UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo Udruženja Jugoslov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.
V»« «piše, v oeeno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša y Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov n« vračamo. Vse poiiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop. Ako je ta dan praznik, izide list dan poz>eje. Za neorganizirane 40'— Din, za naročnike v inozemstvu 60-— Din letno. Posamezna številka po !•— Din.		Za oxianila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska emkrat 1 Din. Inseratni davek posebej. Oxoaaila sprejema npravništvo lista.	
1 i Za reklamne notice, pojasnila, poslana, I razpise služb je plačati po 1 Din za I vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.	Telefon aredaištva štev. 312.		Članstvo ljubljanskega Poverjeništva II UJU ima s članarino tudi že plačano II naročnino, torej ni treba članstvu na- II ročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativna stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariš« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./L
Poštni čekovni urad št 11.197. Reklamacije so proste poštnine.
Zborovanie glavnega odbora UJU v Beogradu.
Stanovska enodušnost. — Sijajni manifest solidarnosti s hrvatskim učiteljstvom. — Kongres jugoslovanskega učiteljstva se vrši v Ljubljani
v avgustu.
Resolucija Glavnega Odbora UJU.
7. maja t. I
Članovi Glavnog Odbora Udruženja Jugoslovenskog Učiteljstva, kao predstavnici iidruženog Učiteljstva iz cele zemlje, na svojci sednici od 7. maja t. g. u Beogradu. a na osnovu izraženih želja i potreba učiteljstva iz svih krajeva naše otadž-biitie, oditi čil i su sledeče:
1.	Da je s obzirom na naš narodni problem u sadašnjosti i na imperativne državne interese neophodno sto pre izvršiti celokupnu nrosvetnu reformu i za-počet ie prvenstvenim donošenjem jednog zakona o narodnim školama za celu našu državu kako bi se tirne organizovalo pot-puno jedinstvo osnovne nastave;
2.	Da treba izvesti hitnu reformu na-Stavnog plana i programa iz nacionalne grupe predmeta u novim krajevima države i da sva skolska nadleštva u tim krajevima treba odmah odvojiti od političke vlasti:
.3. Da je neophodno potrebno učiteljski kadar ^to je moguče više i pre povečati putem ottvaranja novih i dobro predenih učiteljskih škola. i da ie radi toga potrebno što pre zvesti korenitu reformu učiteljskih škola i reformisati tako da da-ju jaču opštu i stručmi spre mu;
4.	Da prosvetno! politici u Bosni i Hercegovini treba posvetiti naročitu oaž-nju: naročtto težiti da se što pre in što više poveča broi narodnih škola i pribavi što veči frroj spremnih učitelja kako bi se što pre ižbačila prekodnevna nastava. Pri izradi državnog budžeta za ove kra-ieve uzeti u obzir memorandum koji je Udruženje povodom ovoga podnelo Go-soodinu Ministru:
5.	Sve pozicije, koje su bile u pro-svetnom budžetu za Sloveti i ju za godinu 1922./23. ukinute. a zajamčene su speci-ialnim zakonima. da se naknadno unesu u novi državni budžet. Da se ukine ode-ljenje za prosvetu i vere u Sloveniji i da
najviša zakonita prosvetna instancija. do izjednačenja prosvetnega zakonodajstva, ostane — Viši Školski SaveU,
6.	Da se što ore izvede nova organizacija prosvetne centrale i da u njoi ode-ljenje za osnovnu nastavu bude u rukama ljudi iz svih krajeva otadžbine. koji su svoj život posvetili osnovnoj nastavi i koji jmaiu stručne spretne i ljubavi za poslove te nastave.
7.	Da se povisi prosvetni budiet za osnovne škole u Dalmaciji, koje su bez nastavnih sredstava i najelementarnijih potreba;
8.	Da je. s obzirom na današnje prilike života neophodno rešiti materiialno pitanje učiteljstva kao i svih ostalih či-novnika. Radi toga predstavnici učiteljstva apelu ju na merodavne faktore da se Tiri donošeniu činovničkog zakona saslu-šaju i predstavnici celokupnog učiteljstva kao najmnogobrojnijeg reda drž. či-novnika. Načelno ističemo da pri donošeniu ovog zakona treba voditi računa o soecijainim prilikama i pogodbama pod kojima učitelji žive i. rade. U vezi sa donošenjem činovničkog zakona neophodno ie doneti i nov zakon o dodacima na sku-poču kojim če se isti dodaci povisiti srazmerno poskuoljivariju živutmh namir-riica. To no visenje zasad bi imalo naima-nje 100%.
Pri odredivanju ovih dodataka treba naročito uzeti u obzir one učitelje koji školuju svoju decu van mesta svog stanovanja:
9.	Specijalna pravičnost nalaže da se n paglediu svili dodataka ne čini hikakve razlike u pogledu pola i bračnog stanja te da i udate učiteljice imaju pun lični dodatak po principu: iednak rad — iednaka i nagrada;
10.	Hitno izjednačiti sve učitelje u svima pokrajinama u pogledu orava na stan i ogrev i izvršiti primenu zakona o penzijama učiteljskih udovica i siroča-
di. koji sada važi za Srbiju, Crnu Gortt i Vojvodinu:
11.	Za neudate učiteljice u Bosni i Hercegovini tražimo da se ukine celibat; a za one učiteljice, koje su usled udaje morale napustiti službu posle 1919. god. molimo da itn se isplati otpravnina na koju imaju zakonito pravo;
12.	Posle pitanja o novom zakonu o narodnim školama i materijalnom položaju učiteljstva, predstavnici udruženog učiteljstva smatram kao najvažnije — pitanje današnje« položaja nacionalnog učiteljstva u Hrvatsko! i Sloveniji, koje je u ogromnoj večini prišlo Udruženju Jugosl. Učiteljstva i eksponiralo se za ideju državnog i narodnog jedinstva. Predstavnici učiteljstva gledajuči u ovim svojim dru^ovima, ne samo prosvetne no i nacionalne radnike i spirovdnike drž. misli u kraju otadžbine gde je danas najpotreb-niie u tome pravcu raditi. — mole Gospo-dina Ministra Prosvete. Kraljevski! Vladu i sve nadležne faktore da prilikama ovog učiteljstva poklone sneciialnu oažnju i za-štite ga od svili nasrtaja, kojima je ono stalno izloženo za svoj patriotski i nacionalni rad. Isto tako ističemo da je stalno-šču državne prosvetne politike potrebno sorečiti da se slični dogadaji gonjenja ne iave i u drugim krajevima.
V Učiteljskem Domu.
Gjurgjev dan! Praznik pomladi, vstajenja, veselja ... Ves Beograd pokonci, vse na ulicah, vse hiti na prosto venkaj v Topčider, da praznuje zmagoslavje Vesne nad Morano. da se veseli in raduje. Noč je enaka dnevu ... Mesto razsvetljeno, vso noč vozi električna, iz vsakega hotela, iz vsake kafane čuješ godbo. Res naroden praznik ki korenini globoko v bistvu in naravi ljudstva ...
Na Gjurgjev dan v Učiteljskem domu v Beogradu ni bilo praznika. Ta in prihodnji dan se je vršila seja glavnega odbora UJU, na katero so se zbrali člani,
zastopniki centrale in vseh pokrajinskih udruženj. Seja nas ie popolnoma zadovoljila: pooolen parlamentarni red, v temeljnih nazorih obče Soglasje, nikakih načelnih diferenc strastnih nastopov. Vtisi burnega ustanovnega kongresa v kazini na Terazijah leta 1920. zabrisani. Od ranega jutra do poznega večera s kratkim opoldanskim odmorom smo sedeli dne 6. in 7. maja pri skupni mizi tovariši iz naj-oddaljenejših krajev naše domovine in sklepali o skupnih zadevah državnega šolstva in učiteljstva. Mirno in z zanosom lahko gleda v bodočnost naše UJU kot prva stanovska organizacija ki je v novi državi pristala na edinstvo. narodno in državno.
Dvoje najvažnejših odločitev: popolna solidarnost s hrvatskimi tovariši v njihovem odporu proti nečuvenemu preganjanju in pa določitev letošnjega kongresa, ki se vrši začetkom avgusta v Ljubljani. Na svidenje vLjublja-ni.bračo i drug o vi!
Seja 6. maja.
Nekoliko pred otvoritvijo seje, javimo se slovenski zastopniki v pisarni centrale UJU v Učiteljskem domu. čim odpremo vrata, zagledamo na nasprotni steni na odličnem prostoru nad divanom lepo izdelano sliko našega stanovskega pobornika .Engelberta Gangla. Prijazna pozornost v naši centrali! Nato odidemo v zborovalno dvorano, kjer si stisnemo i'oko s tovariši, ki so došli iz vseh pokrajin širom domovine. Na seji navzoči: Milutin Stankovič. predsednik (Beograd); podpredsed. Jelisa-veta V a v r a (Zagreb) in Milan V. Podov i č (Beograd); člani: Mihajlo J o v i č, Dimitrije S o k o 1 o v i č . Vlada Petrovič, Jovo P. Jovanovič, Savka R a -dičevičeva, Mileva Antonoviče-v a. Steva U. Djordjevič. Mihajlo Stanojevič iz Beograda: Josip Š k a -v i č iz Zagreba; Luka Jelene. Anton
LISTEK.
Pedagoški zbornik za leto 1922.
(Odgovor na kritiko.)
»Učiteljski Tovariš« je prinesel v zadnji številki kritiko Pedagoškega Zbornika za leto 1922. Ne glede na to, da je kritika prepovršna in se bistva pravzaprav ne dotakne, se mi zdi vendar potrebno. da pripomnim k izvajanjem g. kritika nekaj misli.
Že lanski Pedagoški Zbornik je zbudil s svojo novo smerjo odpor v gotovem delu učiteljstva in ta odpor se jasno zrcali tudi sedaj v omenieni kritiki. Vendar pa se mi zdi neupravičen in izvira le iz napačnega pojmovanja celotnega obsega. ki ga naj zavzema vodilna knjiga Šolske Matice.
Kakor se že sama pedagogika ne sme istovetiti z didaktiko ali z metodiko posameznih predmetov, tako ima tudi
Pedagoški Zbornik veliko večje in važnejše naloge, kakor da bi dajal le praktična navodila za pouk poedinih predmetov ter služil s tem najbolj surovemu militarizmu.
Dajat mora predvsem nove smernice in kazati nove vidike za vzgojo našega-naroda v širšem in za vzgojo v osnovni šoli v ožjem obsegu. Seznaniti se mora učiteljstvo tudi z vsem delom, ki se je izvršilo na vzgojnem področju sploh in ¿lasti še pri nas. Izsledki in pridobitve v pedagogiki morajo postati last vseh vzgo-iiteljev (učiteljev staršev, učne uprave, kulturne politike itd.).
Smeri pri izbiranju snovi za Pedagoški Zbornik tedaj ne more vsiljevati sam goli utilitarizem in ne osnovnošolska didaktika. Smer da ravno iskanje novih smernic za vzgojo, opozarjanje na nove vrednote in stavljenje novih vidikov, raz katere zremo na celotni problem vzgoje. To pa je bila tudi smer lanskega in letošnjega Pedagoškega Zbornika.
Če pa morda Pedagoški Zbornik ni na isti višini kakor recimo Wiese-jeva knjiga »Sociologie des Volksbildungsve-
sens«, kjer sodelujejo prve avtoritete od vsučiliškega profesorja pa do osmošol-skega učitelja, tedai bo pač glavni vzrok temu današnji nivo naše pedagogike in pomanjkanje dobrih sotrudnikov.
Zato bi bila naloga vseh ki samo kritizirajo in ki se čutijo zares zmožne za pozitivno delo in ustvarjanje, da ravno oni Domagajo dvigniti Zbornik in s tem celotni n'vo naše pedagogike in našega šolstva.
Nekoiiko čudno in nerazumljivo se mi zdi da se obrača učiteljstvo z neko trdovratno nevoljo do vsega, kar ne diši direktno po didaktiki in po metodiki. Iz učiteljskih vrst slišimo vedno klice po širši, globlji in temeljitejši izobrazbi. Toda ti klici se moraio zdeti čisto navadni prazni klici če odklanja isto učiteljstvo istočasno vse. kar ne služi n e p o s r e d -n o »rokodelskemu« pouku.
Istotako menda noče učiteljstvo samo. da bi se ublažil in izravnal prepad med ostalo delavoljno inteligenco in med njim, čeprav to na drugi strani samo zahteva. Tako odklanja z neko nejevoljo vsakega, ki ne stoji direktno v njegovih
vrstah in ki bi rad deloval skupno z njim za narod. Akademski socialno - pedagoški krožek na univerzi v Ljubljani se le trudil dve leti, da bi navezal stike z učiteljstvom kot enakovrednim faktorjem, a se mu to ni posrečilo. Približno isto tendenco odklanjanja kaže tudi kritika Pedagoškega Zbornika. Mesto da bi poskušali zbližati učiteljstvo in ostalo delavoljno inteligenco, ju na čuden način razdru-žuiemo.
O sami kritiki ne bom mnogo govoril. ker se ne izplača. Če ne vidi gospod kritik nič pozitivnega v članku Franja Čibeja: Pota in razpotja v sodobnem mladinskem gibanju in če je v mojem referatu o Akademskem soc. - pedagoškem krožku opazil samo to. da — ni izviren in da obešamo ideio »ljudske univerze« na veliki zvon — pač to ni zanj' najboljše izpričevalo. Jaz mislim, da se ie za stvarno kritiko treba že nekoliko bolj poglobiti v to. kar hočemo kritizirati.
O svoiem referatu pa bi vendar pripomnil še sledeče:
1. Da Zbornika za pučku prosvetu iz danes razumljivih razlogov pač ne dobi
Gn us in Rudolf D ostal iz Ljubljane; Ivo Radovanovič, Anton K a č i č in Aleksander Devčič iz Splita; Risto Š u š 1 i č iz Sarajeva; Savo S e m i z iz Mostara; Spasoje H a d ž i - P o p o v i č iz Ritolja; I). S i r o t a n o v i č iz Vuko-vara; Milan S m i H a n i č iz Zaječara in Mihajlo Stevanovič iz Vranje. Nekaj članov je opravičilo svojo odsotnost.
