KATOLJŠK CERKVEN LIST.
,.Danica*' izhaja vsak petek na celi poli in velja po poš.ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 pl. 20 kr.. za četert leta 1 el. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 1 4leta90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izid«' ..Danica-dan poprej.
Tečaj XLV.	V Ljubljani, 12. velikega serpana, 1892.
Ust 33.
Moje spreobernjenje.
(Dalje ) Presrečen dan.
V malo dneh upam, da me bode moj spovednik pustil pristopiti k mizi Gospodovi. ('udno, a vendar resnično. Moje seree je sieer mirno, vender pa čutim v njem neko veliko praznoto; ali upam, da se bode po prejetju sv. obhajila spremenilo tudi to.
Danes bodem obiskal dobro gospo, ki si je toliko prizadjala za moje spreobernjenje.
—	Je-li dovoljeno vstopiti, dobrotna gospa?
—	Ah, prav da ste prišli: mislili smo že, da ste bolni, ker Vas toliko časa ni bilo videti.
—	Hvala Bogu, prav dobro mi je. Ali imel sem važen opravek, in zato nisem mogel priti poprej.
—	Ne čudim se, rada se naključi stvar, ki prekriža vse naše namene.
—	In kako se Vam godi, dobrotna gospa?
—	Hvala, dobro. Boleham sieer vedno: a sem vendar zmagovala svoje opravila. Včeraj sem s svojim soprogom se Vas spominjala in sva mnogo govorila o Vas.
—	O... upam, da se me niste le samo spominjali...
Spominjali smo se Vas tudi v svojih molitvah, in zadnjo sredo šla sem tudi k sv. obhajilu v čast očiščevanja Marijinega, da bi Vam Marija sprosila od svojega Božjega Sina očiščenje serea s pomočjo sv. spovedi.
—	Hvala Bogu, to se je že zgodilo.
—	Pa kedaj?
—	Zadnjo sredo.
—	O, hvala presveti Mariji Devici, da je uslišala mojo molitev, mojo prošnjo...!
—	Milostiva gospa, prosil bi Vas nekaj...
—	No, govorite.
—	V petek mi je obljubil spovednik, da me bode pustil pristopiti k mizi Gospodovi. Me li bi hoteli spremiti v cerkev?
—	To povabilo je zame zelo prijetno: spremila Vas bodem v cerkev žalostne Matere Božje, kakor mati spremlja svojega sinčka, ki gre pervič k sv. obhajilu. Potem pa bodete pri nas po želji mojega soproga na kosilu, kajti to se mora praznovati v zahvalo Jezusu in Mariji, ki sta Vas pridobila.
Bilo je 10. junija, v praznik presv. Sere* Jezusovega. Berzo ko sem zaslišal zvoniti pri cerkvi žalostne Matere Božje, sem se prekrižal, vstal in opravil jutranjo molitev. Nato pa sem mislil na veliko dogodbo, ki sem jo imel spolniti v nekoliko urah. Kakor hrepeni žejen jelen po hladnem studencu, tako sem kopernel jaz po angeljskem kruhu. O sveta Devica Marija! Tisi me privedla zopet na pravo pot, stoj mi še sedaj na strani, kajti brez tebe, bojim se da ne bi mogel vredno zavžiti Telesa Gospodovega.
Ko sera se spodobno napravil, šel sera k pobožni gospej in ravno ob sedmih greva v cerkev?
Pripravljal sem se v cerkvi na sv. Obhajilo. Bližal se je presrečni trenotek in tedaj sem se zopet obernil k Mariji: Marija, ti si perva vzela Jezusa na svoje presveto seree. ti si ga perva pokazala sv. trem Kraljem: daj. da ga tudi jaz sedaj sprejmem iz tvojih rok.
Duhoven je pristopil, me obhajal, zavžil sera sv. liešnje Telo po izrečenih besedah: ..Gospod, nisem vreden, da greš pod nujo streho: reci le besedo in ozdravljena bo moja duša!" ..Stopi sedaj, o Jezus, v moje borno seree in ne zapusti rae nikdar več!"
J*** V
Nato sem moleal kacili deset minut, ves zamaknjen: poslej pa sem pričel moliti zalivalo. Moja molitev je bila dolga, zelo dolga. S takim
občutkom v sercu molil nisem še nikdar---- (V
izvirniku so globoki vzdihljeji in goreče molitve obširno popisane.)
