in einem relativen, nicht iedoch in einem absoluten Sinne wahr. Das sicherste Mittel, einen Hafen oder «in Arsenal auGer Kraft zu setzen, sei vielmehr die direkte Eroberung. Wenn man aber in die Г ^tnbenangriffe so Viele KrSfte hineinstecke, daB sie in einem MiBver-haitnis zu den tatsachlich verfiigbaren Kraften standcn und keincs dieser Ziele jcmals erreicht werde, dann stelle es sich als falsch heraus, zu sagen, mit den Bombenangriffen erreiche man etwas, das nicht auf andere Weise erreicht werden konne.
Eigene Verluste h5her als der Sdiaden
Aber — so fahrt Cyrill Falls dann fort — er *olIe sich vor allem rait dem Selbstinteresse Englands befassen. Britischerseits habe man alles auf die Nachtbombenangriffe gesetzt und sei einer verworrenen Lehre gefolgt, derzufoige Nachtbombardements allein den Endsieg- sicher-etellen konnten. Inzwischen habe sich das, wie die meisten unvoreingenommenen Beobachter jetzt zugeben, als eine Unmoglichkeit heraus-gestellt. England habe weder das Menschen-material noch die Hilfsquellem fur diese Aufgabe besessen. Waren ihm die Amerikaner nicht zu Hilfe gekommen. dann ware es mit dieser Technlk schon frUher gcsch^itert. Es habe ge-heiBen — doch кбппе es sich dabei nur um eine ungenaue Schatzung handein —. daft die deutsche Produktion durch die Bombenoffensive angeblich
um 25 vH verminđert worden sei. Die wenigsten Leute aber hatten sich dabei gefragt, ob man' wegen einer soichen Kiirzimg nicht mehr als 25 "vH. der alliierten Re ser ven habe aufwenden miissen. Er, Falls, vermute, daB das wohl der Fall sei und der amerikanische Prozentsatz sogar noch hoher liege.
„Es war eine richtige Niederlage"
Nach diesem interessanten Gestandnls muG Cyrill Falls der deutschen Abwehr noch einmal ihre enorme Wirksamkeit bestatigen. Urspriing-lich hatten die Amerikaner ausgezeichnete Ma-schinen besessen — so schreibt er — und daher auf Ihren ersten Angriffshiigen kelne nennens-werten Verluste erlitten.' Doch sei schon bald der Ubliche ProzeR in Gang gekommen: der Feind habe die Schwiichen der amerikanischen Waffen ermittelt, neue Gegenwaffen erfunden und neue Taktiken entwickelt, so dafi die deutschen Jiiger allmahlich die Oberhand gewannen und den amerikanischen Bomberformationcn eines Tages „erstaunliche Verluste beigebracht wurden". „Es war eine richtige Niederlage", stellt der britische Betrachter wortllch fest.
Nachdem Cyrill Falls so in vielen Punkten die deutsche Auffassung iiber die Wirkung un-serer Abwehr und den fragwiirdigen Wert der strategischen Bombardements bestatigen mufite,
weist er der brito-amerikanischen Luftwaffe, wesentlich beschranktere Ziele zu. Die Alliierten haben derart vie! Kapital in die Bombenoffensive investiert — so stellt er fest —, daR sie diesen Weg nun zwangslaufig fortsetzen miissen. Aber von ihr allein konne man keinen entschei-denden Erfolg erlangen, sondern sie miisse m:t den anderen Machtmitteln und Waffen gleich-geschaltet werden.
„Der Feind nicht jsusaramengebrochen"
Sehr skeptisch beurteilt auch Kapitan Llddell Hart in der „Daily Mail" die Wirksamkeit der alliierten Bombardements gegen die Verkehrs-einrichtungen im Westen des Kontinents. Auf Grund der negativen Erfahrungen in Italien — so stellt er fest — konne man kein« bedeuten-den Ergebnlsse erwarten. Oberhaupt habe „das Experiment der strategischen Bombenangriffe" — fiihrt er fort — Immer wieder erkennen lassen, dafi man wesentlich starkere Kraft« einsetzen miisse. um eine Entscheidung zu erzlelen. Denn trotz alien Anstrengungen in der Luft »el der Feind bi.sher nicht zusammengebrochen.
Der Kommentator der „Sunday Times" фе-relchert diese aufschlufireiche britische Dis-kussion iiber den Luftkrieg schliefilich um ein erstaunliches Eingestandnls, wie man es schon lange nicht mehr aus feindVichem Munde ver-nommen hat. Das Bedauerlichste an der gegen-wartigen Phase des Luftkrieges sei — so meint er —, daR man ihn in hohem Mafie gegen die Verbiindeten von einst fiihren miisse, denn es ,,lasse sich nicht vermeiden, dafi Bomben tn katastrophaler Weise ihr Ziel verfehlten". Einen vollkommenen Zielwurf gebe es nicht. Die Fran-zosen, Belgier und Hollander miifiten das aber gelassen hinnehmcn und verstehen, dafi die Anglo-Amerikaner mit ihren Angrlffen unbedlngt fortfahren miifiten, auch wenn sie dabei Freunde trafen.
Diese Stimmen, die in Ihrer Gesamtheit eine rccht negative Zwischenbilanz des Luftkrieges darstellen, stammen alle aus engllscher Feder. Auf amerikanischer Selte scheint man dagegcn noch immer stSrker geneigt zu sein, die bls-herigen Methoden der Luftkriegfiihrung fort-
zusetzen.	g. h
Die Alliierten sollen bluten
Sowjels verlongen sliirksten Aderlafi - Gemischte Gefiihle in London
hw. Stockholm, 12. Mai. (Eigenbcricht.) Der engHsdie Gesandte in Stockholm, Sir Viktor Nallet, sprađi vor der sdiwedisch-englischen Vereinigung fiber seine Eindrficke bei einem kfirz-lich erfolgten Heimatbesuch. Seine Zuhorersdiaft wollte natfirlidi Naheres daruber wissen, was eigentlich mit der bisher ausgcbliebenen Invasion los »ei. Der engllsdie Diplomat erwlderte aber lediglich, er habe selber in London nie so undelikate Fragen gestellt, zumal das Wissen um die Angelegenheit ihn nur beschwert haben wiirde. Sidierlidi aber werde die Invasion eines Tages kommen.
Der Londoner Vertreter der „Dagens Nyheter" schreibt, nach Verstreichen der ersten Maiwoche herrsche unter den Truppen und der Zivilbevdl-kerung in England eine gewisse Nervositat, well breite Krei.se des englischen Volkes fest daraa geglaubt hatten, es konne nur noch Tag« oder Stunden dauern. Die groteske Stimmung von Illusionen und krampfhaftem Ausweichen vor der bevorstehenden blutigen Wirkllchkeit — eine Selbstbetiiubung, in die sich manche englischen Kreise fliichten mochten — schildert ein Londoner Bericht der „Nya Dagiight Aliehanda" wiefolgt: „Man spricht viel von dem Tag, an dem die alliierten Armeen in Berlin stehen wollten, aber bemerkenswert wenig von der Landung auf dem Festland. Die Beschaftigung mit Wunsch-gebilden ist begreifliclierweise eine le i ch ter« Saclie als die Auseinandersetzung mit dem deutschen Atlantikwa!!. Die Regierungsagitation tut alles, um die Bevolkerung iiber die Wirklichkeit und die Gefahren der nachsten Zukunft hinweg-zubringen, indem, wie ee neutrale Bericht« aus-drUck«n, wie bei alien friiheren Krisen des Krie-
ges der offizielle romantische Heroismus auf-rechterhalten werde. Der Englander im allge-meinen gibt nicht riel dafiir. Alle wissen. dafi das Bevorstehende das Schwerste des Kriegei ist."
Was der Kreml dazu meint, geht aus einer prahlerischen Sendung des Sowjetrundfunks her-vor, in der die Erwartung au.sgesprochen wird, daB der grofie Schlag vom Westen noch im Mai erfolgen werde. Weniger Interesse besteht ш London fur ein« Moskauer Auslassung liber die Art der erwarteten Aktion der westlichen Verbiindeten, Darin wird wutend gegen die Tendenx in den Plutokratien polemisiert, den Gang der Ereignisse womoglich noch andern zu wolien.
, ..Sie spekulieren gewissenlos mit den Opfern, die die Invasion der Verbiindeten in Westeuropa fordern muB. Sie klagen daruber, daB sie noch nicht kiar seien iiber die Ziele dieses Krieges." Es wird dabei besonders auf eine Aufierung der amerikanischen Hearstpresse Bezug genommen, in der die Invasion «Ia grfiSte Tragodie der Menschheit bezeichnet worden war, weil daduri-h
Dr. F. J. Liikaa	Aiisw'hneldeii;! Aufheben'
DEUTSCH METHODISGH UND PBAKTISCH
Nemško malodKiio In prakiline
II Beantworte folgende Fragen: Wleviel Ohren hat der Mensch? Was macht der Fri-^ur? Was 1st der Wagen? Was macht der Ti	macht das Feuer? Was macht da*
Liicnt. Wie leuchtet eine Kerze ?
Ш. Vbere«tze Ins Slovenlsche: Meint Raise nach Berlin dauert 26 Stunden. Um 1« Uhr kommt der Zug voo Wien. Der Dienstmann bringt melne Koffer Ich mochte Zigaretten und flnde itelne Trafik. Was werden Sie heute abend machM. Ich werde vielleicht In ein Kino gfehen. .Шег let meln PaB! Wo sind heute delne Eltem. Sie alnd heute in Krainburg. Bltt* ein Einbettzlmmer mit FlieBwasser und Bad.
Wiirter
Armband («) — zapestnica Armbanduhr (w) — zapestna r
Bad (•) _ kopel, kopailiče
Bart (m) — brada Bedwutunc (w) — ро1Л*в Beamte (m) — uradnik Blum« (w) — evetica, roe»
brennen — goreti dauern — trajati Dienstmann (ml — postrescfK dilnn — tenck, -a, -o Kllom (Mchrziihl) — .starši finden — najti
FlleBwasser (») —■ tekoča voda
Frelhelt (w) — prostost, svoboda
yriaeur (m) — brivec
O&rt&er (bol) — Trtn»r
Gatte (Ш) — soprog
hell — svetel, -a, -o
ki'tuien Hpo/nnii
Kerze (w) • Mvrf^
Koch (m) — kuhar
Kupfer (•) — baker
Lamp# (w) — ev^tilka
L&rm (m) — hrup, ropot ieuchten — svetiti Loschblatt (s) — pivnik Llcht (s) —luč Macht (w) — sila
Melodie (w) — melodija, napev	•
MUnze (w) — novec ,
Nachbar (m) — sosed
Nation (w) — narod
Ohr (s) — uho
Partei (w) — stranka
Pflanze (w) — rastlina
Pflaume (w) — sliva
Rad (s) — kole
rasleren — brlti
Relse (w) — potovanje
Rusae (m) — Rus
.schnelden — striči
Schrift (w) — pisava
Trafik (w) — trafika
Turm (m) — stolp
Universitat (w) — wiiverza
unterrichten — poudeivwU
Volksgemeinachaft (w) — Mrodne elnspnei^
Vorhang (m) — zave#*
Wagen (m) — voz
warten — čakati
Wirt (m> — krčmar, gostilničar
Wolke (w) — oblak
11. Munde.
littsnng der AHfffabe
1.	Die Kellnerin, die HUlndln, die Malerin, die Nachbarln die Beamtin, die Lehrerln, die
Schwester, die Prau, die Tochter, die Mutter, (lip nilrtiiTln. (lie Sfhlilerln, die Wirtin, die Gattln, file Fiu.sHln.