Ob 9. uri otvori predsednik Stankovič sejo glavnega odbora, konštatira sklepčnost in pozdravlja tovariše, ki so došli nosamezni s skrajnih mej naše države. Predstavlja kot goste. tovariše Joca M i -1 o j e v i č a Blaža Š t e t i č a in Pera Horvata, zastopnike učiteljskega društva »Jedinstvo« v Zagrebu, ki so došli kot tolmači hrvatskega učiteljstva, včlanjenega v UJU da informirajo o teškem stališču in položaju onega dela tamošnje-ea učiteljstva, ki stoii in deluje na temelju narodnega in državnega edinstva,_ ki pa mora prav zaradi tega trpeti nečuveno preganjanje in to baš s strani uradne šolske uprave.
Poročilo predsedstva.
1. Nato poda poročilo o delovanju izvršilnega odbora UJU. V kratkih besedah se dotakne zgodovine in velike misije naše organizacije. Opozarja na veliki moralni uspeh in to celo v onih pokrajinah, kjer ie sredobežna sila najVečja kot n. pr. v Hrvatski, kjer ie v UJU že preko 1700 učiteljstva. Omenja delo pri osnutku zakona o narodnih šolah, kjer so sodelovali predstavniki učiteljstva iz vseh pokrajin. Spominja na resolucije sarajevske skupščine glede izenačenja dnevnic vsega učiteljstva, stanarine in ogreva. strokovnjakov v ministrstvu prosvete. kamor nai ste pokličejo zastopniki iz vseh pokrajin, glede predlogov za či-novniški zakon glede polnih dnevnic poročenih učiteljic itd. Poroča o odstopu predsednika M. Joviča. na koie mesto je bil potem on izvoljen. Resolucije, tako izvršilnega odbora kot posameznih poverje-ništev UJU, so bile izročene ministru prosvete.
Govori o jesenskem uradniškem ko i-gresu in sodelovanju naše organizacije tako pri tem. kot pozneje pri akciji povišanja dnevnic, o akciji za izenačenje doklad poročenim učiteljicam, o delu za re-alizaciio vseh zahtev pokrajinskega učiteljstva.
Omenja spomenice bosanskegra in slovenskega učiteljstva in delo centrale za njihovo ustvarjenje. Doseelo se je edino izenačenje dravinjskih doklad v državi. druea vprašanja se niso dala za ^e-daj rešiti, ker bo treba to storiti samo zakonodajnim potom.
Preganjanje učiteljstva v Hrvatski.
Opozarja nadalje na nezaslišano dejstvo v Hrvatski, kjer so izstavljeni člani našega Udruženja pritisku in preganjanju reakcionarnih elementov. Povodom tega je vstala centrala, da brani in ščiti svoje člane pred takim oostopaniem.- kar je storila potom učiteljskega' tiska in s protesti na pristoinih mestih. Vspeh je bil. da je pozval minister prosvete šefa prosvetne uprave v Zagrebu na odgovor. Razdiralno delo tamkajšnjega separatističnega živ-Ija ie bilo s tem ublaženo in ie preganja-nie našega članstva, ki se je pojavljalo v brezobzirnem premeščanju, ponehalo.
Materijalni položaj Udruženja, naš tisk in ponovna akcija za činoviiški zakon.
Predsednik govori o podrobnem delu izvršilnega odbora o točnem plačevanju članarine o izdan ju knjige »Predavač« in
o nameravanem izdaniu mladinske knjige večje vrednosti. — Prehaja na centralno glasilo »Narodno Prosveto«., ki ji je zaradi postoječih razmer sam urednik; po-vdarja njeno nacionalno in stanovsko za-dačo: list je informiral o vseh prosvetnih vprašanjih v tu- in inozemstvu. — Izvršilni odbor je deloval, kolikor ie mogel, tako na želje in zahteve posameznih društev kot poedincev. Ako se ni moglo prav v vsakem slučaju v polnem obsegu ustreči, je temu vzrok nedostajanje delovnih moči. — Započela je to volitvah nova akcija o uradniškem vprašanju, kjer je tudi sam sodeloval. Opozarja na zadnji poskus ki ie bil storjen s tem, da je odšla deputaciia javnih nameščencev, kjer je on zastopal učiteljstvo k Nj. Vel. kralju.
Debata o predsednikovem poročilu.
Temeljitemu točnemu in izčrpnemu predsednikovemu poročilu je sledila živahna pohvala in dolgotrajna debata, v katero so posegli skoro vsi navzoči člani. Dolgo se je razpravljalo o tem. da li sme-io iznesti hrvatski kolegi svoje težnje že sedaj pri debati, končno ie bilo odločeno, da se o zadevi razpravlja odvojeno na seji prihodnjega dne. V poteku debate se ie od nekaterih članov povdarjalo nevzdržno dejstvo, da je združeno predsedniško in uredniško mesto v eni osebi; zahteva .ie bila, da se mora predsednik na vsak način odreči eni ali drugi funkciji. — Predsednik Stankovič odgovarja, da ie načelno sam tega mišljenja, a da ni bilo v izvršilnem odboru ni iednega, ki bi bil voljan prevzeti uredniški posel. Ako pa vztraja še naprej na tem položaju, smatra to kot dolžnost vojaka, ki ne sme dezertirati s svojega mesta na straži. — Odloči se, da zavzema svoje mesto do skupščine. Soglasno se odobri predsednikovo poročilo.	(Dalje prih.)
O redukciji uradništva.
ALI JE ŽENSKA DELOVNA MOČ CENEJŠA V JAVNI SLUŽBI?
Pod tem naslovom prinaša »Neues Wiener Journal«, nestrankarski dnevnik, članek, s katerim se sicer kot stanovsko oganizirani ne strinjamo, vendar ga prinašamo vsled podrobnih podatkov in zanimivih opazovanj in z ozirom na uradniško redukcijo, katero namerava izvesti naša vlada. Članek je zasnoval dunajski mestni zdravstveni svetnik dr. Wendenburg in se glasi:
Za javno upravo, ki hoče dobro funkcionirati in v kateri ne tvorijo prevelik denarni balast orezgodnii upokojenci in prevečkratni dopusti vseh kategorij državnih nastavljencev. nastane vprašanje, ali je ženska delovna moč v stanu duševnega delavca stalno nadomeščati; ali je žensko delo cenejše kliub temu, da je plača nastavljenk-uradnic v obče nižja nego uradnikov? Ali je za državno upravo cenejše. v službo sprejemati večje število uradnic?
Za zgled je vzel 25 učiteljev in 18 učiteljic, ki so bili upokojeni v letih 1900. do 1921. Zanimivo je' zlasti dejstvo, da je 25 učiteljev služilo skupno 930 let. a 18 učiteljic 476.5 leta. Z drugimi besedami: Samo za Vi manjše število učiteljic je služilo za polovico manj let kot njihovi moški tovariši.
Še jasnejša razlika se pokaže v zmožnosti ženske oziroma moške moči, ako vzamemo povprečni službeni čas iz prej navedenih številk, ki znaša pri moških 37.2 leta, pri ženskah 26.5 leta, ali:
mnogo učiteljstva v roke in da ima vendar tudi naše učiteljstvo pravico, da zve o Dozitivnem delu akademske mladine na vzgojnem polju in o njenih pripravah za resno delo med narodom.
2.	Da nisem referata nikomur ponu-ial ampak me je uredništvo Pedagoškega Zbornika samo prosilo zanj, ker se zaveda da ima Šolska Matica in špeci-jallno Zbornik dolžnost, da zasleduje vsako pozitivno delo pri nas na soeialno-pe-dagoškem področju in da seznanja učiteljstvo z novimi smernicami, ki jih je zavzela akademska mladina na naši domači univerzi. Brez tega poročila v kulturnem pogledu bi naravnost nekaj manjkalo v Zborniku.
3.	Da obsega poročilo o delu in o razmotrivaniu problema ljudske visoke šole samo 4V& drobno tiskane vrstice in da ;e naravnost zelo neupravičeno ali še kaj več. če imenuje kritik — obešanje na veliki zvon —. Nasprotno zasluži ta problem res veliko več pozornosti in celo »akademskeea« razmotrivanja. kakor to misli marsikdo.
4. Da ie izvirnost povsem nekaj dru-zega kakor misli g. kritik in da se proti principu izvirnosti pač nisem mogel pregrešiti.
Toliko o mojem referatu. Omenil bi pa še eno misel, ki se mi tukaj vsiljuje. Vsakdo, ki je ustvaril in našel kai novega, ki je zavzel kake nove smernice v svojem delovanju, je dolžan, da poroča o svojih izsledkih, uspehih oziroma neuspehih vsem drugim, ki na istem področju delajo iščejo in zidajo. Samo s tem se omogoči kulturni razvoj ter se prepreči. da se zopet in zopet ne ponavljajo napake ki bi se jim lahko izognili ter jih odstranili, če bi uporabili izkušnje drugih pri lastnem iskanju.
Kar na se tiče Pedagoškega Zbornika sploh je dolžnost vseh ki se čutijo dovoli močne in sposobne da ga pomagajo dvigniti in da sodelujejo kot sotrud-niki. Ce bo mnogo dobrega gradiva, se bo lahko izbralo še iz tesra le najboljše in Pedagoški Zbornik se bo lahko kosal takrat tudi s publikacijami tujih narodov.
Žgeč Franjo. cand. phil.
Delovna zmožnost učiteljice znaša 2/s ali T/io delovne zmožnosti moškega. Ženske učne moči je treba potemtakem upokojiti v času. ki je za 1U krajši kot službena doba moške moči.
Ce delimo učitelje in učiteljice po službeni dobi. dobimo sledečo sliko:
Od onih 25 učiteljev je bilo:
45 let in več delazmožnih 7 = 28% 40—45 » » »	»	5 = 20%
31—40 » » »	»	7 = 28%
21—30 » » »	»	2= 8 Jo
11—20 » » »	»	3= 12%
1—10 » » »	»	1 = 4%
25 = 100%
Od IS učiteljic je bilo;
45 let in več delazmožnih 0 = 0% 40—45 » » »	»	3=16.6%
31—40 » » »	»	4 = 22.2%
21—30 » » »	»	7 ='38.8%
11—20 » » » » 2=11.1% 1—10 » » » » 2 =11.1%
18 = 99.8V4
Napravimo preizkus s časom službenih let kakor hočemo, vedno jasnejši postaja pravilo, da ie ženska v stanu krajši čas opravljati javno službo in da ni sposobna vztrajati pri delu tako dolgo kot moški.
Pri odgovoru na vprašanje, ali je delovna sila moškega oziroma ženske enakomerna. nas zanimajo slučaji obolenja in čas bolezenskih dopustov učiteljev in učiteljic. Med službeno dobo onih 25 učiteljev je bilo samo 80 bolezenskih dopustov z daljšo delanezmožnostjo. Vsak učitelj je zbolel v 37.2 letih 3.2krat, 18 učiteljic pa 64krat. Vsaka učiteljca je zbolela 3.4krat. Število obolenj je pri obeh spolih enako. Razlika 0.2 bi komaj zadostovala kot dokaz, da so poklicne zmožnosti ženskega spola v učiteljski službi manj vredne od moškega.
Drugačno ie časovno razmerje, trajajoče v posameznih slučajih bolezni učiteljic in učiteljev. Posamezni učitelji so rabili dopusta 3 mesece, 24 dni, učiteljice 8 mesecev, da so okrevale do delazmož-nosti. Iz navedenega primera ie dokazano, da ženska učna moč tudi glede stalnosti njenih poklicnih možnosti zaostaja za moškim, in sicer zelo pomembno.
Ako povzamemo rezultat vseh preiskav. pridemo do sledečega zaključka:
1.	Delovna sila in vztrajnost moškega je v javni službi večja nego ženske,
2.	Ženska opravi v javni službi samo 2/3 moškega službenega dela.
* 3. Nastavljanje žensk vsako javno upravo finančno zelo obremenjuje, in sicer med dobo in s pokojninami.
4.	V dobro finančnega efekta vsake javne uprave je. oddajati službena mesta v prvi vrsti moškim prosilcem vseh kategorij činovništva.
5.	Število bolezenskih slučajev je pri ženskih učnih močeh samo nekaj večje nego pri moških, toda trajnost bolezni je pri ženskah daljša.
. 6. Vsled prevelikega števila nastav-ljenk trpi enakomernost javnega obrata
Dalje izvaja dr. Wendenburg iz vseh navedenih slučajev, da se morajo tudi dohodki in plače prilagoditi delovni zmožnosti in vztrajnosti. Enaka plača za 1/3 krajše delo obremeni prizadete oblasti; vse prosilke in prosilce javnih služb je Dreiskati duševno in telesno. Pri zdravniškem ogledu prihaja v poštev nervoznost, disponiranost za srčno napako, jetiko in sklepni revmatizem. Kompetenti obeh spolov, ki so podvrženi tem boleznim, nimajo pravice do vstopa v javne službe. Posebno ženske učne moči, ki so nervozne ali disooniraio k nervoznosti. ne kažejo izgledov enakomerne delazmožnosti in postaneio prezgodaj nesposobne.
Namen članka, kakor pravi Wenden-burg. ni, javni upravi otežkočiti -sprejem žensk v službo, nosebno v urade, kamor spada ženska do spolu in duševni zmožnostih. V času štedenia. s katerim se brv-; skoraj vsak finančni minister, je moška moč cenejša kot ženska in je za upravo priporočljivo, da pri enakem honorarju upošteva moške delovne moči.
S člankom se deloma tudi prevajalec teli vrstic ne strinja, a je vendar aktualen za naše razmere, ko minister financ, pa naj bo pristaš te ali one stranke, neprenehoma grozi z novimi davki in tarna, da ni kritia za tako veliko število javnih uslužbencev vseh kategorij.