Ko sem naposled končal molitev in zapustil cerkev, podal sem se v hišo dobre gospe, kjer sta mu gospod in gospa spoštljivo in ljubeznjivo sprejela. Ostal sem tamkaj pri kosilu. Obeda vdeležilo se je mnogo pobožnih gospodov in go-spej iz mesta, kterih do tedaj nisem poznal, in vendar so se vsi veselili z menoj in me spodbujali naj bodem stanoviten v dobrem.
Koncem obeda prišel je moj spovednik, pozdravil vse navzočne. pristopil k meni ter dejal: „Lepo pravdo ste dobili, gospod odvetnik. Veselim se z Vami vred. Xe bodete li Vi pervi odvetnik sv. Petra v našem mestu ...
— „Gospod dušni vodja.'* odvemil sem, ..z božjo pomočjo hočem biti in tudi bodem."
(Dalje nasl. i
Liberaluhi iščejo Don-Boskota umoriti. Glasoviti (kuže) „sivec"
Čitatelji. ki že d» lj časa prebirajo „Danico." se gotovo še spominjajo, kako so brezbožni mladolahi iskali Bosko-ta umoriti in kako prečudno ga je Bog vselej rešil. Toda naslednji popis iz nove knjige utegne biti nekoliko obširniši in bolj popolen ter silo zanimiv še za take. ki so z judovskimi in framasonskimi romani in časniki zapeljani tudi že vero zgubili ali zavergli. da spoznajo, kako je Bog s tistimi, ki delajo za sv. vero. Poslušajte:
Ne le samo sovražniki sv. Cerkve, ampak brez-božnost sama. ki se je šopirila zoper vstanovo „Sa-lezijanskega dela" v Valdoku. ni nič premogla zoper vstanovo in rast Boskovega katoliškega djanja. Zakleli so se bili ti ostudni ljudje s smertno zakletvo zoper Don-Boskota in so počenjali zoper njega, kakor n. pr. nekteri fanatikarji rujejo zoper poštenjake, 1 i nepre-strašeno branijo sv. Cerkev in odkrivajo potuhnjenost nasprotnikov.
Od tistega časa je bilo Boskovo življenje v smertni nevarnosti vsako uro. Ljudje, kteri so vsled svojih pregreh Boga zapustili, so obsedeni in torej sv. Cerkev. Boga in vero sovražijo z vso svojo černo dušo. kakor njih oče satan sam
Nekega dne pri kerščanskem nauku je nekdo skoz odperto okno pri kapeli nanj ustrelil. Krogla mu je prederla obleko in je šla med ramo in persi dalje, raztergala je sutano in se je skvečila ob zidu Boskovi mladi ljudje so zagnali grozen vrišč in so hotli v viharni razdraženosti spustiti se za morivcem. Bosko jih je pa pomiril, ozerl se na svojo sutano ter dejal: „Uboga sutana. ti moraš zame terpeti. Zelo mi je žal. ker si moja jedina u
Drugikrat skočil je nek divjak, oborožen z velikim mesarskim nožem, na Boskota. Ta imel je ravno še ča^ umakniti se v sobo ter vrata zapreti. Tolovaj
ostal je tedaj pri vratih, da bi čakal na svojo žertev. Dečki hotli so ga s kamenjem odpoditi. Gospa Margareta poslala pa je r&jše med tem po žendarje. Ti prišli so čez dve uri! Tolovaja so v ječo odpeljali, drugi dan j>a zopet spustili s tem izgovorom, da mu je Bosko odpustil. To se je v resnici zgodilo; vendar je bil pobožni duhoven preslab, da bi jih primoral, hudobneža zapertega deržati. „Odpustim kot kristjan," dejal je. „toda kot deriavljan in predstojnik vzreje-valnice prosim varnosti. Ktero postave zapovedujejo." Magistrat, ki se je gutovo hotel prikupiti „vladarskemu ljudstvu.u pa je storit kakor da ne bi poznal te razliKe. Ko je zvedel Boskov prijatelj o tej prizanesbi, ki je lahko spodbujala in oserčevala morivca za nove napade, šel je k zločincu ter ga vprašal, zakaj da hoče Boskota umoriti. „Druzega vzroka nimam, razun 80 lir. ktere sem zato dobil.~ je bil odgovor.
ršO lir. za človeško življenje! In ko bi Vam jih li.O dal. da ga pustite v miru?"
„To bi bilo ravno še enkrat toliko." mislil je potepuh, ki je znal računiti, „za te bi ga pa branil, ako bi bilo treba
Pogodbo sta v resnici sklenila.