2.	Der Mensch hat zwei Ohren. Der Frlseur schneidet die Haare und rasiert. Der Wagen 1st ein Fabrseug. Der Kooh koeht. Dm Feuer
brennt. Das Llcht leuchtet. Eine Kerze leuchtet schlecht.
3. Moja vožnja v Berlin traja 2в ur. Ob 16. uri pride vlak iz Wiena. Postrešček bo prinesel moje kovčeg«. Rad bi cigarete, a ne naj. dem noben« trafik«. Kaj boete delali dane« zvečer? Mogoče bom iel v kino. Tu je moj potni Hit. K j« >o danes tvoji »taršl? Dane« so v KrainburgTi. Prosim »obo z eno posteljo. Mi bi hoteli (radi) aobo x dvema posteljama, s tekočo vodo In kopeljo.
ITnregelinite^e Zeltwdrt«r in der Gegenwart. Nepravilni glmfoM v ■edanjem бми. Merk«n Si«: UnregelmKBlg Bind di« 3. Und S. Person der Klnzahl.
Pravilo: Nepravilni so vedno samo т 2. In 3. o»ebl ednine. (Zato bomo v takih primerih v besednjaku vedno objavili tudi 2. osebo ednine, na pr.: eehee, (siehat).
*Phi«m — videti !(* sehe -du slehst er eleht -
wir sehen ihr »eht -■I« aehea
Ж**нт — datf
Ml geb« — (Џл) dem du (Ibet — (ti) dal er glbt — (on) da wir geben — (mi) damo Ihr gebt — (vi) daste sle geben — (oni) dajo
aklonl a) d«r betrttamiat« Artlfceii
rntmd. welbl. m&chl. Mehrzald
			(mmvme	tli spole)
1. FaU	der	di«	da*	die
2. Fall	dee	der	dee	der
3. Kail	ilem	der	dem	d(>n
i. Fall	den	die	. das	die
BJbeneo	— Ravno t«ko;		di#*w, jm	me, jMler,
m*nob«», жмМмг T				
—	()ae) Yldlm
—	(ti) vidiš
—	(on) vidi
— (mi) vidimo
—	(vi) vidite
—	(oal) vidijo
die verringerte weiBe Ras se noch weiter ?e-schwacht werde, wahrend die farbigen Volker immer mehr zunahmen. Die Invasion war ferner als sehr kostspielig angekiindigt worden. Allen soichen Einwendungen gegeniiber wird von so-wjetischer Selte der seit Jahr und Tag ausgestellte englisch - amerikanische Invasionswechsel ge-schwenkt, der endlich eingelost werden soil.
Militarisch aber verlangt die Moskauer Auslassung nicht minder kategorisch eine Aktion ganz bestimmter Art. Es geniige nicht etwa, kleinere Streitkrafte zu landen und kleinere Aufmarschpliitze an den Kiisten Westeuropas zu erobern, um dann zum langwierigen Stellungs-krieg iiberzugehen. „Die Erfahrungen vom Krleg in Italien und besonders von den Kampfen bel Anzlo, Nettuno und Cassino zeigen, wie un-richtlg es ist, wenn die engllsch-amerlkanlsche Presse zuweilen davon ausgeht, dafi man den Feind nur mit der Luftwaffe sowie kleineren Infanteriekraften vernichten konnte. Um den Widerstand des Feindes mit Erfolg brechen %U konnen, muB man unbedlngt die gewaltigen Streitkrafte in Gang setzen, uber die die Verbiindeten verfiigen." Hier sagen die Sowjete klar heraus, dafi sie nicht mit englisch-amerika-nischen Blutopfern in kleinerem Umfang zu-frieden sein wolien. Sie verlangen jetzt den ganz grofien, griindlichen Aderlafi, der England und Nordamerika nach ihren Berechnungen in absehbarer Zeit revolutionsreif machen soU. AnlaB genug fiir die Englander, trotz aller aufie-ren Entschlossenheit und Prahlereien der Zukunft mit gemischten Gefiihlen entgegenzugehen.
Lepra in der 8. britisdten Armee
Dr. V. L. Rom, 12. Mai. (Eigenbericht.) Unter den der 8. britischen Armee an der Adrlafront zu.eeteilten Indischen Verbanden wurden Lepra-erkrankungen festgestellt. Die" von Lepra be-fallenen Inder wurden auf die Insel Tremtti im Golf von Manfredonla in eine provisorische Leprastation gebracht. Die Bevolkerung in den Dorfern. in denen indische Truppen einquartiert sind. ist aus Besorgnis vor Ansteckung aus ihren Dorfern geflohen. Es handelt sich um die ersten Leprafalle seit 700 Jahren auf italienischem Boden. Darnels wurde die Krankheit aus dem Orient durch Kreuzfahrer eingeschleppt.
Der Ausfall unter den alliierten Truppen in Siiditalien durch Malariaerkrankungen betragt seit Julj 1943 mindestens 50.000 Mann. Naćh britischen Angaben beliefen sich die Malariaerkrankungen unter den britisch-amerikanischen Truppen allein wahrend des sizilianischen Feld-zuges auf 30,000 Falie. Mpn nimmt an, daR si:h die Zahl von 50.000 Malariaerkrankungen ira Laufe dieses Sommers unter den alliierten Truppen verdoppeln wird. Die in Malariagebieten Siidamerikas teilweise erfolgreich angewandt« Bckiimpfungsmethode die Malariaherde von Flugzeugen aus mit Erdol und Riickstanden a:is der Erdolaufbereitung zu besprengen, wurde ver-sucht, erweist sich aber angesidits der Treib-stoffanfordeningeti durch die Truppen nur im klelnen Umfang als moglich.
„Vermfetong von Polen an Moskau"
Genf, 12. Mai. Eine bekannte kathollsche Auto-ritSt auf dem Gebiete der russisch-polnlschen Frage, Monsignore Bojanowski, aufierte sich nach . einer amerikanischen Agenturmeldung aus Worcester zu der Beise des polnlschen Paters Orle-manski nach Moskau. Bojanowski, der zur glei-chen Diozese wie Orlemanski gehort. sleht ш diesem Besuch ein Zeichen dafiir, daB man sich in Moskau daruber geeinigt habe, sozusagen Polen an die Sowjetunlon auszuleihen oder zvl vermieten. Bojanowski nannte das ein „Lend-lease Polens an Sowjetrufiland" und ist der Auffassung, dafi ein solches Abkommen offenbar in Teheran abgeschlossen worden 1st. Orlemanski habe nun von Moskau den Auftrag erhalten, seinen EinfluR auf die sechs Millionen Polen in den USA geltend zu machen. AuRerdem soil er — so meint Bojanowski — vermutlich die USA-Regierung veranlassen, sich mit den Fordferungen des Kremls bezUglich der Losung der polnisdien Frage einverstanden zu erklaren. Bojanowski, der selbst in Polen geboren ist, weist darauf bin, daB. wenn Polen den Sowjets iiberantwortet werde, damit ganz Europa den Bolschewisten in die H&nde ge spiel t wiirde.
Autonome Kleinstaaten in Siiditalien
Dr. v. L. Rom, 12. Mai. (Eigenbericht.) Die Volksfi;ontregierung Badogllos legt gegenwartig zur Genehmigung ein auf Initiative und unter' Kontrolle der bolschewistischen Partei ausgear-beitetes sogenanntes Dezentrallsationsprogramm fiir Italien vor. In dem Programm ist vorgesehen, dafi die Landschaften Italiens zu autonomen Kleinstaaten mit jeweils eigenem Parlament werden, ohne daB der Verwaltungsapparat bzw. das Polizeiwesen einer Zentralgewalt unterstellt werden soli. Diese Kleinstaaten hatten dem Programm zufolge nur die Streitkrafte und di« diplomatischen Vertretungen gegeniiber dem Aus-land und das Stanfsoberhaupt gemeinsam.
Zur Zeit der groBen inneren Zerrissenheit Italiens betrug die Zahl der itaUenlschen Kloin-etaaten Inagesamt 10. Moskaus Dezentrallsatioiu-programa eleht 16 тог.
Japans Armee zu 95 т. H. nlđit eingesetzt
Vigo, 12. M»i. Die japanischen Stimmen, in d^nen der unbeujjsame Wllle mm Ansdruck kommt. die.sen Kricg entschieden zum AbschiuB zu fiihren. und di* ungebrodiene Widerstandsknaft Japan* unterstreichcn, findca ibr« BestStlgung In einem Artikel der „New Tork Sim day New«". Da« USA-Blatt «riiin«rt an einen Aosspnidi dw eiMtMlUdiai Heeresminlstert Forde in Mtlbounie. Dert eiklarte Ferde, dafi Japan« Amwe nedi n 95 v. H. nidit eiagesetxt eel nnd dafi ee nodi praktlmdi die ganxe Flotte beeitxe. Forde bat berechnct dafi Japan nur 5 v, H. seiner Armee gegen die amerikanischen, britischen und australi-schen StreltkrSfte geworfen hat. Dae sei, so echlofi er, tateiidilidi ain sehr kldnet Tel der fapa»i»di«a StmeWmmiW
stran 4. — Ster. S7.
KABAWAlTKEir BOTE
8вћо<&, 18. majB 1944,
Kazen ne izostane
Uspešna akcija proii komunističnim funkcionarjem v istrijanskem prostoru
Južno sonce je že čez zenit svoje moči, ko so nemške enote oborožene sile, po sramotnem izdajstvu Badoglija in njegovega pritlikavega kralja, med drugimi zasedle tudi Istro, da bi jo očistile partizanov in ban-ditske svojati, ki je bila sestavljena iz bolj-ševikov, nepodučljivih Slovencev, ubežnih In besedolomiiih Italijanov in zločinskih elementov. Prebivalstvo naj se oddahne po težkem udarcu, ki ga je doletel po zlomu Italije septembra 1933. in pomaga do uspeha končne zmage in s tem k varnosti in ohra-njenju svojega lastnega življenja.