Da je potrebna redukcija uradništva, ie podan dokaz v razmerah ob sprejemanju v javno službo, ko se ni gledalo toliko na zmožnosti in potrebe, ampak na ustvaritev uradniškega kadra, ki naj bi bil postal predstraža na barikadi političnih strank.
Pri potrebni, redukciji nai se upošteva kvalifikacija in zmožnost brezobzirnega službojem'alca nasproti egoistične-tnu delodajalcu, potem je naš članek najmanj aktualen za učiteljske razmere, katerem v polni meri zadošča kvalifcirano slovensko učiteljstvo obeh stanovskih organizacij.
Nam ie za popolno jasnost vseh ne-dognanih, nejasnih in nedokazanih pojmov in trditev. Pričakujemo tozadevnih orotidokazov s strani naših vrlih tovari-šic, da vzbudimo potrebno pozornost in zanimanje za časopisno in stanovsko polemiko pri onih iovarišicah, ki se za javna in stanovska vprašanja premalo zanimajo. Redukcija uradništva ie pred durmi, članek je zato aktualen.
Članek dr. Wendenburga je spisan gotovo pod vtisom redukcije avstrijskega uradništva ki ie bilo decimirano za več kot 10%. Zakai ie vzel kot objekt doka-zovania učitelje in učiteljice, katerih služba ie v primeri z drugimi uradi najnapor-nejša in zahteva v največji meri skrajno uporabo duševnih in telesnih energij, ni znano. Kljub temu. da ie šolski zdravnik, vendar ne pozna podrobnega šolskega dela drugače nego iz uradnih aktov, uradnih številk in takrat, kadar cepi dunajskim sestradanim otrokom koze.
Članek je v obče zanimiv in pričakujemo nani odgovora.
J. Ambrožič.
P. Bogovič:
Učitelji-ministri.
(Konec.)
Kod nas.
U našoj državi nije bio još nijedan učitelj ministar.* Narodnih poslanika bilo je mnogo. Od ovih se najviše istakao S i m o M i 1 j u š . kao organizator jugosl. radništva. On je još posve mlad, idealist, imao ie največeg uticaja osobito oko pro-svetnog podignuča radnlčkih organizacija.
Šteta što je zaplovio najekstremni-iim vodama.
U skrbi, radi slabog materijalnog stanja i radi zapostavljenosti, nije učiteljstvo kod nas imalo vremena i nije moglo fla misli i na politiku, toga radi nije se nitko razvio i došao do svoje osobite izrazitosti. Sva se je energija trošila u borbi *•> svagdašnji kruh. Ni u predratnoj Srbiji nije bilo bolje. Radi velikih izdatka za voisku nije mogla ni ona svoje učiteljstvo posve obezbediti. premda mu le oosvečivala osobitu nažniu. Sada. kada je sloboda i malo više hleba, sigurno je da če i naše učiteljstvo razviti svu svoju energiiu u svinrpravcima!
Času primerno.
(Gjas podeželskih učiteljskih krogov.)
Znameniti francoski politik Jean Jaures (izg. Žan Zore), po političnem prepričanju socialni demokrat, je v svojem govoru v francoskem parlamentu leta 1909. izvajal o šoli sledeče: »Se di-skutira in prinaša dokaze za in proti obstoječi smeri šolstva, kakor da bi za-mogli poljubno zbirati učne sisteme. Gospoda, ne uči se, kar se hoče; jaz pravim celo. ne uči se. kar ne ve ali kar verujemo. da znamo, uči se le in se zamore Ie to učiti, kar se je dosedaj poučevalo.
Vzgoja ie v gotovem smislu naš čas. Jaz ne mislim s tem. da se mora učitelj potruditi, vcepiti otrokom in mladim ljudem gotovo formulo ali vladajoči nauk. Učitelj, ki svojo nalogo tako razume in svoje učence na ta način izobrazuje, ustvarja le hlapčevske duše.
Ko bodo socialisti v stanu ustanavljati šole bo po mojem mnenju dolžnost učitelja, da besedo socializem pred otroci sploh ne izpregovori. Če je socialist, ie le zato ker ga ie njegovo svobodno mišljenje in njegovo znanje privedlo k socializmu. Edina pot, po kateri naj svu-je učence privede do enakih ciljev, obstoji v tem da učence vzgoji k svobodnemu mišljenju in obsežni znanosti.«
Niso li besede uvaževanja vredne tudi za nas napredno učiteljstvo, ki hočemo vzgajati mladino v takem duhu in jo duševno usposobiti tako. da si bo sama izbirala pot življenja brez najmanjšega pritiska od strani pravega vzgojitelja. učitelja, ki ve in zna ceniti svojo vzvišeno nalogo ki jo ima do naše uka-željne mladine.
* Ne smemo pozabljati na ministre-orofesorje, ki jih istotako prištevamo učiteljskemu stanu. — Uredn.
Da se omejim le na napredno učitelistvo. smelo lahko trdim, da povsem vrši svojo nalogo v smislu zgoraj citiranih besed. A kljub temu se dobijo v naši domovini »politiki«, ki v svojem fanatičnem strankarstvu napadajo tako uči-teljstvo kot zapeljivce in propalice mladine. Hujskaio nezavedno 'ljudstvo proti učitelistvu in šoli z namenom, da diskri-ditirajo poštene in značajne vzgojitelje naroda in to vse v imenu katoliške cerkve.
Repirezentanti rimisikega klerikaliz-rna si hočejo na ta demagoški način pridobiti ljudstvo za Sebe in s tem tudi šolo,
4. O pogledu na uredbo učiteljskega stanja in položaja.
A. SESTAV UČITELJSKEGA KADRA.
V pogledu na sestav učiteljskega kadra se zahteva:
1.	Kader učiteljstva narodnih šol naj tvori •
a)	stalno učiteljstvo z redno izobrazbo,
b)	začasni učitelji ali učiteljski pomočniki dokler vlada pomanjkanje uči-telistva s predpisano izobrazbo,
c)	strokovni učitelji za pouk iz strokovnih predmetov in za Šole za abnormalne otroke,
č) vrtnarice za delo v zabaviščih,
d)	honorarni učitelji narodnih šol pri pomanjkanju rednega učiteljstva.
2.	Staln' učitelji morejo biti samo absolventi učiteljišč s položenimi izpiti in s tire stani m državnim izpitom do službovanju v učiteljski službi v določenem roku ter povoljno oceno od strani šolskega nadzornika.
3.	Začasni učitelji in uč teljski pomočniki — dokler traja pomanjkanje uči: teljstva z redno izobrazbo — moraio biti absolventi učiteljišč brez diplomskega izpita ali oni. ki so končali gimnazijo brez mature.
4.	Z manjšo oredizobrazbo ne more nikdo biti sprejet v poklic učiteljstva narodnih šol.
5.	Ferijalni tečaji za učiteljske pomočnike. Dokler se ne izpopolni pomanj-kanie učiteljstva narodnih šol is predpisano izobrazbo se smejo izjemoma osnovati ferijalni tečaji za vzgojo kandidatov za začasne učitelie in učiteljske pomočnike. in sicer za mladeniče in dekleta, ki so končali vsai nižji tečai srednje šole, kakor tudi za one, ki so se izkazali v službi kot učiteljski namestniki. Ti se po končanem tečaju in izvršenem izpitu imenujejo za začasne učitelje ter lahko postanejo tudi stalni učitelji, ako po de-setili letih učiteljske službe, kot začasni učitelji, polože predpisani teoretični in praktični izpit.
6.	Začasn učitelji. kO so končali učiteljišče brez mature ali pa s celo srednjo šolo. (gimnazijo) brez višjega tečajnega izpita (mature) postanejo stalni po petih letih službe, ako v tem času imajo v oceni šolskega nadzornika povoljno kvalifikacijo v pogledu razumevanja učnega in vzgojnega dela, v pogledu marljivosti za nadalj.no samoizobrazbo in v pogledu zadržanja in obnašanja med tovariši in med liudlstvom, in ko polože državni teoretični izpit ki ie predpisan za stalnost učitelja.
7.	Za strokovne učitelje narodn h
šol morejo biti postavljeni učitelji narodnih šol ki dokažejo s šolskim izpričeva-lom ali dovršenim izpitom, da imajo dovoljno kvalifikacijo za učitelje iz strokovnih predmetov, ki so: risanie. petje, ročna dela telovadba razne panoge iz gospodarstva in gospodinjstva, narodna ekonomija in kmetijstvo.
. 8. Za vrtnarice ¡n učtelje narodnih šol za abnormalno deco (slepe in gluhoneme) se imenujejo osebe s strokovno izobrazbo.
9.	Študijski dopust Sn podpora. Radi priprave za strokovni izpit dobi vsak učitelj, ki to želi. enoletni dopust. Ako odide radi tega v inozemstvo dobi tudi povrnjene potne stroške.
10.	Za honorarne učtelje v narodnih šolah za nadaljno izobrazbo se morejo imenovati one osebe ki imajo za to potrebno kvalifikacijo.
kjer bi vzgajali ponižne hlapce rimskega klerikalizma, kli ie že mnogo nezacelji-vih ran prizadjal našemu narodu in ga vedno oviral v njegovem napredku.
Naš cilj mora biti, da vehementno odbijamo napade na naše šolstvo in da že v kali zatremo vsak najmanjši pojav, ki bi hotel upropastiti. naše šolstvo. Vsakega napredniaka človeška dolžnost ie, da brani naše šolstvo pred rimskimi zatiralci naših narodnih svetišč, ki so predpogoj za kulturni gospodarski, socialni in politični obstanek in napredek našega, v razvoju se nahajajoče ga naroda.
Hugo.
B. UREDITEV UČITELJSKEGA STANJA IN POLOŽAJA.
Stalni, začasni in strokovni učitelji narodnih šol kakor tudi vrtnarice, učitelji za slepe in gluhoneme,- so državni uradniki in se kot taki ocenjujejo po predpisih zakona o uradnikih državljanskega reda (službena pragmatika). ki v vseh svoj.h predpisih velja tudi za učiteljstvo narodnih šol po načelu da morajo učitelji biti uvrščeni v isti razred in kategorijo državnih uradnikov v katere se uvrščajo uradniki drugih 'strok z isto ali enako šolsko izobrazbo in da vsi predpisi, ki se nanašajo na stanje in Položaj, veljaio tudi za učitelje in učiteljice.
C. IZOBRAZBA UČITELJSTVA.
Državni in nacionalni interesi zahtevajo. da se učiteljstvo znatno pomnoži, a ravnotako da se dvigne učiteljska izobrazba na višjo stopnjo. Radi tega se zahteva:
1.	Štev io uč teljišč naj se poveča z ozirom na številčno pomanjkanje učiteljstva narodnih šol v državi.
2.	Sedanja učiteljišča naj se reformirajo tako da bodo dobili učiteljiščniki v njih v bodoče znatno večjo splošno in strokovno izobrazbo. Radi tega mora učenje na učiteljiščih trajati več let kot do sedaj, a razun tega naj izpadejo iz učnega načrta za učiteljišča vsi oni predmeti ki So zaradi zastarelosti po duhu novega časa postali nepotrebni. Namesto njih nai se uvedejo novi predmeti z ozirom na izpoipolnienje učnega načrta narodnih šol in z ozirom na potrebo zvišanja učiteljske izobrazbe na čim višjo stopnjo in to z oizirom na čim uspešnejše delovanje v narodnih šolah, kakor tudi radi čim uspešnejšega izvrševanja druge polovice učiteljskega poklica in namena, to je delovanja in vpliva učitelistva izven šole, pri narodnem izobraževanju v dosego narodnega kulturnega razvoja in napredka v vseh pravcih.
Kot nepotrebna učna predmeta je potreba izločiti iz učnega načrta za učiteljišča verouk, ker se o postanku ver uči v obči zgodovini o zgodovini krščanstva oa v narodni zgodovini ter cerkveno petje, ki se še vzdržuje kot ostanek iz one davno prešle dobe ko se je šola še smatrala za uslužbenko cerkve.
Na mesto teh nepotrebnih predmetov ie potreba uvesti kot nove in potrebne predmete: narodno ekonomijo, žive jezike, pouk o državni uredbi (sociologijo in osn. noimi polit. vede), etiko, vse panoge kmetiistva in v>se spretnosti.
3.	Rel. obl. predmeti. Potreba je omogočiti, da se učiteljiščniki lahko uče tudi neobveznih predmetov ki iim lahko ko-ristiio. kakor na or.: tuii jeziki, kirigo-vodstvo. stenografija in drugi.
4.	Važnost narodne šole v sedanjem času Sveti in vzvišeni poklic učitelja narodne mladine, pravičnost in točasni de-mokratizeim zahtevajo in nalagajo dolžnost da se šolanie učiteljskih kandidatov' znatno olajša, da se tudi za izobrazbo novih učiteljiščnikov izkazuje in posveča od Istrani državnikov ravno toliko paz-nost. skrb in ljubezen kakor se to godi za izobrazbo novih častniških kandidatov: da se poravna ogromna neenakost in mera v tem oziru ki sedai obstoji v tem pogledu, in ki ni potrebna, da obstoji v resnično demokratski državi. Vojaštvo in šola sta enako važni državni in nacijonaini potrebi. Šola in vojašnica ob-stojita vsled vzgoje in izobrazbe naroda, vsak v svoiem oravcu. zato so častniki in učitelji vzgojitelji in učitelji naroda, učitelj v šoli. častnik na v vojašnici. In ker ni nikakšne razlike v važnosti njihovega dela in poklica, ni potreba, da
obstoja neenakost v postopanju za čas učenja v njihovih strokovnih šolah .