Lahko si mislimo, kako je v tacih okoliščinah skerbela Margareta, ako je njen sin šel od hiše ter se ni vernil o pravem času. Ni ga pustila od sebe brez dveh ali treh mladih mož. Ti hotli so orožje seboj vzeti, toda tega jim ni nikoli dovolil. „Naših zmag ne bomo pridobili s kroglami in streljanjem," je rekel. Deržimo se Gospodovih besed: .Ako vas kdo udari na levo lice. pom<Mi mu še desno, in ako vam vzame kdo obleko, daj mu še plašč."
Kerščanska ljubezen do bližnjega pa ne izključuje previdnosti. Ker je stala molitvena soba (oratorij) sama sredi na travniku in je zid ni popolnoma obdajal, napravila je gospa Marjeta železno ograjo pod stopnicami. da bi zaperla dohod do sobe svojega sina. Poklicala je celo svojega druzega sina Jožefa, iz Kastelnove. da bi ga varovala, ker je kljubu vsem prošnjam vedno izhajal.
Neki večer zazvonil je nekdo pri vratih v molitveno sobo in prosil, da naj Bosko hitro pride spo-vedat bolno ženo, ki je na smertni postelji. Dobri duhoven je precej poslušal, mati pa je dala štirim mladim možem znamenje, naj ga spremijo.
Noč bila je zelo temna. Malo kerdelo dospelo je do ubožne koče, v kteri naj bi bila bolna oseba. Dva mladeniča spremila sta Bosko-ta do duri, tu jih je pa prisilil, naj ostaneta zunaj pred sobo. Sam je stopil v sobo. se približal postelji, zapazil pa, da ima bolnik preeveteč obraz za umirajočega. Začel je nato malo povpraševati, kar na mah ugasne edina sveča; postalo je tema po sobi. Ko je prosil, da se naj zopet prižge luč, dobil je mestu odgovora udarec, ki je srečno ob rami spodletel. Ne da bi obupal, zagrabil je Bosko stol ter ga deržal nad glavo in okoli tipaje iskal duri. Med tem leteli so udarci kakor toča na izmišljeno čelado (na stol). Kar se hipoma odpro vrata, mladeniča skočita s palicami okovarjena v sobo in rešita Bosko-ta; tolovaji jih niso zasledovali.
Na cesti zapazil je Bosko, da je njegova roka mokra; bila je kervava. Na roki. ktera je deržala stol nad glavo, bil je palec skoro popolnoma stert. Drugih ran ni dobil.
Ena najbolj čudnih prikazni v Boskovem življenji je njegov skrivnostni varh „sivec" (il Grigio).
Od kod je? kdo je bil njegov g.cspodar? Nobeden tega ne bo zvedel. Bosko ni ved ¿1 več o njem. ko vsaki drugi. Kuže prikazal se je v n-evarnostih, kakor da bi zrasel iz zemlje, in zginil je zope^. če ga ni bilo treba. Brez pridatka in krajšave damo besedo v tei zadevi učencu oratorija. ki je sedaj Šaleški brat in nadzorovatelj delavnic, zelo zanesijivi pri«'i. V njegovi mladosti ni mu veliko manjkalo, da je dal življenje za svojega dobrotnika. < klvernil je puško, ktera je bila. namenjena Boskoou -in krogla zadela je njega ter mu odtergala kazalec desne roke in kos palca. Ko bi ne imel te rane, ktera ga je storila nesposobnega za opravljanje sv. maše, postal bi bil gotovo mašnik.
Večkrat, prigodilo se je. tako pripoveduje, da je mogel Bosko še le pozno po noči verniti se iz Turina. bodisi zaderžan z obiskom kakega bolnika, ali pa kake družine, ktera se je dala zapeljati krivovercem Valdenzem in ktero je hotel zopet pripeljati k pravi veri. V takih slučajih napotil se je še pozno v noči v Valdoko. ne da bi bil mislil na svojo osebno varnost. Na tej poti stoje zdaj tovarne in plm jo razsvetljuje, takrat bila pa je zemlja neravna, polna lukenj in mlak. sem ter tje porasena z gostim germovjern. v kterem so se hudobneži lahko skrivali.
Ko je nekcč zopet po noči hitel proti svojemu stanovanju in se neke gotove tesnobe ni mogel obraniti. zagleda neprevidoma prihajati velikega psa. Ne-zaupno hotel se mu je izogniti, ker je pa zapazil, da žival z repom mahlja ter mu skuša roko lizati, pustil jo je k sebi ter jo nekoliko pogladil. Zvesta žival spremila ga je do vrat oratorija, vendar pa ni šla ž njim v sobo.