Rdečerjave in sive so temeljne barve te pokrajine v jesenskem življenju prirode. Od vetra razcefrane smreke in borovci, šumeče ruševje, iz kamenitih tal se sveteče listje v polnih močnih barvah, se nudijo nemškemu vojaku. Daleč razstresene po dolinah leže tesno stisnjene male in najmanjše vasi. Poslopja in stanje živine pričajo o skoposti zemlje. Večkrat je košček zemlje obdan s kamenitim zidom, da ne bi jesenski vetrovi ali ledeni zimski viharji odnesli to malo rodovitne zemlje doli k temnemu, grozečemu Jadranu, ki ga burja' marsikateri dan razburka.
Dva nemška Landserja, neki Obergefrei-ter, izpričan bojevnik z vzhodnega bojišča, ranjen, ozdravljen in spet v službi in neki novinec, ki je svojo izobrazbo uspešno dokončal, tovariša, ki jih velikonemška vojaška skupnost tisočkrat združi, porabita prost nedeljski popoldan, da iz kraja , svoje nastanitve obiščeta bližnjo vas, slikovito gnezdo na pobočju nekega hribovja. Hočeta spoznati deželo in ljudi in na cilju potovanja gresta tudi v malo gostilnico, da bi se pri čaši vina odpočila, in ona se ne vrneta ...
Preiskava, ki je bila takoj, ko se je ugotovilo, da sta se vojaka izgubila, odrejena po vseh v poštev prihajajočih vaseh, je ugotovila, da sta bila oba nemška vojaka, ko sta v miru pila vino v neki gostilni, napadena po banditih in odgnana.
Zima, skoraj poletno topla, potem izpolnjena z deževnimi dnevi in pozneje, ko se je že pričela vzbujati pomlad, obdarjena z mnogim snegom, je za nami. Počasi se kaže tudi na, po južnem soncu ožganih livadah in kraških bregovih sveže zelenilo, pokrajina zgublja svoj pusti, brezupni videz tundre in bolj veselo kakor v zadnjih dneh se glase vesele vojaške pesmi. Tukaj službujoče enote oborožene sile so v stalnih službenih in varovalnih pohodih brzdale potuhnjeno svojat in kazalo je, kakor da je dežela pomirjena.
Nekega jutra pride poročilo, da sta bile dve dekleti domačinki umorjeni. Kakor so poizvedbe ugotovile, sta prišla prejšnjega dne okoli desete ure zvečer dva bandita v stanovanje deklet In sta jih pozvala, naj gresta z njima. Pri vaškem izhodu sta bili obe šivilji s strelom v vrat umorjeni. Na podlagi izvedenih zasliševanj, so bile neke osebe iz iste vasi, kjer sta bili dekleti doma, osumljene.
Se pred svitom je bila drugo jutro vsa vas obkoljena, sistematično' se začne preiskava vasi. Pri neki hiši šele po daljšem sumljivem obotavljanju odprejo vrata. Na vprašanje, kje je posestnik hiše, odgovori" prisotna žena, (da je njen mož v Trstu. Preiskava hiše prikaže povsem drugi bliže ležeči cilj potovanja. Svisli in v senu in slami pripravljeno skrivališče so bile domovanje posestnika, ki je po začetnem, trdovratnem zanikanju priznal, da pripada domači boljše-viški banditskl organizaciji. Več se zaenkrat od posestnika In njegove žene, ki je bila pravi nrototio ha'Hukinle, ni moalo zvedeti.
Ali nemška temeljitost se je spet enkrat izkazala. Načrtno se je preiskal kos za kosom vse hišne okolice in v nekem v zemlji izkopanem skrivališču so bili najdeni zaboji. Takojšnja preiskava zabojev je spravila na dan pisalni stroj in vsa pismena dokazila komunistične okrožne organizacije. Sedaj, pod težo dokazov, je posestnik izjavil, da bode vse priznal. To priznanje, mož je bil tudi bistveno udeležen pri umoru obeh šivilj, in izkoriščenje najdenega materiala sta omogočile takojšnjo akcijo proti banditom, ki je bila po končanju tudi javljena v nemškem radiu. Nič manj ni bila udeležena žena, ki je veljala kot duševni vodja komunistično-slo-vensjcega pokreta. Življenje teh vodečih ban-ditov je bilo torej zaigrano. Se istega dne je
sledilo na kraju dejanja maščevanje na t«h
komunističnih zločincih in morilcih.
Nadaljnja uporaba tega bogatega materiala je dovedla do aretacije drugih banditov in poverjenikov komunistično slovenske organizacije. Po izpovedbah aretirancev je bila razsvetljena tudi mračna zadeva, ko sta se na . jesen leta 1943. zgubila oba nemška vojaka. Neki župan, ki je zlorabil zaupanje, izkazano mu po nemški oblasti, je vedel o umoru, ali ni tega javil. Tudi njega je, ker je pomagal banditom, zadela pravična kazen. Obadva nemška vojaka sta bila v gostilni po boljševiških roparjih napadena, ranjena in odpeljana v gozd in tam na živinski način umorjena. Eden izmed vojakov je bil brez roke, drugi brez dela noge, obema so bile iztaknjene oči.
Banditi, ki so po odkritju in uničenju svoje talne organizacije zadobili hud udarec, nas bodo tudi v prihodnjič našli vedno pripravljene za obrambo.
Soldat Josef Reautschnig.
Posebni zakoni тојјвкотапјја tolp na Balkanu:
Kozaki razbijejo bandite
Eno leto preskušnje - Odlična uporaba kot stezosledcev - Kakšni so banditi na oči?
РК. Vojna tolp na Balkanu ima svoje posebne zakone. Nasprotnik se zbere, napade in se zopet razkropi. In vas, ki jo osvojimo danes, je lahko jutri znova zasedena. Tako ostane služba proti tolpam neprekinjena, uro za uro, in podnevi in ponoči morajo opazovalne čete biti tik pri sovražniku in ga opazovati.
Brezbrižnost prebivalcev, razstresenost vasi, gore, globeli in gozdi so idealni pogoji in najboljši zavezniki boljševiških tolp. Toda naši kozaki so spretni v iskanju sledov in ure in ure večkrat oprezujejo, dokler ne vedo, kaj nasprotnik namerava.	'
Sunek v banditsko gnezdo.
Zopet je opazovalna četa na konjih spotoma. Tipajoč se pomikajo vse jutro. Sklonjeni naprej opazuje kozaki. Pod zaslombo gozda se premikajo naprej. Lahno škriplje us-njina. In ušesa konj poigravajo neprestano. Iz Upajočega koraka, do katerega so prisiljeni, čutijo bližino nevarnosti.
Ure minevajo. V dolini se iz megle pojavijo koče. Ob vhodu v vas zaostane ena skupina čete, da zavaruje. Včeraj je bila vas še prosta tolp — ampak danes? Nikogar ne vidijo. In v gozdove na vrhovih se ne da pogledati. Ti mole čez vas.
Druga skupina opazovalne čete jaha v zaščiti gozda naprej vzporedno z vasjo. Na vzhodu predre sonce in posije v dolino. 2ive duše ni videti. Noben pes ne zalaja. In kikirikanje petelinov prihaja iz sosedne doline.
V sredini vasi se lotijo. Previdnosti Toda ko stopi prvi iz gozda, se na mah spremeni slika: Od vrhov tam preko udarjata dve strojnici s popolnimi ognjenimi sunki, kakor dr gre za napad. Med tem udarjajo streli pušk in jek doni po gorah. Gozd je oživel.
Toda sedaj se oglasi tudi strojnica naše zaščite in strelja sovražniku v bok.
Kaj pa je to? Iz neke hiše plane bandit in skuša doseči vrh in gozd. Morda je kakšnih 300 metrov do tja.
Lov za beguncem.
Ne streljati, živega ga moramo dobiti! In nekaj kozakov podi v divjem skoku skozi vas, dasi jih besno oblajajo strojnice.
Sedaj ga imajo, primejo ga in se vrnejo т ognju sovražnika.
Eno uro traja lahka praska, nato naletimo na naš varovalni oddelek in kmalu izzvene za opazovalnim oddelkom zadnji streli.
Ujeti bandit je mlad človek. Hrvat sosedne vasi. Sedem mesecev je bil pri banditih in
na novo preoblečen z italijansko uniformo. Na čepici nosi sovjetsko zvezdo in v žepih in v mošnji ima vse polno municije. Kako kozaki sovražijo to znamenje in kako razkačeno gledajo nanj I Skoda, da ga morajo privesti nazaj v polni vojni opremil
Bandit gleda skrivši od enega kozaka do drugega. Prav posebno dobro mu ni pri srcu. Ampaic od njega ne bodo zvedeli ničesar in lažnive ter prekanjene so njegove izpo-vedbe. Malopriden član brez vrednosti v evropejski skupnosti...
Kriegsberichter Kari Kurt Hampe.
„Sir, lačen sem!"
Ženeva, 12. maja. Nisem slišal veselih, sme-jočih se, brezskrbnih otroških glasov...« stoji v opisu obiska v neki južnoitalijanski šoli, ki jo objavlja »Daily Herald« izpod peresa svojega južnoitalijanskega dopisnika.
Dopisnik piše, da je prav za prav hotel ugotoviti, kaj se uči v šoli, ki so jo obiskovali šest- do trinajletni otroci in od katere so bili posamezni razredi skoraj prazni Otrokom se je videlo na obrazu, da so lačni. »Kaj naj v današnjih okoliščinah dekleta učim?« je rekla neka učiteljica, »mogoče kuhati, šivati in plesti, ko pa žive v ruševinah in ni ne hrane in ne volne?«
Učitelj dečkov jih je učil osnovnih pojmov angleškega jezika. Določene stavke jim je vedno znova vtepal v glavo: »Ali bi lahko dobil piškotov? Zelo lačen sdm, sir.« Na začudeno vprašanje dopisnika je eden izmed učiteljev odgovoril: »Najvažnejše pride ved-prvo.«	•
Ko je dopisnik neprijetno zadet zapustil šolo, tako pripoveduje dalje, mu je upravi-teljica še sledeče dala na pot. »Gotovo se spominjate stavkov, ki so napisani v normalnih slovnicah: Vstopim v pekarno in kupim kruha za štiri lire... danes se mesto tega reče: Vstopim v pekarno, kupim za 400 lir pol hleba kruha, ki je ves plesniv in pokvarjen, vtem ko je trgovina oblegana od kupa umazanih in stradajočih in potrtih otrok, ki prosjačijo za grižljaj kruha. Oni ne obiskujejo šole, ker od svojih osvoboditeljev niso niti skorjice mogli izprosjačiti.«
Ta opis angleškega dopisnika , ponovno potrjuje grozovito bedo v krajih Južne Italije, ki so zasedeni po Anglo-Amerikancih. To so blagodati, s katerimi tako zvani »osvoboditelji« »osrečujejo« narode pod krinko i'0~vr'V4->Hit"e«!