C. OCENJEVANJE UČITELJEVEGA DELA IN USPEHA.
Dosedanji način ocenjevanja učiteljskega dela in ulspeha ie pravi anahroni-zem. Zato se zahteva:
1.	Odpravi naj se kot neprikladno vsakoletno poedinsko ocenjevanje učit. z običajnimi ocenami zato pa naj ocenjujejo šolski nadzorniki kolektivno delovanje vsega učiteljstva v svojem področju in naj obveščajo o tem centralno prosvetno oblast omenjajoči pri tem one. ki se posebno odlikujejo in ki zato zaslužijo pohvalo in odlikovanje, kakor tudi one, ki niti po znanju niti po marljivosti ne odgovarjajo v dovoljni meri učiteljskim dolžnostim.
2.	Predloge za pohvale in odlikovanja sestavlja nadzornik v sporazumu z učiteljskim zborom svojega področja.
2. Kadar spozna nadzornik, da učitelj ne odgovarja v dovoljni meri svoji dolžnosti v šolskem delu in zato ne dosega povoljnega uspeha na koncu šolskega leta. tedai naj izvrši nadzornik v prisotnosti še dveh učiteljev še eno nadzorovanje ob koncu leta. in tedaj naj vsi trije kolektivno določijo, ali je učitelj dosegel dovolj uspeha ali ne.
Kadarkoli ni dosegel učitelj dovolj uspeha, se mora vsakokrat dognati, ali se ie dogodilo to zaradi učiteljevega neznanja ali zaradi premale marljivosti pri delu.
Poročilo o tem se pošilja ministrstvu, ki izreče: opomin, ukor ali določa kazen v ponovnem slučaju se ga pa odstrani iz službe.
5. V pogledu uredbe vzdrževanja narodnih šol.
V pogledi uredbe narodnih šol se stavijo sledeča načela in zahteve:
1.	Narodne šole so državne ustanove. zato se tudi vse narodne šole ustanavljajo in vzdržujejo iz občih državnih sredstev. Kadar bi nastopila stvarna ne-možnost in bi državni budžet ne mogel vzdržati potrebnih izdatkov za zidanje in izdržavanie narodnih šol. takrat se lahko zidanje in vzdržavanie državnih narodnih šoji prenese na oblastne ali okrožne (okrajne) samoupravne zastane. V tem slučaju pa mora biti dovolj zajamčeno zidanje in pravilno vzdržavanie narodnih šol, in sicer z zakonskimi predpisi posebno v tem pogledu, da pobirajo v proračunu določene vsote za gradnjo in vz-državanje narodnih šol državne oblasti.
2.	Graditev in vzdrževanie narodnih šol v siromašnih krajih se pospeši s podporo iz državnih sredstev.
3.	V šolske potrebe se računajo tudi vse učenčeve potrebščine ki se nabavljajo iz šolskih proračunov.
4.	Neobhodno potrebno je da se zidanje novih šolskih poslonii olajša in pospeši (izdelava načrtov in proračunov).
5.	Vse narodne šole za osnovno in nadaljno izobrazbo narodne mladine, kakor tudi šole za abnormalne otroke, so povržene upravi ministrstva prosvete Druga ministrstva ne morejo osnovati nikakih šol za mladino do 15. leta. Ministrstva. ki se zanimaio za izobrazbo mladine radi napredka kmetiistva obrti, trgovine in industriie. kakor tudi za izobaz-bo abnormalnih otrok, imajo pravico nadzorovanja teh šol z ozirom na izpeljavo tozadevnega strokovnega pouka v narodnih šolah: imajo pravico sodelovanja pri ustanavljanju in izoremimanju zakona o narodnih šolah: ori sestavljanju in izpre-minianiu učnih načrtov in programov in o ocenjevanju strokovnega učitelistva narodnih šol. To je dovolj da morejo narodne šole posebno pa narodne šole za nadaljno izobrazbo narodne mladine odgovarjati tudi vsem onim potrebam, radi katerih sedai ustanavliaio in vzdržavajo razna ministrstva razne vrste šol za narodno mladino zaradi podpore in napredka kmetijstva, rokodelstva, trgovine, industrije itd.
(Dalje prih.)
Ferijalni Savez učiteljstva
—f IX. okrožnca pokr. pov. v Ljubljani. Vsem P. F. S. v Sloveniii. I. P o z i v
na IV. pokr. zbor: vse podružnice, tudi učiteljske, naj pošljejo svoje delegate na IV. zbor. ki se vrši iz praktičnih razlogov 21. maja (ne pa 31.) v Ljubljani v poslopju drž. realke od 2. ure popoldne naprej P. F. S. morajo same kriti delegatom stroške) z dnevnim redom: 1. Verifikacija mandatov (overilo mora biti podpisano od pročelnika in tajnika, brez niega delegat nitma prava glasovanja).
2. Čitanje zapisnikov. 3. Poročilo pokrajinskega poverjenika. 4. Poročila delegatov ki morajo biti s črnilom spisana in od odbora odobrena. 5. Učiteljske P. F. S. v Sloveniii in učiteljstvo F. S. 6. Kolonije, svratišča, doibrotvorstvo v Slovenci. 7. III. kongres F, S. in program P. F. S, v Sloveniji za kongres. 8. Revizijsko poročilo. 9. Volitev pokr. poverjenika in njegovega namestnika za šolsko dobo 1923./24. 10. Slučajnosti. Pismena poročila delegatov morajo navesti: število članstva, gmotno stanje, posebnosti P. F. S. Predloge sprejemam! do 20. maja. Opozarjam, da naj 'izdela vsak odbor svoj načrt za nastop na III. kongresu. Ker je program zbora zelo važen, pričakujem Dooolen odziv P. F. S. Podružnice. ki še niso meni poslale dobrotvor-nih prijavnic, nai to takoj store! Poskrbite za svratišče v svoiem kraju. Organizirajte dežurstvo! do 21. maja. Kandidati za pokr. poverjenika in namestnika naj do 15. maja javijo pri pokr. pover-ieništvu svoio kandidaturo, podpisano od najmanj 3 odbornikov P. F. S. v Sloveniji. Delegati, ki potujejo oo progah juž. železnice nai pravočasno vpošljejo svoje naslove da jim preskrbam vozovnico po znižani ceni. — Na svidenje Maček Viktor, pokr. poverjenik F. S. v Sloveniii. — Ljubljana. Prešernova ul. 9. Štev. 244/1.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Industrijsko-obrtna zložba v Mariboru združena z vinsko, vrtnarsko, gradbeno in umetniško razstavo od 15. do 26. avgusta 1923. Dosedanje izkušnje so dokazale, da so za razvoi i n napredek obrti in industrije razstave velikanskega pomena. To ,so spoznali tudi agilni mariborski obrtniki ki so doslej priredili že dve obrtni razstavi ki sta obe krasno uspeli. Ta uspeh iih je napotil, da tudi letos v času od 15. do 26. avgusta orirede večjo razstavo, ki naj seznani našo javnost z našo industrijo in obrtio. Doseda-nie razstave v Mariboru so bile omejene samo na obrt letošnja pa je mišljena v mnogo večlem obsegu in ie namenjena tudi za domačo industrijo. Udeleži se je lahko vsak jugoslovanski obrtnik in industrijalec kolega podjetje se nahaja v naši državi. Poleg tega bo na razstavi tudi poseben oddelek za vajeniška dela 11 za take izdelke, ki se doslej Dr' nas še ne izdelujeio na bi se v svoji kakovosti lahko izdelovali. Namen tega oddelka ie pred vsem seznaniti naše obrtnike in industrijalce na te izdelke, ki iih moramo še vedno uvažati iz inozemstva, dasi bi se lahko z malimi adaipcijami lahko izdelovali tudi v domačih, že obstoiečih podjetjih. Razstava bo torei vseskozi zanimiva in bo nudila iasno sliko stania naše obrti in industriie zlasti ob naši severni meji. Rok za prijave razstavljalcev ie določen do 30. iunija. Vsa pojasnila glede razstave daje pisarna razstavnega odbora. Maribor. Aleksandrova cesta 22. telef. interurb. štev. 325. V vseh krogih vlada za to razstavo veliko zanimanje.
Neodrešena domovina in oomejno šolstvo.
— Učiteljišča v zasedenih pokraj nah.
Tudi po novi reformi srednjih šol v Italiji bodo še nadalje obstoiala sledeča učiteljišča v novih pokraiinah: v Gorici. Po-reču. Tolminu. Tridentu. Trstu. Zadru in Boznu.
Iz Jugoslavije.
— Referente o »programu UJU«. ki bodo ori okrajn'h učteljskih društvih raz-cravljali o tej temi in s tem sodelovali pri utrditvi našega programa opozarjamo na sledeče smernice: Razpravo nai vzamejo za podlago in naj se nanašajo na referat tov. Jovo P. Jovanoviča. k,i je priobčen v »Učit. Tov.« in nai ga izpopolnijo z našega stališča ter opredele naše stališče k posameznim točkam. Referat naj se razdeli na dva dela. in sicer na načelni program in metodični (taktični) program. Načelni program nai obsega naša načua, cilje, ideale in zahteve z ozirom na naša šolska stanovska in narodno prosvetna vprašanja. Kot temelj stališča slovenske-sra učiteljstva nai se vzame za podlago stališče, ki ie označeno v Flere-Ganglovi brošuri »Načrt preustrolitve šolstva in narodne vzfoje« (»Učit. Tov.« št. 3., 28. februarja 1919). nadalje »načrt zakona o narodnih šolah«, ki ga je izdelal s kolektivnim sodelovanjem vsega slovenskega učitelistva poseben odbor »Zaveze« v letu 1920.; nadalje stališče, ki je označeno
Program UJU.
(Temeljne smernice za razpravo.)*
Referat g. Jovo P. Jovanoviča, člana Glavnega Odbora UJU .Naloge učiteljske organizacije v ujedinjeni (domovini Srbov, Hrvatov in Slovencev", podan na državni učiteljski skupščini v Sarajevu, 1. 1922.)
(Dalje.)
v 53. številki »Učit, Tov.« z dne 29. dec. 1921; nazore, ki so označeni v dr. Lončarjevi brošuri »U šolski reformi« iz reta 1905.; ter nazore in stališče, ki ga je zavzel tov. Eiere pri razpravi o soiskem zakonu v Lila vnem Prosvetnem bvetu v beogradu in so izšli tudi v »Učit. lov.« — i a stališča predstavljajo bistvo in orijentacijo glede žalitev najširšega kroga slovenskega učiteljstva, zato naj se jili spravi v sklad z Jovanovičevim načrtom programa, ki naj se ga izpoipomi v tem oziru. Metodični, taktični .program obsega pota (sredstva) in način, ki se ga hočemo posluževati, da uveljavimo svoj program v narodu in zakonodaji; opredelitev polj dela, katerih se hočemo posiu-žiti in na katerih se hočemo uveljaviti ter orijentacijo k javnim vprašanjem sedanjosti z ozirom na naše zaliteve in naš program. Ozira naj se na tozadevno razpravo tov. Jovanoviča, ki .podaje le par smeri v tem oziru; opredeli nai naše stališče in orijentacijo k javnim vprašanjem, ki so v neposrednem stiku z našim stanom, organizacijo, šolo in našim delovanjem v splošnem. Ozira naj se v tem oziru posebno na vprašanja in mnenje, ki ga je učiteljstvo označevalo od prevrata nadalje v svojem stanovskem glasilu. — Okrajna učiteljska društva pozivamo, da se z vso resnostjo pr čnejo baviti s tem vprašanjem in naj pozovejo svoje člane, da pr čno razpravljati o tem velepomemb-nem vprašanju. Sklep drž. učit. skupščine moramo izvesti tudi mi! Društva, ki žele še konec .lovanovičevega referata, da ga dobe reierenti č mprej v roke, naj sporoče to uredništvu »Učit. Tov.«, ki jim še neobjavljen del referata pošlje takoj v kr-tačnem odtisku. Okrajna učiteljska društva pozivamo, da pošljejo potem tozadevne sklepe Poverjeništvu U.IU v Ljubljano. referente prosimo, da pošljejo poverjeništvu svoje referate, tajnike pa. da si notirajo pri zborovanju potek debate in da pošljejo potem opis debate poverjeništvu.
—	V sredo je dospel v Ljubljano načelnik za osnovno šolstvo v ministrstvu prosvete z Beograda g. J. Džordže ,|o-vanovič. Ministrstvo je odredilo, da se vrše izpiti liz srbohrvatskega jezika v Sloveniji na svečan način in je on delegiran kot zastopnik ministrstva v komisijo. Ko je zaznal, da isti dan zboruje Ljubljansko učiteljsko društvo, je izrazi! željo, da bi posetil zborovanje. Učiteljstvo ie prisrčno pozdravilo njegov prihod. Prisostvoval ie razpravi tov. strok. učit. Novaka »o modernem risanju« in si ogledal zbirko razstavljenih risb. Pozdravil je učiteljstvo v iskrenih besedah kot zastopnik ministrstva ie bodril posebno k delu za narodno edinstvo. za katero so stoti-soči naših najboljših sinov žrtvovali življenje. Ogledal si je I. mestno šolo, stalno zbirko učil in iz druzega nadstropja novo stavbo Tvornice za učila na ljubljanskem polju. Posetil je učiteljišče in si ogledal »Učiteljsko tiskarno«. J. G. Jovanovič je bil profesor, pozneje nadzornik v Beogradu in je sedaj načelnik oddelka za osnovno šolstvo v ministrstvu kot naslednik g. Radojeviča ki nam ie znan še od načrta zakona za osnovno šolstvo.