01 tega časa videl je Bosko. kolikorkrat se je zamudil, prihajati tega velikega psa, kterega je zavoljo njegove barve „ll Grigio" si v ca imenoval. Gospa Marjeta poslala mu je večkrat enega izmed mladeničev naproti, vznemirjena nad zamudo svojega sina; jaz sam bil sem med temi in se spominjam, da sem ga večkrat dobil spremljevanega od njegovega četero-nožnega čuvaja. Kolikor je meni znano, mu je sivec trikrat življenje rešil.	iKou»-.- nasl. 1
Kako se vzgajajo morivci?
1 Po I .eon u Tax i lu.
Že kacih lun let čudi se svet zdaj pa zdaj umorom, kteri se dogajajo v najčudovitejših razmerah, tako da mora trezen človek o njih razmišljati.
Žertve pripadajo ali nekaj političnemu svetu, kakor n. pr. vojvoda Berry, minister papežev grof Pelegrino Rossi, maršal Prim, predsednik republike ekadorske Garcia Moreno, bivši francoski minister Gambetta, prefekt Barrême itd.; ali pa so bili nastavljeni pri policiji, kot n pr. Saint Blamont in razne druge osebe, ki so bile vdeležene dogodbe z ankonsko banko ; ali pa so se pečale s časnikarstvom, kot n. pr. amerikanski žurnalist William Morgan. — Ako se je v teh slučajih zasačil morivec, videlo seje, da počet-nika k umoru ni zavedla ne ljubosumnost, ne sovraštvo. ne hlepenje po njegovem denarji, nekak sličen vzrok, ker morivec ni največkrat svoje žertve čisto nič poznal ali pa le malo. Nekaterim morivcem posreči se radi političnih zmešnjav uteci ; drugi zopet so tako visoke osebe, da jim policija ne more do živega; tretje zopet zavetvajo pristojna oblastva na
tako nečuven način, kot da bi bili z umorom storili kako posebno zasluženo delo. Oni pa. kt-re vendar le zasačijo, priznajo, da so zveršili zločin iz političnega fa natizma. na povelje neznanega pred-stoj ni ka
Toda čeprav se vdeleženci in tudi prostozidarski red prizadeva zakriti in oteti javnosti slične dogodke, vendar le pride včasih resnica na dan. — Kako tov V pijanosti se včasih kateri izda; včasih pridejo na sled raznim spisom, pismom, oporokam; zdaj pa zdaj izpove kak morivec. ko ga peče vest. na smertni postelji celi dogodek; včasih pa se dobi tudi v žepu žertve listek z imenom umoriva.
In vse to nam kaže. da je tem strašnim, ne-brojnim umorom vzrok — framasonski red. velika, satanska moč devetnajstega stoletja.
Verjetne listine dokazujejo nam. da so se nekatere teh oseb umorile, ker so se borile proti fra-masonom. četudi so bile včasih same prostornavtarji; druge zopet, ker so razjasnovale vesti o pravem namenu in o sredstvih tega društva, ki se vedno skriva v temo in nesramno laže. češ. da je človekoljubno društvo, dasiravno je v resnici le šola pohujšanja in morivcev.
Nekateri ljudje ki nisi nikoli študirali frama-sonstva. mislili bodejo, da pretiravamo. Da. ter iili bodejo celo : „Mi poznamo tega in onega prostozidarja : res je sicer, da niso ti ljudje našega mišljenja, vendar so pošteni ljudje. Oni niso nikedar morili in glavo zastavimo, da jim kaj tacega nikedar niti na misel ne pride.-
Prav! To je ravno, da oni prostornav*arji. o katerih gospoda tako govori, še niso dospeli do :;n. stopinje prostozidarske hierarhije, da nobeden teh mož še ni postal: vitez kodoš*
V svoji priproščini verujejo še to, kar so jim natvezli pri vstopu v ložo in kar jim je natvez- I tudi dobro vešči brat... Cav-1 v svoji „Zgodovini framason-stva." češ: „Frainasonstvo je napredna človekoljubna naprava, ktere bratje žive v prijetni vzajemnosti. Tam ne poznajo nesramnih razločkov rojstva, denarja 111 še neumnejših gled«' vere" itd—
..Prostozidarje kounopolit: ni ga kraja na sv«-tu. kjer bi ga bratje ne sprejeli priserčno. da se le pokaže kot framason in zna skrivne besede in tajna znamenja, koje so upeljanc pri naši veliki družini u
Nam, navadnim ljudem, ki se d» !žimo naukov evangelija, zdi se seveda umor tako gerd in ostuden, da skoro ne moremo u met i. kako bi ga 111 »g«-l omikan človek ceniti dovoljenega ali cel«"» pravičn-ga
Kdor pristopi k framasonstvu stori t«» sam«"» i/, neumnega ^amoljubja. iz zvedavosti, kupčijskih inte resov. ali pa iz hrepenenja po zabavanji
Samoljuben in častiždjen |e. k«l««r hrepeni i»iti član družbe, ktera nosi trakove, kordone in in-ignij«-in vse to v abotnem upanji, «lospcti kedaj v on»» visoke stopinje, ktere abotneži občudujejo.