Kužni nauk
Kaj je rekel papež Pij IX. o komunizmu?
Potem ko je Cerkev komunizem pred 700 leti prvikrat tako oatro obsodila, je to gi'banje bilo zatrto. Ampak hudič ne miruje. Ko je posvetno učenjakaratvo začeto razširjati pogubne liberalne ideje, katere so potem rodile tolikanj zla na vsem svetu, potem ko je gospodarski li' beralizem dal pogon za silen razvoj ka^ pitalizma, se je hudič na drugi strani pot služil delavcev, katere je kapitalizem za-čel izmozgavati. Tako sta si takrat stala prvikrat nasproti liberalizem in komunizem, oba otroka istega očeta. Tedaj je Cerkev vladal svetniški papež Pij IX., ki je v zgodovini zaslovel ne le po tem^ da je izmed vseh dosedanjih papežev najdlje vladal, marveč tudi po svojem globokem smislu za opravičene narodna težnje, ki so se takrat začele oglašati v Evropi. Leta 1840. je ta papež, ki spada med sloveče može na papeškem prestolu, nastopil svojo težko službo. Bil je to čas velikih duhovnih zmed in zablod. Takrat je liberalizem prevzemal vlado na svetu, takrat se je rodil komunizem, takrat sO Evropo pretresale velike narodne revo« lucije.
Papež Pij IX. je takoj spočetka jasno sprevidel, kam bo vse to vodilo. Takoj prvo leto svojega skoraj 32 letnega via-danja je dne 9. novembra 1. 1846, izdai svojo znamenito okrožnico »Qui pluri-bus<i. v kateri se peča s komunističnimi zmotami. Zlasti tri stvari je papež v ti-,4ti okrožnici odločno naglasil:
Papež pravi, da komunistični nauk prav v vseh stvareh nasprotuje boSjha in naravnim pravicam ter zato ta nauk imenuje »kužni nauk«.
Dalje papež že takrat naglasa, da 'je komunizem zaradi tega tako nevaren ia zoprn, ker mu za dosego cilja ni preslabo nobeno sredstvo, ne lai, ne prevara. Papež je torej že pred 100 leti opozarjat in svaril pred komunistično lažjo. To danes v dejanju mi .okušamo.
Tretje pa, kar na vso moč glasno &N# če papež Pij IX. v tisti svoji okroinici, je poziv in prošnja vsem bratom, naj svare vernike, da se ne bodo dali po ko^ munizmu prevariti in zapeljati.
Kakor vidimo, je komunizem že takrat bil prav takšen, kakršen je dandanes.
Ta okrožnica pa ni bila edina, ki jo je bil papež Pij IX. izdal zoper kužni komunistični nauk. Dne 20. malega travna leta 1849. je papež imel javen nagovor, kjer /e vnovič glasno obsodil котипжж^пл
ter povedal, da je komunizem »zmota in zabloda«. Se istega leta meseca grudna je papež spet spregovoril ter povedal, kako komunisti love ljudi z lažjo, ko jim slikajo lepoto komunistične zgradbe. Toda papež to početje .strašno obsoja ter pravi, da je takega početja sposobna zloglasnost in brezbožnost komunistič-пр°а sistema.
Se leta 1864. je papež izdal novo o-krnžnico zoper komunizem, kjer je mo-vič potrdil vse. kar je dotlej zoper komunizem povedal. V svoji zbirki cerkvenih in uradnih odlokov o raznih predmetih CSilabu) še enkrat zabičava, da ko* rnunizern zastrupila misel in srce do-
Možje ob sirnžnici /
Michael Matschnik ni eden izmed tistih prehitrih, ki hitro sodijo o ljudeh in stvareh. Nikakor ne, stari strugar ima že več ko šest križev na hrbtu. Lasje so mu beli kakor sneg In globoke črte so mu začrtane na tfbrazu.
Nagovorili smo ga ob obratni stružnici т nekem karntnerskem industrijskem obratu. Njegove oči se svetijo še danes kakor nekdaj, ko je bil kot gorski lovec v vojni aH ko se je po vojni, več let brez posla, odločil z zadnjim denarjem tvegati pot v Ameriko.	^
Da, takrat... Resnično ni bilo lahko vztrajati v »Bogu lastni deželi«. Nekaj jih je tam umrlo, Richard, ki ga ima na vesti prokleta zamorska baba, ko ga je s svojimi tovariši •prva do nezavesti upijanila in ga potem okužila z želom smrtnonosne bolezni. Ali pa Kari, ki je bil prepošten ali preponosen in preodkrit, da bi zatajil svoje prepričanje, in ki je končno umrl od lakote, kakor je pravil Michaelu tisti smejoči se židovski trgovec, ko ga je po dolgi ločitvi vprašal v Cikagu po svojem tovarišu iz Tirola. Da, takrat bi bilo skoraj spodletelo. Tudi oči so bile ie zqubilf svetel blesk. Tako je pač, če je človek na oči v notranjosti že mrtev in se ti to malo življenja skorajda gabi. Dokler mu ni potem Thomas Iz KOlna -spet pomagal пџ noge.
»Eh, to so bili časi«, pravi skoraj odsoten, ko nam tako marsikaj pove iz svojega življenja. »Ti nai svoje socialne reforme mirno obdrže za sebe Načrte so Imeli tudi že takrat. Na zborovanjih so si razbili glave, ker Je vsak trdil, da ima najboljši socialni program. Samo znosnejše življenje ni postalo Potem je orišel Roosevelt s svojim ,New De al'. Vsi so vnripli, sedaj se bo začela zlata doba d'-moVrat'-k'? socialne zakonodaje. M: nismo nič?sar tnkeqa zapazili.
No, tudi v Nemčiji nam ni ravno lahko moramo delati bolj, kakor kedaj koli!«
SodabR« slika, \api.\al Friedridi llurMnann
»Da, je tako, tovariš, ali ti veš zakaj delaš. Bil sem tri leta v Altreichu od leta 1936. do 1939. in sem videl podvig Nemčije. Imel sem tam že lastni dom — Amerikanci so ga pri nekem napadu razbili —: imel bi že danes svoje ljudsko vozilo in mnogo drugega bi še bilo, če nas ne bi hoteli Zidje zadaviti. Ha, morali bi videti, kako je bilo zunaj. Skoda, ml tukaj vKarntnuii Tiroluinna Štajerskem, no, mi tukaj v Ostmarki smo žal poznali samo eno leto obnove. Samo temelj se je bil še mogel položiti. Skoda, pravim, kako bi vse postalo drugače. Bratci »sistema« so nas zagospodarili in sedaj imamo vojno. Ali jaz vem, da pride nekoč spet podvig. Naš Hitler je naposled tudi eden izmed nas.«
Zdelo se mu je skoraj, kakor da je preveč govoril. Se cel6 med starimi znanci ne govori mnogo. Postal je molčeč, stari Michael. Kd je v zadnjem letu ravno o božiču dobil
poročilo, da mu je padel tretji in zadnji sm, ni manjkalo veliko da bi se zrušil. Ali kakor vse kaže, pa je potem postal še trši. On je iz dneva v dan prvi in zadnji ob stružnici in če je potrebno, naredi tudi dva posada, kakor pred kratkim, ko je njegov tovariš obolel, a je moral biti ob določenem času izvršen nalog o izdelavi vojne opreme.
Da, taki so naši možje ob stružnicah in strojih v rovih pod zemljo in v hrupnih dvoranah za montiranje. Resnično, oni včasih zajcolnejo, da se vajenci poskrijejo, razpoloženje.je večkrat odvisno od dneva, vsak ima svoj del skrbi. Breme vojne je težko. So pač včasih jezni in bi najraje razdrobili Boga in svet, ali se potem spet znajdejo. Je pač tako. Ali važno je notranje prepričanj e. In to je vedno pošteno. Vetrnjaki se večinoma že sami znajdejo.
Michael Matschnik, strugar iz Karntna, je, simbol. Kakor on, so tudi Jensterie Fried-rich ali Pernegger Kari ali Aichholzer Franz in vsi drugi: vrli delavski tovariSi in zvesti spremljevalci Fuhrerja
1ж našega knjižnega kotička
Mile Budak: »Herdfeuer« (Ognjište). Avtoriziran prevod Iz hrvaščine. Prevedel Franz Hille. Založil Kari H. Bischofl Verlag, Wien. 928 strani.
Za mnogo bralcev iz Nemčije je hrvatsko slovstvo -novina. S slikami opremljen opis iz tistih dolin in vrhov, z njihovimi posebnimi ljudmi in slikovitimi nošami se nam zdi čuden. Bralcu tega romana pa izraz v teh slikah ni več nerazumljiv, njihovo edinstveno razpoloženje mu postaja z živimi opisi te slike pravo doživetje in spoznavanje tega probujajočegc se in o sebi samem odločujočega naroda. Knjiga je dovršen opis tega v grudi vkoreninjenega kmečkega naroda, s kmečko svežostjo in blagoslovljeno izvirnostjo. Čeravno se poznajo štiri leta prve svetovne vojne z njihovimi usodnimi učinki, je vendar dejanje knjige nečasovno. Ta vas je
lahko obstajala včeraj, obstoji danes in jutri. V njej si stoji nasproti več rodbin v težkem usodnem življenju. Jekleni in preprosti so nagibi, v ljubezni in sovraštvu, v boju in v odrekanju, ki veljajo večno in povsod, če govorimo o ljudeh, o usodni ljubezni do bližnjih sorodnikov, o povezanosti z zemljo in grudo, o najtrši boli tistega, ki največ trpi. Nad tem stoji zakon, ki ga je predpisala ožja domovina, kakor »ognjišče«, ki ga čuva vsaka hiša in ki pomeni pogin rodu, če ugasne.
Izvirni naslov knjige se ctlasi »Ognjište«. Knjiga, ki bo po vojni, ko ne bo več pomanjkanja papirja, gotovo dosegla visoko naklado, je zelo zanimivo In dragoceno delo hrvatskega slovstva.