—	Redukcija uradništva. Znano je, da se bo s sprejetjem uradniškega zakona izvršila redukcija uradnikov. Pred to redukcijo hoče izvršiti vlada samo eno redukcijo. Načrt za to redukcijo je izdelal nedavno ekonomsko-finančni komite ministrov. Na seji 10. t. m. je bil načrt eko-nomsko-finančnega komiteja, sprejet v celoti. Ta načrt vsebuje v glavnem sledeče odredbe: vsa ministrstva morajo najpozneje do 1. iulja t. 1. zmanjšati število svojih uradnikov za 10 odstotkov, in sicer tako, da bo to zmanjšanje tudi finančno efektivno, t. j. da se zmanjša proračun za eno desetino. Redukcija te desetine uradništva ne bi j.mela obsegati samo najmlajših, temveč vse in se ne bi nanašala samo na ministrstva, temveč na vse uradništvo raznih ministrstev v vsej državi. Za izvedbo te redukcije se bo sestavila posebna komisija, ki bo sestojala iz 1 predstavnika ministrskega sveta. 1 predstavnika ministrstva financ in predstavnika tistega ministrstva, s čegar uradništvom se bo komisija bavila. Na ta način ne bo število članov komisije nikdar večje nego tri. Komisija bo sklepala, katera mesta se imajo izprazniti. Kdor jih bo reduciral, ta bo moral tudi poskrbeti za izvršitev redukcije. Vsa ministrstva bodo sestavila opise o redukciji uradnikov tako, da se bo o priliki zasedbe izpraznjenih mest vodila o teh osebah evidenca. Na tako izprazneje-na mesta se bo sprejemalo v slučaju potrebe in v kolikor imajo potrebno kvalifikacijo le one osebe, ki so bile o priliki sedanje redukcije odpuščene. Pri isti kva-
| iifikaciji bodo reducirani uradniki imeli prednost.
—	Zborovanje Saveza drž. org. v Beogradu. Dne 10. t. m. se je vršila v Beogradu širša konferenca delegatov uradniškega Saveza. na kateri se je razpravljalo o korakih za izboljšanje materi-einega položaja državnih nameščencev v dobi. dokler ne bo izveden uradniški zakon. Konference so se udeležili predsedniki vseh pokrajinskih organizacij. Oosp. Gjuričič, načelnik odseka za sestavo državnega proračuna, je obširno razpravljal o uradn,škili zahtevah in izjavil, da je povišanje draginjskih doklad možno, vendar pa ne v tako velikem razmerju, kot to zahteva znana resolucija železničarjev, ker bi bile baje zato potrebne 4 milijarde! Skromnejše povečanje dodatkov bi se pa dalo kriti iz povišanja carinskih dohodkov. Novi proračun bo imel postavko 400 milijonov dinarjev, ki so potrebni za realizacijo zakona o uradnikih. Na ta način bi bilo mogoče drag.njske dokiade povečati do 50 odstotkov. Ako pa se bo izvršila še 10 odstotna redukcija uradništva. potem bo mogoče draginjske dokiade povišati za 70 odstotkov. Redukcija uradništva pa je nujno potrebna. Glede redukcije uradništva je g. Lileg (Ljubljana) nagiašal, da je tu treba sistema. Predvsem se naj reducira moralno nezadostno kvalificirano uradništvo. 'leda tudi za te je treba na ta aiti oni način poskrbeti, ne pa jih enostavno vreči na ulice. Kajti sicer se ne smerno čuditi, ako bodo po-siali najodkiitejši sovražniki naše države. Podpredsednik Gjuričič se je pozival na novo pragmaiiko, češ, vsak reducirani nameščenec, ki ima do 15 let službe, bo dobil odpravnino, ki bo znašala toliko mesečnih plač z dodatki kolikor je lei služil državi. Tudi se bo Savez potrudil, da se pritegnejo komisijam, ki bodo izvršile redukcijo, predstavniki uradniške organizacije. Vršila se je nato debata o vprašanju profesorskega pokreta. Po-kret so govorniki označevali za škodljiv, ker krši solidarnost celokupnega gibanja državnih nameščencev.
—	Profesorji za štrajk. Sekcija bel-grajskega profesorskega društva je poslala vsem pododborom pozive, naj se iz-iaviio o vprašanju, če žele stopiti v štrajk in podati ostavko na državno službo, ako vlada ne izpolni zahtev, profesorjev srednjih šol. Od 58'pododborov se ie izjavilo v smislu poziva za štrajk in izstop iz državne službe 771 nastavijencev, od teh ie 45 ravnateljev 428 profesorjev in su-plentov 56 ukaznih učiteljev: ostali so neukazni učitelji. Proti ostavki na državno službo in oroti štrajku se ie izjavilo 87 nastavijencev. od teh 9 ravnateljev, 30 profesorjev in 3 ukazni učitelji, ostali so neukazni nastavljenci.
—	Zahteve srednješolskih profesorjev. 15. aprila so imeli profesorji srednjih m strokovnih šol konferenco v Beogradu. Na tej konferenci je bila sprejeta sledeča resolucija: Narodni skupščini se predloži predstavka z vprašanjem: ali so srednje in strokovne šole ter njih profesorji potrebne državi in narodu, aii ne. Ako so potrebne, tedaj zahtevamo : 1. Da se predloži takoj brez ozira na donešenje zakona o ostalih javnih nameščencih. Narodni skupščini zakon o srednjih šolali, ki ga mora skupščina rešiti. 2. Da se nakažejo vsem kvalificiranim profesorjem na sedanjih in strokovnih šolah, ki delujejo na šolah ali ki so na bolezenskem dopustu, mesečno po 1000 Din poleg dosedanjih njihovih prejemkov, in sicer dotlej, dokler ne bo sprejet zakon o srednjih šolah; ostalim profesorjem pa sorazmerno z njihovo kvalifikacijo; 3. Da prevzamejo vsi profesorji in nastavniki tolikšno število ur kakor je predpisano v zakonu za sred-nie šole in se s tem ukinejo vse honori-j rane ure. 4. Da se vsem profesorjem in nastavil i kom srednjih in sirokovnTii šol izplača čimpreje priznana v orna odškodnina. 5. Da uprava profesorskega društva v primeru, da se ne izpolnijo te skromne in upravičene zahteve do 20. maja. odklanja vsako odgovornost za zle posledice. ki utegnejo nastati po srednjih šolah in za katere bi nosili odgovornost pred narodom in državo edinole meredajni faktorii.
—	Krčenje državnega proračuna v Angliji. V Angliii so postavili za krčenje proračuna posebno komisijo. Komisija je največ črtala nri armadi, mornarici in v prosvetnem resoru. Najbolj se ie branil prosveni resor. Komisija je trdovratno vztrajala na tem. da so se baš izdatki za ta resor od leta 1913./14. dalje zvišali v taki proporciji kakor dejanskim potrebam na noben način ne odgovarja, in sicer ie državni prispevek k ljudsiki prosveti leta 1913./1914. znašal 15,320.000 funtov,
leta 1922./23. pa 51,550.000, dočim so prispevki avtonomnih oblasti znašali leta 1913./14. 16,190.000, leta 1922.'23. pa 38,300.000 funtov. Vštevši stroške za šolstvo na Škotskem in državni prispevek unverzam, znaša celokupna prosvetna potrebščina 103.880.000 funtov. Od teh je komisija črtala 18' milijonov, kar je vlada reducirala na 6 in pol milijonov. Razun objektnih redukcij je komisija izvršila redukcijo na plačah za 5 odstotkov z ozirom na to, da je tozadevno svoječasno zvišanje plač učiteljskega osobja za 175 odstot. baziralo na 161 odstot. indeksu predvojnih cen, kar na danes že zdavnej več ne odgovarja dejstvom.
—	Reforma ministrstva za prosveto. Po odobritvi proračuna za ministrstvo prosvete se bo v najkrajšem času izvršila znatna reforma tega ministrstva: celo ministrstvo bo razdeljeno v dva velika odseka: administrativno direkcijo in direkcijo za pouk. Z novim proračunom se bodo postavili v ministrstvu prosvete referenti za posamezne pokrajine, ki bodo tudi sami iz teh pokrajin. Proračun sam dosega za to leto vsoto 350 milijonov dinarjev proti 246 milijonov dinarjev za preteklo leto.
—	Predsedn ke okr. učit. društev prosimo. da nam čimprej vrnejo pole in nakažejo denar od razprodanih izvodov 1. zvezka »Stanovsko - strokovne knjižnice«. To je tem nujneje. ker je že 2. zvezek v tisku, ki obravnava »problem vzgoje najširših plasti našega naroda«, torej najaktualnejše vprašanje za nas.
—	Umrl je tov. Ivan Kvac. nadučiteij v Šmartnem v Rožnem dolu. Nekroiog vrlemu tovarišu prinesemo prihodnjič.
—	Usposobljenosti fcpiti v Ljubljani
so se vršili pod predsedstvom ravnatelja Antona Doklerja v času od 27. apriia do 7. maja. Izpit so napravili: 1. za meščanske šole: Anton Gaspari (1) z odliko; Lu-dovik Mikolič (II.); Josip Žabkar (lil.) z odliko; S. Magdalena Plevel (L). 2. za ljudske šole: Anton Beg. Eranc Bevc, Franc Burdian. Janez Debeljak, Anton Habič, Rudolf Klopčič, Janko Kokotec, Josip Kristan, Leopold Likar, Avgust Lu-lik, Martm Marine, Julij Novak. Vence-slav Perko. Miroslav Počkaj. Stanko Pra-protnik, Niko Prestor, Franc Rebolj, Fra-njo Rejec. Josip Trobej, Franc Vajd. Ladislav Va.nič, Rudolf Završmk. Miroslav Zor. Stanko Žagar, Josipina Beljan-Rukli, Milena Bertoncelj, Marija Čuk, Flora Dimnik, Gabrijela Divjak. Vera Divjak (z odliko) Marija Dolenc, Elvira Dolinar-Sittig, Emilija Dolinar-Marolt, Ljudmila Gabršek. Zlatka Gabršek, Marija Guna, Milena Karba Ema Kastelic, Pavla Kosmač, Felicita Labernik, Frančiška Lukan, S. Neža Ogulin, Milena Pehani, Berta Petri č Marija Pire (z odlliko. G zela Plšek-Kukman (z odliko). Josipina Podbregar, Bernarda Rjtter-Stibrič, Krsta Schuller (z odliko). Elza Ternovic. Jožefa Tomšič, Dolores Ukovič, Marija Verdir, Marta Verhovnik, Marija Vidmar Pavla Weinberger. Evialija Wrischer, Mihaela Znane, Mariia Zitko. 3. dopolnilni' izpit: Ernest Tiran (za srbohrvaščino). 4. špecijalni z-nit iz francoščine: Leopoldina Merala; iz srbohrvaščine: Marija Flego, Adolf Radič: iz italijanščine: Frančiška Šinkovec (z odliko). — Reprobirani so bili: 1 za meščanske šole 4 za ljudske šole, 1 pri špe-cialnem izpitu, 4 sandidati so med izpitom odstopili.
—	Polovična vožnja za obiskovalce mariborske Industrijsko - obrtne izložbe.
Razstavni odbor je zaprosil pri prometnem ministrstvu za dovoljenje 50% popusta na vseh železniških progah v naši državi. Stvar pa bo urejena tako, da dobi vsak obiskovalec razstave na razstavišču posebno izkaznico, na podlagi katere se bo lahko s prej kupljenim voznim listkom za vožnjo iz kraja bivanja v Mariboru lahko brezplačno peljal nazaj. Na ta način bo na eni strani izključena vsaka zloraba, na drugi strani na ie vsakemu obiskovalcu pomagano. ker mu ne bo treba prej skrbeti za legitimacijo. Za zunanje obiskovalce bo preskrbljeno dovoljno število stanovaini. Priporoča pa se. da se korpo-rativni poseti prei prijaviio odboru da lahko že v naprej preskrbi vse potrebno.
—	Profesorski honorarji se izplačajo. Kakor poročajo iz Beograda, je glavna kontrola odobrila kredit v znesku 2.000 000 dinarjev za izplačilo nagrade honorarnim nastavljencem srednjih ter strokovnih šol. Za izplačilo htvnorarnim nastavljencem ljudskih šol je bil odobren kredit 350.000 dinarjev, za izplačilo učiteljskih pokojnin pa 75.000 dinarjev.
—	V zadnji številki se ima naslov drugega članka glasiti V obrambo »mlajšega« in ne »našega« učiteljstva.
—	Šolski voditelji se opozarjajo, da
nai se o priliki šolskih izletov na Bled zaradi ladij in kopanja v jezeru pravočasno obračajo na nadučitelja J. Žirovnika na Bledu (hotel Evropa), ki jim lahko to preskrbi poceni.
—	Slovenjebistriško učteljsko društvo ima sestanek svojih članov, obenem generalno pevsko vajo. v soboto dne 26. maja ob pol 14. uri v deški osnovni šoli v Slovenski Bistrici. Na dnevnem redu so dopisi in "razne društvene in stanovske zadeve. Za vse pevce in pevke je udeležba obvezna. Šolska vodstva iavijo. radi potrebnega dopusta okrajnemu šolskemu svetu učne osebe, ki se udeleže sestanka. Tovariši-ice onih šol, ki radi indolence ne sodelujejo pri petju, naj pošljejo vsaj k temu informativnemu sestanku svojega zastopnika. Proslava petdesetletnice našega društva se vrši 2. julija v Studeni-cah. Tedaj ne sme izostati nikdo. Dnevni red o proslavi se objavi v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. Kdor se na dan proslave udeleži banketa, naj to javi najpozneje do 23. maja tovarišu J. Živkotu v Studenicah. Na neprijavljene se ne bo mogoče ozirati. — Odbor.
—	Tovariši, tovarišice iz 1. 1903.! 20 let je minulo od mature. Predlagam, da se se.stane.mo izven pokrajinske in glavne skupščine, torei v 2. polovici ju-liia ali avgusta. Določi naj se kraj, ki tvori približno središče. Celje. Radeče? Javite konkretne predloge! — Rudolf D o s t a 1, Ljubljana, gluhonemnica.