Zopet, kedor je zvedav, pristopi k prostozidarstvu. ker je kje slišal, da imajo prostorna vta rji skrivnosti, da tacih drugje ni moči zvedeti. Včasih stopijo tu«li častihlepneži v masonske verste; upaj«» namreč napraviti lep-- politično karijero. doseči častno služI»«» s pomočjo pr«»tekcije raznih ložinih član«»v, ki opravljajo visok«' deržavne službe. Tergovec zopet misli, da bode njegovi tergovini le na k«»rist. če stopi med framasone.
Oni pa. ki hrepeni po zabavi, ve. da se gospodje prostornavtarji večkrat zber«'» k pojedinam, kjer dobra jedila in izbirna vina zvišujejo veselje in še tesneje zvežejo prijateljstvo med posameznimi brati. Tudi se
bode o tej priliki še po čem drugem..... prepričal.
kako privlačno moč da ima loža
Zato pravi čisto prav prostozidar br.\ Clavel. rda zna trarnasonstvo privlačiti in navezovati nase vsa nagnjenja, vse poklice, zmožnosti in stanove."
Jasno je tedaj, da bi bili med samoljubnimi, zvedavimi, čestihlepnimi in nepremišljenimi, ki stopijo v ložo. le malokateri zmožni, takoj storiti zločin, ali iineli potrebne sposobnosti, da postanejo kedaj vitezi-kodoši. t. j., patentovani zavratni morivci, s kterimi razpolaga framasonski red.
Mnogoštevilne stopinje hierarhije prostomavtarske sekte nimajo druzega namena kot: 1.) izločiti zaporedoma vse one člane, od kakoršnih skrivni predstojniki nimajo pričakovati nikacih posebnih del ter jih pustiti v nižjih stopinjah; vse one pa. ki so sposobni za to. polagoma vverstiti se v višje stopinje, ako so dovolj odločni: — in 2 » te progresivno izvoljene priučiti njihovim poznejim vlogam.
Izbor. Vzgoja: te dve besedi razložita celo fiamasonsko hierarhijo.
Leta razverstitev vrejena je s tako natančnim poznavanjem človeštva, da mora pripeljati vsacega. ki prične plezati po le-tej lestvici, v kratkem do popolne brez vestnosti. Kedor jo proučava. zapazi povsodi znamenje njenega mojstra, kterega nesrečo framasonski red obj-kuje. padlega arhangelja. ki se hoče maščevati s pomočjo framasonstva. ude satanov»*.
Precej, ko kdo stopi v prostozidarski red, prične se njegova vzgoja, še ni sprejet, že sliši besede mojstrove, ki po voprejeinnem obredniku nastavi meč na njegove persi. rek-»č: „Gospod, ta meč, vedno pripravljen kaznovati izdajo, je simbol slabe vesti, ki bi mučila Vaše serce. ako bi bili tako nesrečni, da bi postali izdajica družbe, h kteri hočete sedaj pristopiti— Potrebna svojstva za pristop so: največja odkritoserčnost in iskrenost, brezpogojna pokornost in neomahljiva zvestoba ido framasonskih glavarjev in njih vražjih načeli. Framas«»nstvo pušča vsakemu svobodo vere in oprašča človeka vsake verske nadvlade.