Erna Blaas: Riihmung und Klage (Slavljenje in žalovanje) Nove pesmi. Založil
Kari H. Bischofl Verlag, Wien. 112 strani.
.Trdovezano RM 4.—.
Pisati pesmi je ena najdelikatne^ših človeških reči sploh. Le malo jih je postalo dovršenih mojstrov. NI odločilna samo rima, ampak pesem mora tudi povedati kaj bistvenega. Pesem zahteva naoeto otliko za napete misli. Večkrat ne prekoračijo zasebnega področja. Takrat naj bi jih sploh ne tiskali. Kdor pa ima povedati kaj bistvenega In je tudi zmožen to storiti v primerni obliki, kakor to stori Erna Blaas, ne sme svojih pesmi utrgati javnosti. Erna Blaaa razčlenja svoje pesmi v nekaj velikih krogov: beseda, oblika, pokrajina, živeči, boj. Marsikaj v tem tankem zvezku bo ostalo v veljavi tudi takrat, če bo čas strože presojal sodobno slovstvo.	_ , , , .
Friedrich Horstmann
41i že Teste ...?
... da so se pojavile prve nemške lekarne, ki jih zasledimo začetkom 13. itoletja« večinoma Se v obliki prodajaln?
... da je veliki nemški filozof Hegel umrl v Berlinu za epidemijo kolere?
... da sta še Haydn in Mozart morala nositi livrejo slua, kadar »ta gostovala ▼ ime-nitnih hišah. Sele Beethoven je odpravil to ponižujočo nepriliko.
... da јч krvna osveta praobllka pravo«o* ja, ki so se jj mogli rešiti pri etarth Gormv nth z denarjem In ki jo najdemo dan*# м Balkanu?
... da je kenotaf nagrobnik, pod katerim mrtvi ne počiva, torej samo ipominski kamen?
... da je bilo v prejšnjih časih pri Eatoa-cih velikega pomena »pihanje soli«? Dahnili so na zrno soli In »zagovorili« in s tem {•
bilo ustvflrieno zdravilo zoper bolezen.
Diplom. Opfikei C. KRlONFUSS
Klagenfuii, Bahnhotstra^e 13
BI« anf velter« leden VomiM##
Sobota, 18. mala. 1M&.
K A R A W 4 N K B ?r BOTE
StfPBH ft*
Osvobojen po gorenjskih domobrancih
Upravnik bolnice v Gallenfelsu rešen iz komunističnlli krempljev
Upravnik bolnice v Gallenfelsu g. T s c h e p-l&kje splošno poznana osebnost. Vsak, ki je posla z njim, je takoj dobil vtis, da ima opravka s korektnim in pravičnim človekom. Kot tak je splošno priljubljen. On in njegovo eprejnstvo 90 bili 24. pr. m. odvedeni od komunistične tolpe. Dočim za njegovimi tovariši oi sledu, ker so bili odvedeni takoj po ugrabitvi v druge kraje, je bila po intenzivnih poizvedovanjih gorenjskih domobrancev iz Krain-burga in Gestape sled za g. Tscheplakom zna-na. Pq temeljitem načrtu izvedena akcija je imela popolen uspeh. V sredo, 3. t. m. je bil rešen v trenutku, ko mu je bila prečitana smrtna obsodba. Domobranci iz Kralnburga s Gestape in policije so napravili mo-na lagerje komunistov v okolici va-® ,,	V okolici teh lagerjev so zadrže-
hra "^'cheplaka. Prisotnosti duha domo-ЗДса Schnldarja je pripisati, da je ob sploš-Papadu ostal neranjen, dočim je njegova ® tovka bila ISkrat prestreljena. G. upravnik J* bil uverjen, da mu ni več pomoči in da bo ^bit kot že mnogo drugih. Rešitev je nanj na-Pfavila tako iznenadenje da v prvih trenutkih w mogel verjeti, da je res svoboden in re-ipri tej akciji je bilo uničenih več bun-karjev, uplenjeno vse orožje, jestvine in ve-like važnih listin. Tolpa je bila pobita, med »jimi tudi neka mlada bandltlnja Iz Vokla.
UN SERE LUFTWAFFE
Našim fantom, kakor drugim varnostnim organom se ni pripetilo ničesar in so se vsi veseli uspeha vrnili zdravi v kasarna
TriylaY
Kreii Radmannsdorl
Kronau. (Umrl najstarejši Wur*. пвг). Pred pol leta kot prvemu izmed petih bratov, katerih skupni življenjski 4as je zna-Sal 433 let, umrlemu Mathfiusu, je sedaj sledil njegov starejši brat Johann, ki je bil star &2 let. Kot mali kmetovalec in železničarski delavec v pokoju je bil Johann po domače Pajes izvrstnega zdravja do zadnjega in je v soboto, brez posebnih bolezenskih znakov kot praded za vedno zaspal. Rad je pripovedoval o roman-
tičnih časih ko Se ni bilo 6a Gorenjskem železnice in so še voziU pošto čez WurznerpaB. V gostilni »Zur Post« je bil kot deček zaposlen v hlevu in je moral skrbeti za prlprego, za kar je od postiljona vedno dobil napitnino. Ko se Je moral poštni voz umakniti respekt vzbujajočemu brzemu vozu parnega stroja, je stopil v službo tega, ali tako lepo, je trdil, kakor v časih, preden je stekla železnica, nI bilo nikoli več. Z njim izgublja Wurzen ne samo najstarejšega prebivalca, ampak tudi iz srca dobrega, splošno priljubljenega In spoštovanega moža. V na novo zasneženi dolini je bil Johann Grilz 8. t. na. pokopan na pokopališču т Wurznu.
Kronau. Aprila meseca eo bili rojeni. Paul Kerstein, Viktor Endlicher Josefine Marie Kosmataoh v Kronau in Angela Gregori v Wurzen. — Umrla m ta Koschier Johann v Wurzen In MosehitB Breda v Kronau. — Poročila sta se Anton Oman_ Wald, in Aloisia Zusner, Kronau.
Aus dem Kreke Krainburg

.GO'
GEBOT DEP STVNDE/
Tag und NacM wertea ticb unsere Ј&0МГ d«n foindlichen Bombeipulka entoegen. Furchtlos uad venvegen ккшм tie meh am Feind /est 3#den AbfchnB mikaviit der Jasrer unter Eituatx seines Lebens, das er in die WaagscbaJe wirft als kiiiiner Flie-9M imd kipteier SoldoL
JUNG DIE WAFFE JUNGIHRGEIST JUNG IHRETRACER
Krainburg. (Iz učiteljišča). Učiteljišče je kot eno Izmed prvih šol v državi napravilo poskus, da v šoU sami Izpelje poklicno tekmovanje, slično vojnemu poklicnemu tekmovanju nemške mladine. — Na začetku tega prostovoljnega tekmovanja je povabil ravnatelj zavoda Dr. Koschier k uri skupnosti v šoli. Vabilu so se odzvali Krelslelter, Standortsalte-ster, BannfUhrer, Bannm&delfUhrerin in številni drugi gosti. Po glasbenih točkah in pesmih, predvajanih po učencih, so brali dečki In deklice poskuse iz svojih različnih pismenih nalog. Po podelitvi nagrad so si gosti ogledali razstavo del, pripravljenih za teltmo. Poleg mnogih pismenih sestavov naj se posebno omenijo izvrstna ročna dela deklic, kakpr tudi nekateri mddeli jadrnic, različna nabrkljana dela, stavbeni zaboji, slikovnice, slike, skice, risbe, akvareli Itd. — Vse tekmovanje učiteljišča, kakor tudi razstava se lahko cenita kot lep uspeh dečkov in deklic, ki so se ga z veliko pridnostjo in spretnostjo udeležili.
Krainburg. (Večer zbornih pesmi). K dnevu dela je priredila Hitler-Jugend-Sing-schar učiteljišča v Krainburgu za nemške uslužbene sile večer zbornih pesmi v Partei-helmu NSDAIP. Med častnimi gosti so blU Kreisleiter Pg. dr. Pflegerl in SUndortftlte-eter Oberst Latnge. Z geslom >Des Ta-ges Lauf In X.ied und Wort« (potek dtieva v pesmi in besedi) je bil po mladih pevcih in prednašalcih podan bogat Izbor najlepših nemških pesmi in pesnitev v Izvrstni pevski In govorni šoli. Bogato odobravanje številnih poslušalcev, je dokazalo, kako je večer vsem dopadel in kako si je zbor pod veščim vodstvom glasbene vzgojiteljice
Irmgard Glantschnig prizadeval v neutrudlji-vem delu.
Krainburg. (Humor kot posebna dodelitev). Ta večerna prireditev KdF v Krainburgu je bila izbira najboljših podajanj plesa, petja in polnovrednih igrokazov. Oehlschla-ger se je kot narekovalka dobro vpeljala in si je znala pridobiti s svojimi predavanji bogato odobravanje. Plesne scene Claire Wornes so pokazale klasični zanos. Dva boya sta pokazala akrobatske plesne zmožnosti, Czechow-ski je z gospodično GroBkreuz podal dobro Izbrane duete. Omer, Said in Dedi so si stekli za svoje občudovanja vredne , redke akrobatske Izvedbe mnogo odobravanja in priznanja. K programu se je podala tudi gospodična Ca-Btelll s svojimi havajskimi glasbenimi komadi. Največje občudovanje so Izzvali prikazi treh Germanos. Martel pl. Dreusche je dosegla s evoiiml pretiravajočimi gestami in spretnostjo prstov na akordeonu veliko odobravanje. Na koncu je pripravil Whipp Paul s svojimi smešnimi, drastičnimi telesnimi gibi originalne in občudovanja vredne izvedbe, ki so zelo ugajale. Spremljevalna godba se je izvedbam u-brano prilegala. Vsi prisotni so se izvrstno zabavali.
Vesti iz Ljubljane in okolice
95% Slovencev odklanja komunizem. Komunisti vodijo točne podatke o tem, kakšno je med ljudmi razpoloženje, ali je prebivalstvo, koder se klatijo komunistične tolpe, tem tolpam naklonjeno ali sovražno. Podatki so seveda v veliki večini taki da kažejo skrajno nerazpoloženje ljudstva proti komunistom. To
morajo komunletl tudi sami priznati v svojih uradno vodenih statistikah In poročilih. Našlo se je .zanimivo statistično poročilo iz komunističnega arhiva o razpoloženju ljudstva In o komunističnem položaju v Dobmiču in okolici. Poročilo je izredno zanimivo, ker v njem komunisti sami priznavajo, da je ogromna večina ljudi tudi v teh krajih sovražno razpoložena napram njim. Vsa lažniva propaganda torej komunistom nič ne pomaga. Njihova dejanja so taka, da mora biti iz njih vsakomur jasno, kakšni so komunistični nameni In da se mora vsakdo, ki te namene spozna, obrniti proti komunizmu. Komunizem je na deželi že davno izgubil vsakšno oporo In prebivalstvo komaj čaka, da bodo komunistične tolpe razbite in pregnane, da se tako »5% poštenih ljudi ne bo treba bati 6% zločincev, ki bi jim ogrožali življenje in premoženje.