—	Ljubljanskemu učiteljstvu. Drva! Na zadnjem zborovanju smo reševali to »uganko« in jo rešili takole: Dobe se po 150 Din za m3, žagana na 4 kose in na dom pripeljana. Zglasite se tak o j po dopisnici pri meni. navedite natančen na-« slov in kdai želite drva! Plačali bi tudi v 3 ali 4 mesečnih obrokih. Vsakdo bo zadovoljen ker ie cena primernejša kot drugod. Pomnite, da predolgo ne moreni čakati obvestil ker sem se tako zgovo-ril z dobaviteljem. — St. Legat Praža-kova ul. 3 I.
Učiteljski pravnik.
§ Potni n selilni računi. Glasom člena 36. uredbe z dne 30. septembra 1920, D. R. br, 96.000, Ur. 1. štev. 384 (121) z dne 22. oktobra 1920 mora predložiti državni uradnik račun potnih ali seliln'h stroškov svoji pristojni oblasti tekom 1 meseca (30 dni) po zvršenem potovanju ali selitvi. Ako ne predloži računa v zakonitem roku. se mu odtegne predujem, ki ga ie preiel na račun potnih ali selilnih stroškov, od prve mesečne plače in doklad. Prizadete opozarjamo na gorenja določila, da se iz-ogneio neljubim posledicam (S N. br. 6175 — 1923) in pozivamo, naj si pravočasno oskrbe priloge k računu v zmi-slu v začetku navedene uredbe (glej Fin-kovo zbirko I. zvezek štev. 76).
Naša samoizobrazba.
—s »O samoupravi v osnovni šoli«,
predaval pri .Ptujskem učiteljskem društvu dne 8. aprila 1923 tov. G r o g 1. Uvodoma omenja o pomanjkljivosti pojmovanja državnega ustroja pri deci. V tem oziru je treba temeljite reformacije! Centrum vzgoje naj bo v duši. značaju in individualnosti. Tolstoj pravi: »Metode žive ubijaio, mrtvih pa ne oživljajo.« Predavatelj še poda tehnično stran samouprave in nekaj dogodb že iz lastne prakse. članstvo je z napetostjo sledilo izvajanjem in se una. da bo našlo odziva da bomo vendar že enkrat našo deco vzgajali »za državljane, ne pa podložnike«.
—s »Življenje kot najdražje — ie najhujši boj — in zahteva najresnejše priprave«. predaval pri Marenberškem učiteljskem društvu dne 5. ?orila 1923 tov. Vi-s o č n i k.
—s Zemljevid domačega kraja Brezno predaval pri Marnberškem učiteljskem društvu dne 5. aprila 1923 tovariš K r a j n i k. V svojem pojasnjevanju — kot uvod — nam je razkazoval pot za pouk iz domoznanstva in kako se učenci dovedejo do razumevanja in čitanja zemljevida. Razkazoval ie to na načrtih šolske sobe. šolskega zemljišča, šolskega obližja. vasi. risanja pobočij, hribov, dolin. strmin, vrhov gozdov travnikov, potokov rek. Končno ie prešel na razkazovanje in pojasnjevanje zemljevida šolskega okoliša — Zemljevid domačega kraja Brezno, ki ga ie dovršil po dveletnem vztrajnem, trudanolnem delu, nas .ie vse presenetil. Izdelan je tako pregledno, plastično in dovršeno, čedno in skrbno, da se ti zdi. da gledaš pred seboj zemljevid. ki ie pravkar došel iz kartograf, zavoda. In to lepo delo je dovršila delavna
Stev. 20.
roka 651etnega pravega šolnika tov. Kraj-nika, ki naj bo vsem — posebno mlajšim tovarišem v vzgled in posnemanje! Omenjeni — za šolo tako navdušeni napred-no-narodni tovariš — ima že mnogo let meščanski izpit z odliko — pa se mu žal ni izpolnila želja udejstvovati svojo znanost in spretnost na meščanski Šoli. Zbo-rovalci so ga naprosili, da bi izdelal enak zemljevid za marnberški okraj — kar nam je tudi obljubil, in sicer veliki stenski in ročni .zemljevid za učence.
—s »O srbohrvatski književnost «, predavala pri Radovljiškem okr. učit. društvu dne 14. IV. 1923 tov. Alb. Epi hov a.
—s »O utisih potovanja oo Srb ji«, predaval pri CerkniškoTožkem krožku, logaškega učiteljskega društva dne 27. marca 1923 tov. K o s i n.
—s »O dogodljajih v ruskem ujetništvu«. .predaval pri Belokranjskem učiteljskem društvu dne 14. aprila 1923 tov. R i g 1 e r.
—s »O Gustavu Le Bonu in njegov h »Psiholoških zakonih razvoja narodov«,
nredaval pri Učiteljskem društvu za mariborski šolski okrai dne 19. aprila 1923 tov. F. S p r e i t z. Po kratkem pregledu Le Bonovega znanstvenega delovanja na odlju antropologije, sociiologije in .psihologije vzpodbuja članstvo, naj pridno posega po znamenitem delu »Psihol. zakoni razvoja narodov«, kajti to delo je še vedno in vedno boli »vademekum« za vse tiste. ki se javno udejstvujeio. — čita ne-kai značilnih odstavkov iz tega dela.
—s O kroniki in razvoju Ucteljskega društva za mariborski šolski okrai. predavala Pri Učiteljskem društvu za mariborski šolski okraj tov. ga. Mar. G o d -če v a.
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl. Vitomilova železnica. Spisal Jo s. Korban. nadučiteli v Gornjem gradu. Natisnila in založila UČteljska tiskarna v Ljubjani. Cena lepo vezani knjigi 14 Din.
—kpl. Petrovič Peter: Ploha. Igra v treh dejanjih. Zbirka »Oder« 4. zvezek. Cena s poštnino vred 11.50 Din. Izšlo v Tiskovni zadrug' v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
—kpl. »Slovenc «. VI. zvezek znanstvene knjižnice. Napisal Fran Erjavec. Ljubljana 1923. Izdala- in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena v platnu vezani knjigi 60 Din. — O knjigi še izpregovorimo.
—kpl. Telovežbena scena za glazbom i njevanjam. Opis. vježbe za jedno sa glazbom i noštarinom stoji 30 Din. Uči-telistvo. koie hoče ovaj rad neka pošalje 30 Din na adresu: Dušan M. Bogunovič, Zagreb. Ilica 7.
Književnost in umetnost.
—k Kot VI. zvezek Znanstvene knjižnice so izšli pravkar: »Slovenci«, napisal Franc Erjavec. Ljubljana 1923. Erjavčevi »Slovenci« so prvi poskus velike slovenske monografije, in je prireditelj zbral res vse. kar more koga o Slovencih zanimati. Svoje delo imenuje: Zemljepisni, zgodovinski. politični kultuni. gospodarski in socijalni pregled. Že to nam pravi, da je obdelana vsa snov: v kazalu je vsebina še bolj opredeljena. Mi Slovenci smemo biti na to delo res ponosni in se lahko merimo z drugimi narodi. Kdor se hoče v tej ali oni panogi še bolj natančno poučiti, ima na koncu knjige zbrano obširno tozadevno literaturo. Zmerai zahtevamo, naj nas svet pozna in naj nas upošteva, pa sami sebe ne poznamo dobro. Iz te občutne potrebe po dobri informaciji o Slovencih in slovenstvu se ie rodila ta knjiga ki bo vsakomur dobrodošla, učitelju in učencu, trgovcu in obrtniku posameznikom in društvom. Predavateljem nudi to krasno delo neizčrpen vir snovi, take snovi, ki vsakogar zanima. Knjigi sta pri-dejana dva zemljevida, eden o Jugoslaviji, splošno informativen, drugi pa o Sloveniji: ga lahko vzamemo ven in uporabljamo pri branju. Vse priznanje moramo izreči založništvu, ki ie dalo knjigi drugo večjo lepšo obliko, kakor jo je imela do-sedaj znanstvena knjižica, tako, da je knjiga res reprezentativna in kras vsaki knjižnici. — O delu še izpregovormo po-sebei. ker je gradivo zbrano v knfgi neobhodno potrebno, da ga pozna vsak resen in večieootezen narodno - prosvetni delavec.
—k Petrovič Peter — Ploha. Vesela vaška igra v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Zbirka »Oder« 4. zvezek. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred 11.50 Din. Razni gledališki odri po
deželi bodo z veseljem sprejeli novo iz-išlo Petrovičevo dramo »Ploho«, ki se je letos z velikim uspehom uprizorila v ljubljanskem gledališču, pa je pripravna tudi za odre po deželi.
—k Vitomilova železnica. Spisal Josip Korban. nadučiteli v Gornjem gradu. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 14 Din.
Vsebina: Naša Majdica. — Majdica se dolgočasi. — »Vitomil nai pride...« — »Železnico napravite, pa pridemo«. — oomagača. — Gospod nadgobar. — Gospod inženir pride... — Gospod inženir se loti dela. — Gospod inženir prejme plačilo. — Sitnosti in težave inženirjevega pomagača. — Gospod nadgrobar. — Gospod Andrej. — Gospod Andrej pripoveduje — Skalarjev Tonček dobi novega delodajalca. — Tončkov delodajalec se ponesreči. — S pticami selivkami. — Okusno ilustrirana naslovna stran nam kaže elavne iunake naše povesti Vitomila. Skalar.ievega Tončka in Majdico. ki ponosno prepeljavajo Vitomilovo lokomotivo. Povestica je vzeta iz otroškega življenja na deželi. Mestni otrok Vitomil. prinese s svojo lokomotivo novega življenja in govoric med vaško mladino. Zidanje železnice pa ima za posledico tragikomičen konec, tako za »inženirja« Vitomila samega kakor za njegovega »figuranta« Tončka. Po ponesrečenem poizkusu se igra obrne in se Vitomil posveti Tončkovemu »poklicu« — nabiranju gob. ki s prodajo vaškemu trgovcu donaša Tončku lepe dohodke.. Glas orgelj privabi dečka v sredi gozda v hišo gospoda Andreja, starega samotarca, ki prične Vitomila vz-gojevati za vijolinskega virtuoza. Ciganski vrtiljak izneveri Vitomilu prijatelja Tončka. Vitomil postane glavni junak proti Tončkovemu novemu gospodarju ciganu. ki je oblegal hišo gospoda Andreja, Gospod Andrej proda svoje posestvo in se vrne z Vitomilom v mesto. Vitomila pa bogato obdari.
Kniižica je lepo darilce naši mladini in je posebno prikladna za mladino od 8. do 12. leta. ker ie vzeta snov iz te otroške dobe.
—k Telovežbena scena sa glazbom i pjevanjem. Naš drug i sokolski radnik Dušan M. Bogunovič, kr. žup. škol. nadzornik u Zagrebu sastavio je pod gornjim naslovov: vježbu za školsku i soko'lsku omla-dinu u dvanaest delova. Vježba kao cije-lina sadrži čitavi sustav diečjega vježba-nja. Glazbu ie izradio prof. na učit. školi u Zagrebu, koja sa vježbom sačinjava jednu cjelinu. Cili ie vježbe djelovati ne samo na kretanju tela. nego i na kretanje duše i osjeeaja. Pošto mnogi učitelji T učiteljice nemaiu prikladnih vežbi za školsku gimnastiku. to če ovaj rad druga Bogunoviča vrlo dobro doči svakome tko hoče da otoočne sa vježbanjem školske djece u vezi sa sokolskom vježbom.
Naše narodno prosvetno delo.
Anketa o našem narodnem prosvetnem delu.
DELAVSKA LJUDSKA VISOKA ŠOLA.
Kakor pri vseh civiliziranih in kulturnih narodih Evrope se kaže tudi pri nas vedno jasneje potreba po resnični izobrazbi in vzgoji najširših plasti sploh in zlasti še industrijskega delavstva.
Razven drugih poizkusov, da bi rešili ta najvažnejši sodobni problem, je začel vseuč. prof. dr. Kari OzvaJd že leta 1921. opozarjati na Grudtvigovo ljudsko visoko šolo na Danskem, ki radi izrednih uspehov v svojem delovanju za vzgojo kmečkega prebivalstva po pravici zasluži vso pozornost. Od takrat nekako živi tudi pri nas ideja pravega globljega izobraževanja najširših plasti potom ljudskih visokih šol.
> Vendar pa v svoji prvotni obliki ni našla in ni mogla najti ta ideja pravega razumevanja. Bila je še sama preveč nejasna in tudi delavcev ni bilo. ki bi lahko tako veliko idejo uresničili, četudi bi bila jasna popolna in že izdelana za realizacijo. Zato so morale vse predpriprave in vse govoričenje o Grundtvigovi ljudski visoki šoli ostati le prazne sanje.
Treba je bilo šele zidati temelje resnemu delu. treba je bilo proučevati problem ljudske vzgoje, naše razmere, potrebe našega naroda, današnjo dobo in niene sadove za vzgoio. Počasi ie zorelo tako tudi spoznanje, da ne moremo govoriti o vzgoji ljudstva in mas sol oh, ampak da moramo stvarno in strogo ločiti vsaj med dvema deloma najširših plasti, ki sc-razlikuieta že v svojih temeljih eden od druzega.
Ta dva dela sta kmečko prebivalstvo in industrijsko delavstvo, ki se razlikujeta med seboj po značaju in enotni duševno-sti po delu in miljeju v katerem živita, ki zavzemata v današnji družbi povsem različno socialno mesto ter vršita v proizvajalnem procesu različne funkcije. Za vzgojo tako različnih delov našega naroda treba iskati tudi različnih sredstev in poti.
če govorimo tedaj o ljudski visoki šoli, moramo istotako strogo ločiti med ljudsko visoko šolo za kmečko prebivalstvo in za industrijsko delavstvo. Danska ljudska visoka šola je ostala in je .morala ostati brez vpliva na delavstvo, ker je prikrojena povsem duševnosti kmečkega prebivalstva in njegovim potrebam.
S temeljitejšim študijem problema ljudske vzgoje ie izginjalo polagoma idealistično sanjarjenje o Grundtvigovi ljudski visoki šoli tudi za industrijsko delavstvo in treba je bilo iskati nove primerne oblike za delavsko ljudsko visoko šolo, ki bi odgovarjala povsem značaju in potrebam delavstva ki bi se naslanjala na njegovo mentalnost in ki bi se dala že v današnjem družabnem redu realizirati.