Nato govore postulantu o strahovitih skušnjah, ktere bode moral prestati, in o nevarnostih, ki ga bodo obdajale
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Zlata maša v Preserji. Kaj tako prijaznega in mičnega se ne ne vidi vsak dan. kakor je bila zlato-intšna slovesnost prečast. g župnika Načeta Podobnika pr-teklo nedeljo v Preserji. Okolica je sama na sebi prav lična in cvetična. nedelja je za vsako verno serce ves-'! in sv»" t dan. nova maša je redka in lju-beznjiva slovesnost, zlata maša pa še bolj redka in vzvišeno častitljiva. Bhgi Preserci so to čutili in so svetišnost tega dneva tako zvikšali. da so res posebne pohval-- vredni.
Opanljiv je bil prizor potniku po prijetnem polji in goricah od včiike ceste skoz Podpeč proti Preserju. l"ra bije devet: kar neutegoma začne trijančiti in pri-terkavati v farni «erkvi in pri vsih podružnicah;
treba je le slišati mile glasove zvonov s hribcev sv. Ane, sv. Jožefa in Žalostne Matere Božje, kakor z bližnjega Kamnika, da se tega prepriča. Kakor prideš čez Ljubljanico, se začno častni oboki, visoki mlaji s premnogimi zastavami, raznotero okinčanje po hišah in oknih. Pastirsko ljudstvo žene živino domu, da se potem vsi vdeležijo zlate maše. Lepa versta kočij z gosti se vije gori v klanec Čopek praznično napravljenih in bogato ocvetličenih družic od veselja kar ferči in prehiti drugo ljudstvo, ki se giblje proti cerkvi. Vas sama je vsa praznična in obilno okinčana, že od poprejšnjega dne. ko je bila po oknih slovesna razsvitljava. in po višavah so goreli veseli „kresi." Premnogo ozališanih mlajev je stalo in častni oboki na več krajih. K temu je priterjeval še mogočen strel. Prav posebno je bila ozališana duhovska hiša in cerkev po vnanjih in notranjih prostorih. Med gosti sta bila dva kanonika iz Ljubljane, in frančiškanski P. gvardijan kot pridigar, prečast. gosp. Verhniški dekan. gg. sosednji župniki in drugi duhovni, dva nekdanja kaplana, gosp brat zlatomašnikov in nekaj druzih sorodnikov iz Idrije. Med obilno azistenco stopa prečast. gosp. zlatomašnik med gosto množico vernega ljudstva v cerkev, kjer po poklicu sv. Duha prečast gvardijan P Jožef v prelepi pridigi živo po-jasnuje. kako naj zlatomašnik in verni župljani hvalijo Boga današnji dan, in sicer hvalijo ga: zarad lepe starosti zlatomašnikove. zarad njegovih 1 e-pih del in zarad biazega veselja tega dne. Verlo dobro, v veselje gospodov in spodbudo vsega občinstva je govornik zveršil svojo nalogo. Zlatomašnik pa je tako gladko in čversto pel, da bi prej mislil, da je novomašnik. kdor bi ne bil vedil. Tudi pevstvo se je dobro skazovalo. Po opravilu je bila zahvalna pesem in poslednjic je zlatomašnik s prižnice dal sv. blagoslov. Opomnimo naj. da ravno v saboto — večer med splošnjiin veseljem faranov je tudi iz Ljubljane prišlo pismo, da so si prevzvišeni gospod knez in škof preč. g. zlatomašnika izvolili za častnega kn. škofijskega svetovalca.
Po častitljivem in jako spodbudnem opravilu v cerkvi je gosp. zlatomašnik s prav blagim obedom počastil svoje predrage goste; mične in spodbudne napitnice so obed solile. S petimi litanijami ob 4ih se je spodbudna slovesnost prav lepo zveršila, ter so se gosti spodbujeni in veseli razhajali. Bog živi biazega gosp. zlatomašnika še mnogo let, in z njim vred njegove goste in prijatelje, pa Presersko duhovnijo ki je o tej priliki slovesno pokazala, kako ona spo' štuje sveto vero in katoliške duhovne.