Priznanje častne doklade Imetnikom av»trij-ekih odlikovanj za hrabrost. Službeni Ust Šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja nared. bo po kateri prejmejo na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« prebivajoči Imetniki avstrijskih odlikovanj za hrabrost Iz eve-tovne vojne 1&14—1918. s katerimi je po nem. Skem pravu združena dodelitev častne doklade, častno plačo, častno darila ali naklonltev. Tako prejmejo: a) Imetniki avstrijske elate svetinje za hrabrost častno plačo v znesku L 200 na mesec, ki se izplačuje vnaprej; b) imetniki avstrijske srebrne svetinje za hrabrost I. razreda častno darilo v znesku L 600 na leto, ki se Izplačuje 1. decembra; c) Imetniki avstrijske srebrne svetinje za hrabrost П. razreda naklonltev v znesku L. 300 na leto, ki se izplačuje 1. decembra, če so dopolnili 60. leto starosti.
Komunisti kradejo mašne plašče. Ker Imajo
komunistične tolpe velike izgube — tako poroča ljubljanski »Slovenec« — so med njihovimi padlimi neredko tudi komandanti in sploh višji čini, zato je v hribih možno sorazmerno hitro napredovati. Vsakdo, ki je zanesljiv komunist in se odlikuje po roparskih in morilskih sposobnostih, laiko v kratkem doseže vodilno mesto. Pri tako naglem napredovanju pa je razumljivo, da je v revni komunistični republiki zmanjkalo zlatih in srebrnih porL Komunisti so si pomagali Iz zadrege tako, da so začeli krasti mašne plašče. Mašnih plašče* pa niso kradli samo Iz cerkva, ki so jih že prej porušili in oropali, temveč jih kradejo tudi le cerkva, ki, Se stoje. Tako so nedavno ukradli mašni plašč iz zakristije v št. Jerneju. A. kmalu po tatvini so doživeli znani poraz na Javorlci. Ker je bil pri tem porazu uničen cel bataljon z moštvom, pač ni bilo treba postavljati novih komandantov, zato komunisti tudi niso potrebovali novih zlatih in srebrnih pramenov. In tako je ukradeni mašni plašč po zaslugi domobrancev srečno priromal nazaj т ?4kristijo.
ZAHVALA
Vsem tistim, ki ste priskočili na pomoč ob »mrtl drage nepozabne soproge, hčerke, tete in svakinie, gosoe
Mare Pololsdinik
soproge ur>r)e In posestnika,
ki ste jo obdarili s cvetjem, zapeli za slovo žalostlnke in jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku, najlskrenejša zahvala. — Lahka Ji bodi zemlja.
Laak/Zaler, v maju 1944.
Žalujoči soprog, rodbina Pototschnlkova, _ Petern»loV4 In n*t«'o Nnrnd*tvO.
V neizmerni žalosti naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da je najin edini lin
Franci
dne 17. IV. 1944. daleč od svoje domovine izročil vsemogočnemu svojo mlado dušo.
Zelja Tvoja nI se izpolnila, da bi te domača semlja krila. — Priporočava ga v molitev.
^ ® ' t, T Maju 1944.
Globoko žalujoča: Franc In Neža Plevel.
v globoki žaloeti naznanjamo vsem prijateljem In znancem zaloatno vest, da je naš ljubljeni min, brat, stric
Hojnik Anton
Grenadier,
v najlepšem cvetju svoje mladosti, atar komaj 30 let, dne 1. IV. 1944. padel na Vzhodu. Počiva daleč proč od rodne zemlje, ki Jo Je tako ljubil. V naSih ircih boS živel večno.
T U i G r m, 7. maja 1944.
Žalujoči, mati, leatre, bratje in lorodniki.
zahvala
vsem. ki ste izkazali svoje sočustvovanje ob naši nesreči in žalostni zcufci
Stanka Reigel
Nadalje iskrena in prisrčna hvala vrnem tistim, ki ste toliko žrtvovali in obdarili z venci in cvetjem našega smrtno ponesrečenega sina, in vsem, ki ste ga v tako lepem in številnem spremstvu spremili na zadnji
poti.
S c h u t n a, dne 28. aprila 1944.
Globoko žalujoči! oče, mali, brat, In oatalo goro«^stvo.
zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki ao našega ljubega nepozabnega edinega sina, brata, svaka
Andreja Kreilji^a
pokroplli in spremili na njegovi zadnji poti, najlepša hvala. Posebno zahvalo smo dolžni g. duhovniku in g. Deschmannu kakor tudi prostovoljnemu gasilnemu društvu (Freiwil-lige Feuerwehr) AĐling in njegovemu vodji za poslovilne besede, ki jih je izrekel ob odprtem grobu. Dalje se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem vencev, kakor tudi sosedom in vaščanom, ki so nam stali v težki uri ob strani In spremili našega nepozabnega Andreja k večnemu počitku.
Vsem Bog povrnil
Bach - ABllng, v aprilu 1944.
Globoko potrte družine: Krevijltsch, Jurz, Sawelzina.

Globoko potrti naznanjamo, da Je naš nad vse ljubljeni sin in brat
Konjar Viktor
Grenadier,
umrl v Imzaretu, dne 3. I"- 1944, star 24 let Najfpriirčnejia hvala viem, ki #te ga ipre mill na njegovi zadnji poti la vsem dar valcem cvetja.
Lahka mu bodi zemlja
F I 6 d n i g, v maju 1944
Žalujoči starSl, brat in legtre.
cAuđt Arzne!
Der KampF um den Steg veMongt die schnellste Gesundung jodes Kronken. Arzfliche Verordnungen mussen deiholb eudi im Ernstfoll des Luftkrieges eingehalten warden.
AS TA
ARZNEIMITTEL
Oer Crfolg jeder Mehrieistung wird nodi gestcigert durch heushalten« den V«rbreuch dererzeugfen Outer« Wenn deshelb niemend mehrkauff, •It er breucht, damn werden nidi# wentge alles, sondern ai|e genug erhalten. — Dies gih ebento fOr DARMOL. das audi heute in stelgendem Mafje hergesielH wird.
DARMOL-WERK DtKLXHMIDWL
W I F N
OuteAnlage
Ihrer Erfnamiffe
vrrlniifirnSif rlrn kotteof lolrii Aniagc-Rdtgeber ODcr(TrurrhfpOnl)iBrcs ВаиГрапгл und dasVcrmo-gntslpanmbcidcroroWo) und aircOm ВаиГрагкаЛе in den Donau-Alpcnoaucn
ШШ
Beratungtstellc: Klagenhirt, DooiiCMM Џ,
ШШтт
Gablrgstruppen In AusrOsfung und Einsals
ainiteliung
Klagenfurt, Gaumuseum VomS.April bl*16.Mai1944
gedffnef taglich von 8bis ISUhr ElntrlH <rell
Vopalcht vop Ansteokunsl
Шпе klclne. durcb NachMssIgtett 1кг-»orgerufcn« Anstecktms hat hiufif elDt tdiwerwicgendc Eikrankung zur Polge. Dann wird iHe AllgeraeinlMtt durdi ArtKituustall behistet. Nicht Inittiidi sein, after vorsiditigl Im Zrnstfalle slod die riclitigtli Cenn-nitMl, I. B. CmNOSOL, trhKUUdk
Лшкшф erteitt
cLU JULMLei(mMznu>(Jutft, tUt 1Сгеа^аилгтскаЛ Unci dot AflnuJMUHt
strm в. — Mev. 87,
K A S A W A N K K W BOTE
Sobota, M. maja 19Ф4»
£i€Atspiete
Allsremc.liie t4lmtri".uha nd U m. b. H.
Zweigstello Siidoat
ASSLING
12., 13., 14., 15 V.
Das Ferienkind
FUr Jugendliche zugelassen!
16.. 17., 18. V.
Gewitter. im Mai
Fur Jugendliche zugelassen!
KRAINBURG
12., 13., 14., 15. V.
Lache Bajazzo!
Fur .lugenaiicfte nlcht zugelassen! 16.. 17., 18. V.
Der Mann, von dem man spricht
Ftir Jugendliche zugelassen!
LAAK
12., 13., 14. У.
Frauen sind doch bessere Diplomaten Flir Jugendliche nicht zugelassen! 16., 17., 18. V.
Herz modem mobliert
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
RADMANNSDORF
12., 13., 14. V.
Hochzeitsnacht
Fiir Jugendliche alcht zugelassen!
16., 17., 18. V.
Ein Mann auf Abwegen
FUr Jugendliche nicht zugelassen!
VELDES
12., 13., 14. V.
Romanze in Moli
FUr .luspndliotip m.cht zngrelassen!
17., le. Y.
Ein Leben lang
Fiir Jugendliche nicht zugelassen! NEUMARKTL
13.. 14. V.
Liebespremiere
F4ir Jugendliche nlcht zugelaaeen! 17., 18. V,
Seme Tochter ist der Peter Fiir Jugendliche zugelassen!
STEIN
12., 13., 14., 15. V.
Zirkus Renz
, Fur Jugendliche zugelassen! 16., 17., 18. V.
Der laufende Berg Fiir Jugendliche zugelassen 1
ST. VEIT
13., 14. V.
Nacht ohne Abschied
Fiir Jugendliche nicht zugelassen!
LITTAI
13., 14. V.
Burgtheater
Fiir Jugendliche zugelassen! 17., 18. V.
Seine Tochter ist der Peter
Fiir Jugendliche zugelassen!
MIESS
13., 14. V.
Frau Sixta
Fiii Jugendliche zugelassen!
Zu jfdem FUni die Deutsche Woebenxchau!
AiHTLICH t: ВКкAi^ l\ i ЦA€HU gE
Die Organisation Todt
■ucht fUr Einsatz im Reichsgebiet und in đen besetzten Gebieten
techaische iihd Verwaltuiigskriifte aller Art, Sckretarinnen, Stenotj'pistiniien, Schreibkrafte, Xachriehteiifuhreriniien und -ihelfei'iuiien.