Naša takozvana ljudska vseučilišča v Jugoslaviji niso mogla pripomoči k razrešitvi tega važnega problema, ker ga pri svojem površnem delovanju brez jasnih ciljev sploh opazila niso. Slučajnim slušal-cem so nudila hrano, ki je delavstvo ni potrebovalo, ne želelo in pogosto tudi ne maralo. Zato so ostala vsa naša ljudska vseučilišča za iskanje resnih poti za izobraževanje in za vzgojo delavstva brez pravega pomena.
Toda tudi drugi narodi še niso prišli do končne oblike ljudske visoke šole ali sploh do vzgojne institucije, ki bi lahko dvignila delavstvo pri današnjih razmerah in v današnjem družabnem redu na isto kulturno višino, kakor na primer Grundtvigova ljudska visoka šola kmečko prebivalstvo-. Ker je to po vsej verjetnosti danes sploh zato težko.če ne nemogoče bomo morali seči i - pri nas po začasnih nadomestilih.
Vendar pa morajo biti tudi ta nadomestila v skladu z najmodernejšimi izsledki pedagogike in psihologije jer se moraio naslanjati, kakor smo že to prej omenili, na potrebe in na mentalnost delavstva.
Ker je delavec oo svojem značaju aktiven in mu ne priia način golili predavani kjer bi moral oasivno sprejemati to, kar mu nudi slučajno predavatelj treba poiskati za Delavsko ljudsko visoko šolo tako obliko kier bi se lahko s' sarnode-lavnoSjtio priboril svoje znanje ter se pod spretnim vodstvom samo dokopal do gotovih spoznatkov in zakonov.
Ta način izobraževanja omogočuje edinole princip delovne ali pa prave produktivne šole, ki grozi že danes* resno, da bo izpodrinil šolo učilnico. Njene principe borno morali sprejeti tudi v Delavsko ljudsko visoko šolo, ker le tako lahko razvijamo najbolje vse organ izatorne in tvorne sile delavstva.
Tudi delavska ljudska visoka šola v Ljubljani ie bila zamišljena tako. Glavuo delo bi se naj vršilo pod vodstvom strokovnjakov v posameznih tečajih, ki bi -bili • ekake duševne delavnice. Predavanja bi zavzemala šele drugo podrejeno mesto, a bi morala biti povsem sistematična in primerna za delavce.. Nobeno predavanje ni samo sebi namen; vsako mora bodisi poglobiti pojmovanje sodobnih pojavov. pokazati delavstvu nove horizonte, nove perspektive, nove vrednote, ali pa vplivati na oblikovanje značaja. Biti mora tedaj le sredstvo za dosego višjih ciljev.
Cilji delavske ljudske visoke šole bi naj bili — vzgojiti delavstvo k samostojnosti v mišljenju in razsojanju, poglobiti razumevanje sodobnih pojavov in vzbuditi v delavstvu kritični duh, seznaniti ga z novimi vrednotami ter mu pokazati medsebojnosti v kulturnem življenju in razvoju razviti njegove tvorne in produktivne sile ter ga pripraviti za naloge, ki mu jih prinaša razvoj.
Gotovo treba za izvršitev tako velikih nalog in za dosego taki visokih ciljev iskati resnih poti in samo Delavska ljudska visoka šola bi tudi v idealni obliki lahko le deloma vršila svojo nalogo. Tudi od nie ne smemo pričakovati čudežev.
Še manj pa more vršiti te naloge v obliki, ki io vsilijo nekako razmere in to še zlasti spočetka, ko še ni trdnih tal. ne tradicije in ne praktičnih izkušenj, ki bi kazale gotove smeri. Tako je tudi v Ljubljani moral biti začetek zelo skromen in organizatorji so se morali zadovoljiti z gotovim minimum, s sistematični"1' predavanji. Glavna naloga za to sta bila po-
manjkanje delavoljne inteligence na eni strani, ki bi se hotela včleniti v začrtani program dela, na drugi pa nezaupanje delavstva in nezadostno razumevanje kako važna je za delavstvo temeljita izobrazba.
Tako ie trčila ideja delavske ljudske visoke šole že v svojem začetku na velike težkoče, ki so dolgo časa onemogočale vsako delo. Našla pa je nekaj razumevanja pri inteligentnejših in razsodnejših posameznikih izmed delavstva, ki so pač razumeli, da prave izobrazbe delavstvu ne morejo v današnjih razmerah dati ne politične stranke, ne strokovne ali kultur-nopolitične organizacije.
Z njihovo pomočjo so se začele predpriprave, razgovori, sestanki itd. in to je trajalo nekaj mesecev. Naj pokažem samo nekaj glavnih težkoč, s katerimi smo se morali boriti preden smo lahko začeli z delom.
Tako ie bil na pr. na konferenci za ustanovitev Delavske ljudske visoke šole v Ljubljani meseca februarja izvoljen začasni akcijski odbor, ki oa se nikdar ni sestal v celoti in ni vršil nikdar nikake funkcije. Več ko polovico takrat izvoljenih odbornikov smo videli prvič in zadnjič na konferenci; niti na predavanja jih do sedaj še ni bilo. Glavni vzrok je bil nač ta. da so prišli ti člani akcijskega odbora na konferenco le kot oficijelni zastopniki raznih organizacij ne pa kot celi. delavoljni ljudje, ki bi hoteli res delati za izobrazbo delavstva.
Tudi so se pokazali od začetka Iju-die, ki radr vodijo povsodi prvo besedo, ki veliko govore in eventuelno tudi obljubljajo. ki oa za resno delo sploh niso ■sposobni. Njih stvar je besedičenje in brezpredmetna negativna kritika vsega, kar ie in kar postaja — delo prepuščajo drugim.
Vse delavske organizacije so pokazale nekaj zanimanja za novo idejo. Vendar pa čakajo še vedno bolj ali mani pasivno ob strani, češ — kaj se bo izcimilo iz tega poizkusa ali ni to mogoče spet kaka nova krinka in meščanska komedi-ia ki ima namen zlomiti odporne sile delavstva zoper izkoriščanje?
Iste pomisleke kakor organizacije, ie gojilo in še goji deloma delavstvo sploh. Nikdar se ni brigala inteligenca posebno za niegovo usodo in za niegovo izobrazbo. Če pa je prišla sedaj med ljudstvo z majhnimi darovi, je imela gotovo kake zahrbtne namene in svoie interese pri tem. Zato ie delavstvo tudi tokrat oprezno in čaka.
Vse te predsodke in pomisleke lahko razbije edinole res pravo izobraževalno delo brez ozira na desno ali levo. Merilo ne more biti niti trenotni režim, niti kaka stranka, niti interesi kapitalističnega raz. reda temveč edinole dejstva in gola resnica. Dejstev in resnice oa se delavstvu ni treba bati. ker to je ravno najmočnejše orožje, s katerim se bori za svoje pravice.
Še ena velika, skoro nepremostljiva ovira je. ki se zoperstavl.ia resnemu delu. namreč dejstvo, da delavstvo ne pojmuje v zadostni meri. kako velikega pomena ie zani prava, temeljita izobrazba. Brez te-meljitejše izobrazbe se delavstvo ne more osvoboditi ne gospodarsko ne politično in si ne more pomagati socialno. Sposobno je kvečjemu za negativno delo, ne pa za novo ustvarjanje in za organizato-rične naloge na vseh poljih, ki ga čakajo.
Prve naloge izobraževalnega dela so tedaj — zlomiti brezbrižnost in apatijo ter pokazati delavstvu potrebo prave izobrazbe za celi razred. Razumeti mora, da je izobrazba — sila in da je vredio se za to izobrazbo potegovati.
Vendar pa se ie vkljub tem težkočam delo začelo, in sicer pod okriljem Akad. socialno-oedagoškega krožka. Začetek ie celo še skromnejši nego sem napisal, vendar če upoštevamo vse prej navedene težkoče, moramo biti zadovoljni vsaj s temi uspehi, ki jih je dosedanje delo želo. Vse delo ima značaj tipanja in iskanja primerne oblike in k temu iskanju poskušamo pritegniti tudi delavstvo samo. ki se dela udeležuje.
Za letošnjo pomlad ie bi! sestavljen za prvi začetek ciklus predavanj, ki bi naj prikazal delavstvu vsesplošni razvoj in medsebojne niti v tem razvoju. Težišče ciklusa bi bilo v predavanjih o razvoju strojev in tehnike ter vplivu tega razvoja na način proizvajanja in s tem na celotni ustroj družbe.
Vendar oa tudi v današnji obliki niso glavno predavanja, temveč diskusija, ki se razvije po predavanjih in ki se je udeležujejo v stvarni obliki delavci sami. Že tekom prvih petih predavanj se vidi, kako postaja diskusija vsakikrat stvarnejša, kako se otresa počasi samih fraz ter se začenja naslanjati na dejstva.
V diskusiji se poglobi pojmovanje in umevanje vprašanj in problemov, ki jih ie razvil predavatelj. Vse se začrta bolj ostro in iasno: česar mogoče ta ali oni ni pravilno razumel, se natančneje obdela. 1 Tako se delavstvu omogoči, da si osvoji snov, podano v predavanju. Diskusija pa razvija tudi v največji meri samostojno mišljenje in razsojanje ter bistri razum. Obenem omogoča vsakemu da izrazi svoie pomisleke zoper izvajanja predavatelja ter nekako duhovno spoji predavatelja z delavstvom, ki izmenjujeta svoje misli.
Tečaj se ni mogel doslej še nobeden ustvariti, ker je bilo delavstvo še premalo navezano na Delavsko ljudsko visoko šolo in ker še ni pravega jedra slušateljev. ki se šele počasi tvori. Voditeljev tečaiev bi za enkrat bilo dovoli in kakor hitro se bo delavstvo nekoliko razgibalo. se otvori.io posamezni tečaji iz narodnega gospodarstva, iz fizike, računstva. splošno naobraževalni tečaj itd.
S prvimi uspehi Delavske ljudske visoke šole smo lahko zadovoljni ker ie dosegla več kakor vsi dosedanji poizkusi. Upoštevati pa moramo, da je vse to le upanje in iskanje, da ie to le prvi začetek in nrvi poizkus.
(Dalje prih.)
Šolski odri in pevski zbori.
—po Šolski oder v Trebnjem- Dne 15.
aprila in 6. maja se ie uprizorila otroška igra s oetiem: »Ptičji kralj«. Obilna udeležba in gmoten in moralen uspeh je viden dokaz, da so se šolarske prireditve občinstvu priljubile. V korist Jueoslov. Matici se ie na šolskem odru dvakrat igrala Finžgarjeva drama »Razvalina življenja«. Ad hoc sestavljen diletantski odsek je iz-borno rešil svoio naloeo. za kar mu bodi tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala.
Delo za šoli odraslo mladino.
—poš Barje (Ljubljana). 6. t. m. se je
igralo na tukaišnjem šolskem odru desetič v tekočem šolskem letu. Nastopala je barjanska izvenšolska mladina z trodeian-ko »Vraže«. Kateri izmed igralcev je bil vreden večjega priznanja, to ie težko izreči. Priznati se mora. da Banani ljubijo šolo in omiko. Kai se pravi kmečke fante in dekleta učiti igrati, to ve vsakdo ki ima kai posla s tem. Niti šest.dobrih vaj ni bilo in že so nastopili z igro tako dobro, da zaslužijo pohvalo. Nastopil je tudi oev-ski zbor. Moški so odpeli Volaričev; »Zvečer« z bariton šolo. ženske pa Bajukovo: »Jaz pa vrtec bom kopala« (s sopran šolo). Vzpored je bil lep in užitka poln. Pa ne da bi kdo mislil, da se Barjane priganja k vajam in predstavam. Sami prosijo in ljudstvo vedno povprašuje: »Kaj pa se bo spet igralo?« Zato ie učiteljstvo primora-no delati in rado dela. ker priznanje dajejo zelo dobro obiskane predstave. Pa še nekai. Kako so Barjani »nadresirani« že, si lahko vsak ustvarja svoje mnenje pod temi dejstvi. Igralo se je desetkrat šest iger in pelo se ie »Vasovalca«. »Zvečer« ter še več drugih narodnih pesmi. In vse to so proizvajala kmečka grla. ki imajo voljo izpopolniti število predstav do koncem šolskega leta še najmanj za dve.
Naša gospodarska organizacija.
TVORNICA UČIL iN ŠOLSKIH POTREBŠČIN V LJUBLJANI.