Z Gorenjskega. 0. avgusta 1892. (Petindvaj-setletnica v D obuj Lepa slovesnost obhajala se je 3. avgusta v farni cerkvi v Dobu. Zbrali so se namreč še živi gg. duhovni, ki so bili leta 18(37 izšolani ter poslani v duhovno pastirstvo. Sošolci takrat pa so bili ti-le častiti in prečast. gospodje:
1) Anton Fettich-Frankheim, župnik v Št. Jerneju na Dolenjskem;
21 Janez Gerčar, župnik v Dobu;
o) Jakob Grošel, umeri kot kaplan pri sv. Križu pri Kostanjevici;
4) Janez Kare t, župnik v nemški Loki na Kočevskem:
0) Janez K o smel j, župnik v Begunjah na Gorenjskem;
7)	Alojzij Kummer, župnik v Retečah pri Škofji Loki;
8)	Frančišek Kunstelj, dekan in župnik v Cirknici;
U) Ambrož Mandelc. kapucin v Gorici;
% 10) Janez Novak, mestni župnik v Radoljici;
11)	Karol Lapajne, župnik v pokoju;
12)	Martin Poč. nadžupnik na Vačah;
13» Janez Pogačnik, umeri kot duh. pastir v Podragi na Vipavskem ;
14)	pokojni go-pod Janez Škofic;
15)	Janez Vira nt, župnik v Mokronogu.
Trije sošolci so tedaj umerli, eden zaradi boleh-
nosti ni mogel priti; drugi enajsteri pa smo se sošli 3. avg. še pred 9. uro dopoldne v Dobu, da se Bogu zahvalimo za vse dobrote in milosti, ktere je delil nam in našim ovčicam, v teku 25 let, da se v Marijino varstvo izročimo in tudi molimo za umerle sošolce.
Ob 9. uri začelo se je duhovno opravilo Naj pervo so bile bilje, potem peta černa maša in „Libera" za umerle sošolce. To sv. mašo z asistenco je pel župnik Radoljški, gospod J. Novak. Potem je bila pridiga, ktero je imel župnik Vaški, gospod M. Poč; govoril je prav lepo o delu in plačilu duhovnih pastirjev (celi govor obljubljen nam je za prihodnjič». Prav čversto so poslušali v obilnem številu zbrani farmani Dobski ta jako zanimivi govor in globoko je vsim poslušavcem segal v serce. Po pridigi je pel veliko mašo za žive g. dekan Fr. Kunstelj, in pričujoči gospodje so mu asistirali. Z zahvalno pesmijo končala se je božja služba Pri božji službi je bilo tudi na koru redno cerkveno petje, ktero je vodil ondotni nadučitelj g. J. Janežič. Pri naslednjem obedu verstili so se zanimivi razgovori o raznih dogodkih zbranih prijateljev in vesele napitnice — papežu, škofu, cesarju, zbranim in odsotnim součencem duhovskega in druzih stanov. Došli so tudi mnogi telegrami in čestitke, kakor: od g. župnika Ažmana, od gg.: Karlina, Maloverha, Zupančiča, g. Sterleta, železničnega načelnika v Zagorju, od Cirkničanov in druzih. Hitro pa je potekal čas: okoli 5ih ločili smo se, odhajali večinoma z železnico, poslovivši se z željo, da se zopet snidemo, ako Bog da, čez pet let pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Vsa čast, zahvala g. župniku Gerčarju. ki je vse priprave za slovesno obhajanje te slavnosti z veliko skerbjo vravnal, ter nas s posebno gostoljubnostjo sprejel in pogostil. Hvalno mi je omeniti tudi farmanov Dobskih. ki so veliko veselje razodevali o tej priliki in se tudi v prav obilnem številu vdeležili te petindvajsetletnice naše.
Opomnim naj, da tudi gospoda Dobske fare je bila zelo vesela te slovesnosti; gospa baronovka Mi-lutina iz Čemšenika poslala je v župnišče lep cvetlični šop, „bouquet" znak serčnega sočutja in radosti zaradi te slovesnosti.
Mili Bog pa ohrani te kakor vse druge duhovne pastirje naše škofije, da bi mogli še mnogo let zvesto opravljati svojo vzvišeno službo v čast božjo ter v zveličanje duš.