Beeoldung nach TO. A., ausserdem Wehrsold_ freie Dienst-kleidung, Verpflegung und Unterkunft. "
Schriftliche Bewerbungen an das Personalamt der Organi, ■ation Todt-Zentrale. Referat P 21. Berlin-Oharlottenburs H
flritiidier sonntagidienst
Krainburg; Am 14. Mai 1944: Dr. Kari Pe-tritsch, Krainburg, Vcldeser Str. Nr. 14, Fernruf Nr. 179.
Inserirajle i našem listu!
CREDITANST ALT - B A N K V E R E I N
HuU oftasi
Službo dobi
Kot hišnika za Hauptsdiule Alšling se sprejme takoj zakonska dvojica. Reflcktanti naj se obrnejo na županstvo- Allling (Sawe),
21)0—I
Deklo, starejšo, samostojno, o-skrbnico hiše in živine se sprejme na večje posestvo na Gorenjskem. Ponudbe na K. B. Krainburg.
31S7—'
Sprejmem vajenca za sedlarsko in torbarsko obrt. Event, vsa oskrba v hiši. — Marko Koščak, St. Veit a. d. Sawe, Oberkrain.
_________3155—1
Sprejmem deklico od 13 let naprej ze v pomoč v gospodinjstvu. Zglasi naj se v Unter Pirnitsch Nr. 12. bei Zwischenwassern.
3161—1
Samski obrtnik sprejme gospodinjo; vešče šivanja imajo prednost. Pomidbe poslati na K. B. Krbg.
______I
Moškega in žensko iščemo za na kmetijo v Obersteiermark. Prednost Gorenjci in Dolenjci. Predstaviti se ali dopise na Gutsver-waltung ,Sciimidbauer' Eisbach 82, p. Gratwein, Steiermark,
3138—I
Službe išče
Pletilja išče službeno mesto na Gorenjskem, najraje v bližini Krainburg ali Veldes. Naslov v K. B. Krainburg.	3'75—^
O d d a v najem
Mirni, manjši družini oddain ob železnici blizu Steina prostorno enosobno stanovanje z nekaj vrta. Takojšnje ponudbe na Karawan-ken Bote Klagenfurt pod štev. 5 5 59—3-
Prodam
Prodam kravo, dobro mlek^rico, za RM 700.—. Alois Markelj, Tabor 21, Blrkendorf, Oberkrain. ___3183—6
Prodam lepo plemensko kravo, ki bo telecila v i 'A mesecu, za RM 700.—. Zglasiti pri Josef Kautschitsch, Neumarktl, Loibl-strafte 23., Oberkrain. 3173—6 Prodam kravo, v tretjič brejo, cena RM 700.—. Klinar, Blrkendorf I, Oberkrain. 3166—6
Proda se krava po teletu za 900 RM. St. Veit — Weichfeldorf 59, pri kolodvoru; Oberkrain.
3132—6
Kupim
BiSanz zum 31. Dezember 1943
Barri-i»!rvf	AMiva
a)	KasKnnhenland (rinitsche und ausUindische ZahlunuhJuitlt^l. (iolih............
b)	Gulhahen aut Ht-ichsbankgiro- und Posl-Hcliockkonto.....................
FfilllKo ZinK- und DlTtdeudenecheine.......
Schecks.............................
Wechicl
a)	Wechsel (mit Autnahme von b)........
b)	eigene Ziehungcu ...................
In der Gewimtyumme sind enthalten: WechHel, die detn S Hi Abs. 1 Nr. 1 dee Ge
Uber die Deutsche Reicht^bank ent-epi4M'heD (Hatidclsweeheel nach ^ IM Abs. 2 KWO) im Nrnmverte von RM 110(MT0jV),33 Schat/.wechMcl und unver/insllche Schatx
anweitiungen des Kcichs und derLHndcr . Darin Hind entliuiten: Schutz>voclib('l ujid S<thatKaDwei8un2en. die die Keichebank be-l(?lhen darf, im Nunnvrerte von KM 2«UM09«(K),-Elgene Wertpapicre
a)	Anieihen und v«r/ineliche Schalzanweif»un> geiJ dew Rei( hs und der Winder.........
b)	Bonstige verrii»sliche Werlpapiere........
c)	bArkengAngige Dividendenworte.........
d)	Honntige Werlpaplere...............
In del GesamtAumme sind enthaiten: Wert-papiere, die die Reichebank buleihen dnif, RM 1(Ц78018:^1Ж
Ron.sortialbetcillgnngen ...... .....
Kurzfiilli^e Forderaugen unKweffelhnftor Boni-tat und Lit|uiditHt gegen Kreditinfititute . Davon sind tWglich (Allig (Nostroguthaben) RM 20971888.08 Schuldner
a)	KiHMiitinstitute......................
b)	flonHlige Schuldner..................
In der Getiarotcumme sind enthaiten:
aa) gedeckl durch txinwn-
gilngige \V«rlpapiere . RM 17024257,24 bb) gcdeckt durch Bonatige
Si(*erheiten....... , 154219605,95
Durchlaulcude Kredite (nur Treuhand-
geei'hUlte) ........................
Beteiligungen (§ Abe. 1 All Nr.6 dea Aktiea-
gobetzes).................... . .
Davon Hind Releili^zun^en bei andeien Kre-dilinwtiluten KM 21498^)83,7(1 GrundHtticke und GebHude
a)	dim eigenen GrachaftbWileb dieoende. .
b)	tionslige......................
Betriebt- und GeachfiftMueKtattuag........
Pofslen, die der Rechnungaabgrenzung dienen
Aktira dee HypotliekenbankgeiCh&ftea .....
Treuhandig geUlhrte Darlehen aut der Wohn-
baufArderung......................
RM
12002:42,24
106551178,62 82178io,T7
01283604,11 rt4U2i:)i:K47 48517 И»Г>.50 33348 148,Н1
23б705'-Н»,08 425I93*WKX36
15380(К>,— 943740,3»
2в4305:Ш,27
UM
7787782Н.74 Hissjns-i IJMo
П27Ш)(К14,аН
31559« 055.01
237173761,75
8201177,25 2o»71tt88,(W
440 0(>4123,44
7507819,03 21 H«8885.20
248174(l,:i9 1,-
19(;i5W,8Z 15628 i2tl.l6
Sumine 1277932781.82
Glaubtger	Passive
a)	heitens der Kundschaft bei Ui itten hrnulzte Kredite............
b)	sonslipv im Im- und Auslund auf^^enomnieiie Gt'ider imd Kredite	.........
c)	К|п1:ц;гп di'ulschei KrrdiUnstiliitp......
d)	soDijhjze (.iUtubi^ei'. .	.... Von del Suiiime r) und 3) »'пИнПрп auf на) jed"i/.«'it F;dli;;r OHdcr RM <ШТо;М»ад bbi Fe.sle(.«elil»rvimJGeJder
aul KUtidiifuuy..... , WMT4U7TW,:W
Vou bb) w, id( n duroh Kdiidljzune ndVr Hind
глш«
1.	innerhalh V Ta;:ra...... , 120»i3^ol.W
2.	d«rilbpt hinaus his/u :(Mo-
natuii .	....... , r234^K)7T{<.Wl
3.	dartlhiM hinaus bis zu
12 Monutpn . .	.... , 73320IH>s.(H;
VerpdlchluHKCH aus der .Vnnahme ger.ogrncr lint) der Auhstellmi(( ei}ieiier Wech^^I (Л^-zepte uiid So^awechecl), soweit sic 6>ct) im
Umlauf l>»'fiiiUen.................. .
Spareinlageii
a)	SpartMnla^eu.......................
b)	Katfsen.scheine......................
Von dor Summe a) pntfallen aiif
1.	Spareinlapen mil ^»e.set/-
liolier Knndlmin-rHhlst. RM ИЖ-И5в727.П2
2.	Simreinlaaen mlt boson-dors vm Inbartcr Kllndi-Kunjr.^frist .	,
Durrblaufemie Kredite (nur TreiihandgescbUtte)
Grundkapital ■ . ...................
RUckla^cn nacli Ц KNVG
a)	jjesetzljcbe RUcklage ................
b)	sonsti^K RMcklaKen nach §11 KWG (froie) RUcksleliimg Шг PenRionsvt'rpfUebtnngen . . .
SoDHtige RiickHteDunKcn...........
Posten, die tier Rechntiiigsabgrenzung dienen Passiva dew Hypothekenbankge»chaItee . .
Reingewinn. . ...............
Verbiudiidikeiten aus Rdrgschaften, Wechsel-
und SebeckbUrgschuItcn sowicauKGewiihr-leistuugsvertragen (g 131, Abs. 7 desAktien-geset/cs)
a)	doiirn pin gleich iioiier Hetrag Ktlrgsoimfts-schuldner gegendberstelit............
b)	dent'h kein B(lrgm*haftRschuldner gegen-tlberslciit........................
Eigene IndossamentsTerliindiichkeiten
a)	aus wdtcrbpgebenen Bankak/oplcn......
b)	Hus olgencn Wechsein der Kunden an die Order der Bank....................
c)	aus Honntigen Rediskontiorungen........
Ti'eubiim^ig gefiibrtc Verpfllchtuugen aus der
Wohnbautdrderung.......... . . .