Vse člane, ki še niso vplačali polnega deleža ali mogoče vpisnine, prosimo, da isto čim prej poravnajo. Istotako nam nekateri člani še niso vposlali podpisane pristopne izjave. Prosimo, da to takoj store, ker drugače jim ne moremo in_ ne smemo vročiti zadružnih izkaznic. Članstvo v zadnjem času raipidno narašča, posebno med učiteljstvom na bivšem Štajerskem; znak. da se tovariši zavedajo velikega gospodarskega pomena novo ustanovljene zadruge. Le tako naprej. Kajti čim več nas bo. tem močnejši bomo. tem prej se uresničijo naša stremljenja no gospodarski osamosvojitvi po urejeni gospodarski organizaciji, ki ie neobhodno potrebna v svrho realizacije onih idej. ki so predvidene v našem gospodarskem programu. Od mnogih šolskih vodstev in tovarišev iz cele Slovenije, pa tudi iz Hrvatske in Srbje dobivamo razna vprašanja radi učil. cenikov itd. Vsem tem interesiranim sporočamo, da tvorni ca vsled nastalih tehniških ovir sedai še ni v obratu, ampak izvršujejo se vsa pripravljalna dela. ki so potrebna za otvoritev tega tako važnega -zavoda. V najkrajšem času, kakor hitro bodo stroji montirani, se otvori lesni oddelek. kier se bodo izdelovale razne šol-
ske potrebščine kakor najmodernejše table, omarice za učila, ravnila, šestila in trikoti za table, najpraktičnejša stojala za zemljevide, dalje razna učila, ki spadajo v to stroko, predvsem ona za računski, geometrijski, risarski in nazorni pouk. Obenem se otvori tudi del prirodo,pisnega oddelka, predvsem oddelek za preparate. Z izdajanjem prirodopisnih slik se bo kasneje pričelo. Za tem se otvorijo sukse-sivno tudi fizikalni, zemljepisni, zgodovinski in drugi oddelki. Vse to od stopnje do stopnje. Zato prosimo vsa šolska vodstva in tovariše nekoliko potrpljenja. Cenikov spočetka ne bomo mogli izdajati, pač pa bomo potom našega strokovnega lista vsa šolska vodstva obveščali, kateri oddelek že deluje in kaj izdeluje. Na ta način si bodo šolska vodstva lahko nabavila polagoma vsa potrebna učila in druge potrebščine za šolo. Vsako leto naj se skrbi za to. da se votira gotova vsota v proračun za učila in tako se bodo v par letih vse fšole preskrbele z najpotrebnejšimi učnimi pripomočki in potrebščinami. Zelo dobro in koristno bi bilo za zadrugo, če nam šolska vodstva oziroma tovariši o priliki sporoče. katera učila jim manjkajo in jih najnujnejše, potrebujejo, da si tako napravimo seznam istih, ki jih bomo skušali čim prej proizvajati. Sprejemamo tudi razne načrte in iznajdbe praktičnih učil za posamezne predmete. Kajti le v skupnemu delu bo rasla naša gospodarska moč in prepričani smo. da ie tu edino stanovsko-zavedno učiteljstvo oni steber in ona sila. ki bosta dvignila zavod na višek svoje popolnosti. Tvornica, brez sodelovanja celokupnega učiteljstva bi bila mrtvo rojeno dete, ker je tu edino učiteljstvo poklicano, da sodeluje in pomore.potem nie sebi in mladini do višje in popol-neiše izobrazbe. Zatorej vsi. ki čutite potrebo sodelovanja, na ta ali oni način — krepko na delo!
—g Članar na n darila za učiteljski konvikt. Tov. Viliem Zirkelbach iz Tre-biie nad Škofjo Loko 10 Din.
—g Darila »Uc teljskemu konviktu v Ljubljani. 7% obveznice državnega investicijskega oosojila (s kuponi od meseca marca 1923): Kristina Doljakova, učiteljica v pokoju v Ljubljani. 1 a 100 Din; Marija Marokova učiteljica v Ljubjani, 1 a 100 Din; skupaj 2 obveznici a 100 Din in prej izkazanih 99 obveznic a 100 Din. skupaj 101 obveznica a 100 Din = 10.100 Din. Srčna hvala!
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
+pov Nujno za vsa okrajna društva!
Javite čimprej imena predsednikov, podpredsednikov in tajnikov in sumarično število članov posameznih društev (stanje s 1. iunijem t. 1.). ker moramo javiti na centralo zaradi letnega poročila na glavni skupščini. — Strokovno tajništvo UJU Ljubljana,
+pov. Vsem okrajnim društvom! Po sklepu ožjega sosveta na seji dne 14. aprila t. 1. se vrši na podlagi izjav okrajnih društev letošnja pokrajinska skupše -na UJU poverjeništvo Ljubljana v prvi polovici julija v Ptuju. Točen datum se določi pozneje. Za to skupščino je voliti delegate, in sicer volijo posamezna društva na vsakih 50 članov oo enega delegata in enega namestnika (glej Poslovnik § 28. b), § 29., § 38.). Člani delegacije so tudi vsi predsedniki okrajnih društev in namestniki ki jih sami določijo. Tudi te je prijaviti. — Delegate in namestnike je or'jav'ti najkasneje do 30. junija t 1. strokovnemu tajništvu. Društva, ki ne prijavijo redno in točno svojih delegatov in namestnikov, nimaio pravice do zastopstva na pokrajinski skupščini.
Nadalje opozarjamo okrajna društva na določbe poslovnika v L zvezku »Sta-novsko-strokovne knjižnice« glede:
a)	predlogov za stalne člane odsekov (§ 21. e. k — § 37.);
b)	prijave govorov in predlogov za skupščino (§ 23. a);
c)	legitimacij za delegate in člane odsekov (§ 18.. § 80.). (Legitimacije izda-io topot okrajna društva sama).
Predvsem naj okrajna društva, ker ni bilo mogoče sklicati seje šijega sosveta pošljejo čitnorei predloge za referate in zajedno referente za skupščino.
Vse udeležence, ki bodo potovali en del vožnje na državni železnici, ooozar-iarno da si pravočasno priskrbe uradniško legitimacijo za 50% popust, ki jo do-biio pri ravnateljstvu državne železnice v Zagrebu. Glede prošnje, kolekovine itd. ie voogledati odlok ki so ga dobila svo-
iečasno šolska vodstva — Za popust na iužni železnici bomo poskrbeli pravočasno tukaj. UJU poverjeništvo Ljubljana.
BLAGAJNIKOM OKR. UČITELJSKIH DRUŠTEV! *
Tovariše blagajnike prosimo, da nam nakažejo članarino za I. četrtletje. Doslej se je odzvalo samo par društev. Razumemo težavni materialni položaj našega članstva. Toda čim dalje bomo odlašali, tem več se bode nabralo in tem težje bomo plačali. Prosimo torej storite svojo dolžnost tekom tega meseca.
Stroške za I. zvezek stanovsko strokovne knjiž ce so poravnala šele 4 društva. Naj bi se odzvala še ostala, ker je že II. zvezek v tisku.
Glavno blagajništvo.
Gibanje okrajnih društev v Sloveniji.
+§ Logašk krožek ckr. učit. društva vabi svoje člane k zborovanju, ki bode v nedeljo, dne 27. maja ob 10. uri dopoldne v Zireh z običajnim dnevnim redom. Popoldne ob 3. uri odkritje spomenika pok. tov. Božiča. Tovariši(ice), ki določenega zneska za spomenik še niso dali. se naprošajo, da to čimpreje store. Ker praznuje okrajno učiteljsko društvo Petindvajsetletnico obstanka, je pričakovati polnoštevilne udeležbe. — Predsednik.
+ MARNBERŠKO UČIT. DRUŠTVO je imelo svoj redni občni zbor dne 5. aprila 1923 v Pod Velki.
Pri otvor tvi pozdravi tov. predsednik novega člana D. Delkina in gosta tov. Rustio kateremu izreče zahvalo za odstop zborovalnega lokala. Želi tov. Iv. Štiblerju, ki je stopil v pokoj — še mnogo mirnih in srečnih let Poslovi se ta dan od društva in učit. stanu tudi Anka Womerjeva. Bila nam je vedno mila in ljuba tovarišica. Njen vesel značaj nam je pripravil marsikatero prijetno urico tako na naših zborovanjih kakor na njenem gostoljubnem domu. Vrli naši tova-rišici naj bo sreča mila vsepovsod — vendar so naše iskrene želje, da jo vidimo tudi nadalje .pogosto med nami. — Nadalje se spominja smrti dr. Tavčarja in njegovih velikih zaslug kot pisatelj in politik ter smrti dr. Vrstovška. ki ima posebno za naše obmejno šolstvo ob času prevrata brezdvomno obilo zaslug.
Poročilo tajn-ce tov. Ivanke Vidmar -ieve — iz katerega posnamemo, da je bilo v 1922. 1. 38 članov izmed teh je eden časten član. V tekočem letu je do-šel 1 nov a odšlo je 5 članov. Društvo je zborovalo petkrat; enkrat ie bilo skupno zborovanje z mežiškim in slovenjgraškim učiteljskim društvom v Dravogradu. Predavani je bilo pet. Za konvikt se ie nabralo 170 Din. Obširno in natančno poročilo. iz katerega je bilo iasno razvidno društveno delovanje v letu 1922., se vzame z zadovoljstvom in zahvalo na znanje.
Blagajniško ooročilo marljivega tov. I. Robiča se vzame s priznanjem na zna-nie. Istotako se vzame na znanje poročilo zastopnika v okrajnem šolskem svetu tov. S. Viherja ter se ga naprosi, da tudi nadalje zastopa naše interese.
Novi odbor: Soglasno so izvoljeni: predsednik I. Womer, podpreds. J. Golob. tainica I. Vidmarjeva. nam. Mara Černovšek. blag. I. Robič, nam. M. Pivc, kniižn. M. Lešnik, nam. F. Lešnikova. Odbor: S. Viher. I. Krajnik U. Haupt-man. nam. Runovc A. Pregl. računov. F. Witzman in F. Iglar. Za poročevalca o šolskih vrtovih se izvolita tov. Viher in Hauptman.
Predavanja; Zemljevid domačega kraja Brezno (uvod v zemljepis) razkazuje in poiasnuje tov. Krajnik. Tov. Vi-sočnik: »Življenje kot najdraž-je — j e n a j h u j š i b o j — i n zahteva naj resne j še priprave«. Predavanje ie bilo realistično iz življenja vzeto. Našel je lahko vsakdo zdravo zrno na tem potovanju po trnievi poti življenja in prišel do sklepa, da življenje zahteva, da bo vredno življenja — najskrb-nejšo pripravo.
Sklene se; 1. Za rez. sklad se daruje iz društvene blagajne 50 Din. 2. Za ustanovitev učiteljske podružnice F. Saveza se izvolijo- tov. Golob Delkin in Pivc.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Varujte otroke!
Če so razdrapani že Vaši živci, obranite pred tem vsaj deco! Otroci naj pijejo le „ŽIKO"!
Štev. 675—680/P./1.
RAZPIS NADUČITELJSKIH IN UČITELJSKIH SLUŽB.
Z dovoljenjem višjega šolskega sveta se v tukajšnjem okraju razpisujejo v stalno namestitev naslednje nadučiteljske in učiteljske službe:
1.	Sv. Barbara v Halozah, sedemraz-rednica-z eno vzporednico : nadučiteljska služba.
2.	Sv. Janž na Dravskem Dolju, štiri-razrednica. nadučiteljska služba.
3.	Sv. Marko niže Ptuja, šestrazred-nica z dvema vzporednicama: 4 učiteljske službe 2 le za moške prosilce.
4.	Ptujska gora, štirirazrednica, nadučiteljska služba.
5.	Sv. Vid nri Ptuju, šestrazrednica, 1 učiteljska služba le za moškega prosilca.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim potom vlagati pri označenih kraj-nih šolskih svetih do
dne 3. junja 1923.
Predsednik: Df. F. Vodopivec s. r.
Štev. 323/11.
RAZPIS UČNIH MEST.
V	marenberškem šolskem okraju se razpisujejo ta-le učna mesta:
1.	Sv. Anton na Pohorju, enorazr., služba šolskega voditelja, prosto .stan.
2.	Sv. Jernej nad Muto. enorazr., služba za šol. voditelja, prosto stan.
3.	Kapla, štirirazr., služba za nad-učitelja in 2 učitelja ali učiteljici, prosto stanovanie.
4.	Marenberg, šestrazr. z eno vzp., dve službi za učitelje.
5.	Muta, štirirazr. z eno vzp., služba za učitelja.
6.	Sv. Primož na Pohorju, enorazr.. služba za šol. voditelja, prosto stan.
7.	Trbonje. dvorazr. služba za učitelja ali učiteljico prosto stan.
8.	Vrata, enorazr.. služba za šolskega voditelja, prosto stan.
Pravilno opremljene nrošnie ie vlagati službenim potom pri dotičnih okrajnih šolskih svetih do
dne 15. junija 1923. Okrajni šolski svet marenberški v Slovenjgradcu. dne 14. maja 1923.
Štev. 244 I.
RAZPIS UČNIH MEST.
V	slovenigrašketn šolskem okraju se razpisujejo v stalno namestitev ta-le učna mesta:
1.	Šmiklavž, enorazr., služba za šolskega voditelja.
2.	Št. Ilj pod Turjakom, štirirazr., služba za učitelja ali učiteljico.
3.	Št. Vid nad Valdekom. enorazr.. služba za šolskega voditelja.
Pravtfno opremljene prošnie je vlagati službenim ootom pri dotičnih krajnih šolskih svetih do
dne 15. iun'la 1923. Okrajni šolski svet Slovenieradec. dne 14. maja 1923.
Štev. 317/111.
RAZPIS UČNIH MEST.
V	šoštanjskem šolskem okraiu se razpisujejo v stalno namestitev ta-le učna mesta:
1.	Sv. Andraž nad Polzelo, dvorazr., služba za uoiteljico.prosto stan.
2.	Škalske Cirkovce. enorazr., služba za šolskega voditelja, prosto stan.
3.	Šoštanj, šestrazr. s 4 vzp.. dve službi za učitelje.
4.	Velenje, šestrazr. z eno vzp.. dve službi za učitelje.
5.	Zavodnje. enorazr.. služba za šol. voditelja, prosto stan.
6.	Služba za učiteljico ženskih ročnih del za šole Zavodnje. Topolšca in Raz-bor s sedežem v Zavodnii.
7.	Začasno se odda služba šolskega voditelja na enorazrednici v Topolšid Dri Šoštanju: prosto stan.
Pravilno opremljene prošnie ie vlagati službenim potom pri dotičnih krajnih šolskih svetih do
dne 15. juniia 1923. Okrajni šolski svet šoštanisk1 v Slovenjgradcu. dne 14. maja 1923._
Pokosite - ■ ZIKO - - in se prepričajte,
da ni okusnejše kave. Nadomešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporočljiva je predvsem za otroke, bolnike in rekonvales-cente. Številna priznanja na razpolago. Dobi se v vseh boljših trgovinah. Naroči se lahko tudi po povzetju najmanj 5 kg direktno v Pražarni „Zika", d. z o. z. Ljubljana, Rož. dol.