Summe
HM
47 лП2Т()Н.,Ч) 174'Ч;»4.71>1» 7l6."j07lK^\St
124B1«02«,94
2o«H>92!W,55 ЗПЖИМК),—
7128«о:ј2.в: U 5UH,42
54051б1.2в 2«4ЧОГ>:Ш,27
UM
RW 958146.51
I I'i.SlXH),— 124h20;{.V2,56
7 6H7SIP.H3 7t)T<KHHK>.—
4Г)0()»'«)';.55 10 m is.;,2i n;iJ»82".r.,K3 l7nNthi1,2I
•l2fW5tK).—
r>77 »32781,82
lo den Aktiven bxw. Pabsiven mind enthaiten:
knrderungen ao Konzernunteniehmen (eiDBchiiettlich Verbiiidlirlik^itcD ao« BUrgschaften und IndoiaHments-
verblndliclikeiten)............................RM 6427852,98
Forderungen an MItgUeder dea Vorntandee und an son-Btige Perbonen und Unternelimen gemfiS § 14 Aba. 1 uud 3 dc8 Reirhs^OHetzeM ttber das Kredilwesen und
Artikel 13 drl DurchfUhrungHverordnunK........... , 1388488,R7
Ап1нцоп nach § 17 Abg. 1 des RcichmgMolxea tlber daa
Krcdilw»«8cn............................... Џ 125002376,70
Anl;i)!en nuoh § 17 Abg. 2 dee Reichsgesetzes ttber das
Krrrtilwe8«.'n.............................. , 24360625.68
Id den РанкКеп eiud enthalteo:
Verbindiichkeilen gegenUber Kun/einuutfriiehnico . . .	KM 21^941 •MNi,(>2 Qesamtverpriicbluiigen nuch ^ U Abe. 1 dtw Keichs-
Reeet7.M Uber das Kreditweuen................... 106в9014!W,(>7
Getuimlverpriichtungen nach § 16 dee Reichsgeaetzea
Uber dns KreditweHen ......................... 942081141«,01
GesamteH haftonries Ki)i«nkapitaljiiicli ^ 11 Abs.2 dem Keictis-
gesctypR liber das Krertitw^Ren	■	• 1157<rt>'2fl'',-v>
Gewinn> und Variuslrechnung zum 31. Dezember 1943
Aufwendungen	KM 8327692.1» 4064811,37 241H220.:U 2imU34A,ia 42fi8fteo.-	Ertrage Zinsen und Diskont............................... ProvUionen und ...................................	KM 2t<HHH76'l.»14 |2U''".4u.im
Zwecke» WohlUhrttelnrlchtungen und			
		Summe	4in4N,;:tj:Mt
		Nach df^ui rtbHchlleBrnd«ii Ermibni* ипнмнг ptlU-htmjltiisen MUUiiij« iiiif Gruiid der MUcher und der Schrlfhm dei GespUeohaff ^orst.ind erleUten AnfkWrun^en und NuchwciHe rntbprechen die BuohfJlhrunq. der Jahrrj*-HbsrhiuR und derUf»«-hi4flihericht. eoweit er den JahrcHabHchluft erlttuterl. drn iieselrJichcn Vorsrhriflon. _ ^ Wicn, »i. April 1M4. Treuverkehr Deutsche Treuhand-AkUcnKenelUrhaft jcderUHftUug \\ien НЛгпег, Wirthrhrtrtpriirer Dr. Srbirli, \Vii4hchHttKpi-nipt	
Steuern und ihnllche Abgabea....................... Reingewinn......................................			
Snmme	41 (MWR:»2,:W		
Gewinn> und Variuslrechnung zum 31. Dezember 1943
und Auf»icht«rHt gmmemBam dim Verleiiuny elnn DlTldenrte von RO ^ ru: hpHrliiossrn.
und Auf»icht«rHt gmmemBam dim Verleiiuny elnn DlTldenrte von RO ^ ru: hpHrliiossrn.
t Der Vorstand:
Richard Buzxi, Dr Hant Frledl, Dr. Ludwig FrllKchvr, Dr. Joeet Joham, Dr. Kudolt Pfelffer (beuriaubi), Dr. Walter Tron
Der Aufsichterat:
PranE Hafllacher, 8pitta] a. d. Drau, Voreitzer; Hnrraann J Aha, Berlin, Stellvertrelendfn Voraltzer, Mlniwteiialdlrektor м. П Alfrrrj Oikchpr, Rerlln. Stell-▼ertretender Voisit/er. Comm. Alberto O'AgobtInn, Dr. HeinrU^h Blpckmann, Prof. Dr. In*. Armin Пл'11( u. Inu IИ,ч, (Jroh. Di Kurt Kilter von H.ii;, И}ичн1 e. h. Dipl.-Ing. Kiich HflltT, Dr. iVUx ll^jner, Obeibaur.tl Dr. Ing. e. b. Kur) Innerobner. Hwurat w. h. Dr. lug Kmul K«ao». Ih Kohmd l.uiir. \V.t'l»'r I'olile, Dlpl.'Ing. Walter Rafeluberger, Dipl.-Kfm. Hermann Rhomberg, Oswald Hosier, Gottfried Scheiiker-Angerer, Dr. moat. h. c. Fhibpp von bchoeller, Di, Fritz Wuibl.
WieD, d«D 27. AprU \HL
Kupim sadni mlin. na motorni pogon ali zamenjam sadni mlin za ročni pogon za takega na motorni pogon z doplačilom. Ponudbe na K. Ф. Knbg.	3185—7
Kupim Fohnapparat ali Motorhau-bo. Ponudbe na K. B. Krainburg.
3167—7
Kupim novo ali rabljeno klavirsko harmoniko. Cenjene ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Harmonika''.	3176—7
Kupim dobro ohranjen športni ali globok otroški voziček. Ponudbe poslati na naslov: Meserko Josef, mizar, Idriastrafie Nr. 8, Afiling — Oberkrain. 3074-^ Globok otroški voziček, lep, dobro ohranjen, kupim. Naslov v K. B.' Krbg.	3156—7
Eden- ali dvocevni radio kupim. Ponudbe na K. B. Kkraiaburg
pod „Radio". _3159—7
Kupim moško kolo, četudi že rabljeno. Boštar Franz, Kokritz Nr. 102.	3130—7
Kupim malo rabljeni gramofon s ploščami ali harmoniko. Ponudbe
na K. _B. Krbg^_31-7—7
Potrebujem nujno bencinski motor od I,s do 3 PS, stabilen ali od motornega kolesa. Ponudbe na K. B. Krbg. .	3148—7

dient h*ut« nur der menschlichen Ernshrungt Oarart musson oil# СеП^вЊоИаг #b#n*o ^епкжп wie
dftf Verbroucher von Eiern, der sirh immtr erst jberlegcn mochte, ob die Ihrn zugeteilten Eior nicht zu olnem spateten Zettpunkt no* bester zu verwrnden sind. Donn legt mor. sie erst mol in
ШтпМ
— dort haU*n tieh.
Kupim 10 praznih, dobro ohranjenih AZ panjev, pravilne m*' re. Vzamem tudi z družinanffe ■ Ponudbe na K. B. Krainburg „Panji".	3146—r
Menjam
Menjam otroški trikolo za moški dežni plašč. Ponudbe na K. B. Krainburg.	, 3188—if
Menjam 7 mladih prašičkov zt brejo kravo ali telico. Naslov t
K. B. Knbg._ 3181—if
Menjam kravo, 7 mesecev brejo^ dobro mlekarico, in gepelj v dobrem stanju za voz zapravljivček. . Ponudbe na K. B. Krainburg.
3180—if '
Menjam moško kolo in uro _
tritonsko harmoniko. Ponudbe na
K. B. Krbg. __ 3174—If
Zamenjam suhe desk« za dobro ohranjeno posodo za namakanje ^ sadja. Ponudbe na K. B. Knbg.
. . ■ 317^—4
Menjam kobilo z žrebetom, rodovniško, Za dobrega poljsikeg* ' kon^ di kobilo od 4—7 let sta-rosti. Peter Graschitz, Strohaie ■ ' p. Naklas bei Krainburg.
^ - .........3171—15
Menjam kravo za 2 leti starega plemenskega vola. Vrbnak 14, b« Radmannsdonf.	_Л
Dobro ohranjeno žensko kei«-ee-menjam za brejo kravo ali krave&': s teletom. Razliko doplačam. Johann Testen, Laak Nr. 13 b«i Mannsburg.	5558—If
Izgubljeno
Dne 5. maja 1944. je bila v Kraio-burgu na kolodvoru popoldn« vzeta rjava aktovka. Oseba, ki je aktovko vzela, je. bila opažena in g se poziva, da jo tekom enega ted-j na po objavi izroči v K. Bow Krainburg, da ne bo imela nepotrebnih posledic.	3177—2»
Bazno
Našla se je denarnica dnt 5. maja v Krainburgu v bližini Veldeser StralSe in Kennkarte, glaseča «« na ime Sditefe Antonia, Hauege-hilfin, in nekaj denarja. Dobd s« pri Heinrich Novak, am Weiher Nr. 22., Krbg.	3178-^
j£d£. lAhJ^SStiuuU ШјИ (UfL fjuuii!
Daher soli man ouchheute selnen Korper nach Mog-llchkeitvor schadigenden Einflijssen schutien, zumal unsere bewohrten Vor-. beugungs- und Krofti-gungsmittelerst nochdem Sleg wieder unbeschrdnkt
zu hoben sind.
BAUER i (IE
SANATOGENWERKt
BERLIN
OSRAM LAMPEN
WHssiTf(%te Uni-vorsMlUi<^l>el(>ff ifit »lurch seiii« Vorzilire wclion alliicmein b«»-kaniu uHWor.len. Wae gich aber iiocli niclit «0 henjinifL45pmclion liat iMl ril**: Diu verlniiliehe 4 J'	^'iirin wassrrhotitiin-
diire Kiohnmr von O-lsis. PorzM-lan Marmor. Мчk(4ii usw winl erroicfit .liircii Hincii Anxtrich il'**	mit . AlW^s-
Kitt Diosor Anstpich muli (lann pim&fn Minuten antrock-nen Mierauf brauchon Sie clanii rmr mehr eino StMlo be-Htroichon Sie mMsK(»n dann ч1ич-«ot'ori beiilf* T<mU' Гмт zusuiii-iiunnlrilrKen vvoboi Sir boaoli-1«Mi m(i<s,4i flali lie Ипк'1и'Ип-firr (»inandor wcnaii arr^iuirlei-cliun sind Nooh ^oarsaiiuT uud omfacher i«t die Klebune von Tapiftr hf»i Sfhni1!.QUist«»rl>ftir<'n orl. sonstiKHn Bastftlarboiten. die bewndor# sorifsain ausifofdhrt wnrdrn mii«s»»n. Da btwtrei-nhon Sip d'r Klf'bseile dew auf-zukbdnwidrn F^aoirrslHck(44 ddnn mit .Allne-Kitt" , und lycj^n daun sot* )rt dik'srn Tell aut die andeiv lioch trockrne Гацшг-unterlage Dadurch wird eine eauberp wa*werf*Mtp Klebune erreioht ohne dnB irffendwelcne Klebspuren sV'litbar hletibrn. Achirn aurh Sin boiin Kam Ftet^ aut' die Sohul лшп !'k»» Allrs Kitl" KrvvHhnotiswMn . iKt nocli daU der (Jerurli -b'«-. Allee-Kitt" fUa eebr алкепећт I •mofunden vird.	(20.771)
, Ше hkcmmtman Л
iHausfmenhđniiefđd	-]
Noch jeder »chmutzigen Mow#-orbeit - Schuhputzen, Heizen, Korloffelschijlen ujw.- jaubert ATA alleln oder mit etwo» Setfe leicM die Honde. ATA» der treue Helfer bei olief* Relnigongsorbeilen ii> Kiiche und Нои», solite stels grilfbereit an јв-dem Spulstein stehen.
Ttergetteat in deo

НеИеп! Aber mit Verstandt
Nur wer besonnen hilft, hilfl gut! Tropll Dif vom Finger gleicK dos Blut mocfisl Du noturlich erst mol Roit
IjnrJ KtOUcKsI cfann Ourh norK