Z Gorenjskega. G. avgusta. (Nova maša v Smledniku.) Po raznih krajih naše dežele obhajale so se zadnje nedelje slovesno nove maše. V lepi in veliki farni cerkvi v Smledniku imeli smo jo 31. julija,
to je. 8. nedeljo po Binkoštih Opravil jo namreč ondotni rojak g. Jožef Knitic. tretjeletnik. doma iz Terboj Pri lepem vremenu zbralo se je v prostorni cerkvi toliko ljudstva, da že davnej ne toliko Z zvonika plapolale so velike zastave Znotraj je bila cerkev praznično okinčana. Prostor od župnijskega dvor- t do cerkve, kjer se je slavnostni sprevod pomikal, oil je prav okusno z mlaji, ven« i. zastavicami m napisi ozaljšan. za kar sta se posebno trudila gg učitelja Milliner in Remdik To slovesnost je povzdignilo ve!»ko število duhovnov: prišli so namreč gg. župniki iz Št. Vida. Černuč. Reteč. Št. Jurja. Šmartna. iz V-.-gel. iz Bevk. iz Mavčič, dalje en Pater kapucin iz L -ke in 4 bogoslovci, pa g dr. Andrej Karlin. ta je tudi imel slavnostni govor. Opravilo je ter pel o o i loih skoraj do ene čez poldne. .Veni S. .Spiritus" j«- bil slavnostni govor; govornik je razlagal besede sv. Pavla „Mi smo vaša slava in vi ste naša slava." in poj «s noval, zakaj so dobri duhovni čast vernih, m tudi knj naj store verni, da bodo čast in veselje delali duhovnim pastirjem, ter vm-s vpletel lep- nauke zt duhovne in verno ljudstvo Milo se je storilo vsakemu pri sercu. ko je opomnil govornik tuli pokojnega očeta novomašnikovega. ki je že pred leti uiu-rl Med sv. mašo je novoinašnik obhajal sv»«j;, mater m druge sorodovince. med drugimi tu li g. nadučit» ija L. Knifica. Opomnim naj še. da je tudi cerkven » petje slavnost zelo povzdigovalo. Kakor je novoma-iuk sam prav lepo pel. tako je bilo petje na koru v <er kvenem duhu. S »delovali so gg učitelji. l»ogoslov« i. pevke, in kor je izverstno vodil g. učitelj S*ks. Po sv. maši odpeli smo Te Deum. in z blagoslovom n sv. R Telesom je bila božja služba končana, (¡jsto-ljubni in verli domači župnik je napravil potei:> obed za duhovne in odlične svate Med obedom so se ver stile razne napitnice. Bog ohrani verlega novomašnika in njegove verstnike. da bi terdnega zdravja in polni nebeške modrosti in moči opravljali vzvišeno službo Bogu na čast in vernim v zveličanje
Terst. Škofijski list štev. za mesec mali serpaa naznanja važen poduk tistim čč. gg. duhovnom, ki imajo privoljenje po dvakrat maševati, namreč
Instructio de Calicis purifications pro iis qui Missam iterare debent.
Sacra Rituurn Congregatio sub die 11 Mnrtii Ko Instructionem edidit sequentis tenoris:
Quando Sacerdos eadern die duas Missas dissitis in locis celebrare debet, in prima, dum divinum Sanguinem sumit, eum diligentissune so r be at. Exinde super corporate ponat calicein et palla tegat. a<-iunctis manibus in medio altari dicat: Quod ore sumpsimus, etc, et subinde. admoto aquae vasculo. digitos lavetdicens: Corpus tuum. et abstergat. His«v peractis, calicem super corporal« manentem adhu<-deducta palla cooperiat. ceu mos est. scilicet prmiaiu purifieatorio linteo, deinde patena ac palla, et demum velo. Post haec Missam prosequatur. et. compieto ultimo Evangelio, rursus stet in medio aliaris. et. detecto calice, inspiciat. an aliquid divmi Sanguinis necne ad imum se receperit. quod plerumque conting» r. Ouamvis enim sacrae specie* primuin sedulo sorptae sint, tamen dum sumuntur. cum particulae. qui.-circum sunt, undequaque sursum deserantur. noiinisi deposito calice ad imum redeunt. Si itaqu- dmm Sanguinis gutta quaedam supersit alhu<\ ea r u i s i.« s
a o diligenter sorbeatur. et qui Jem ex eadem parte, qua ille primura sumptus est Quod nullimode omit tendum est. quia sarrificium moraliter durat, et su-pen-xtantibus adhuc vini speciebus ex divino praecepto compWi debet
Postinodum Sacerdos in ipsum fa lic m tantum saltom aquae fundat. quantum prius vini posuerat, eamque circurnactam ex eadem parte, qua S. Sanguinem bib»-rat. in paraturn vas demittat. Calicem subinde ipsum purificatorio linteo abstergat. ac demura co-operiat, uti alias tit. atque ab altari discedat. Deposits vestibus sacris. «'t gratiaruin aetione completa, aqua h cálice demissa pro rerum adiunctis vel ad diem crastinum servetur (si nempe eo rursus Sacerdos redeat Missam habiturusi. et in secunda puriticatione in calicem demittatur. vel gossipio aut stupa absorpta comburatur. vel in sacrano. si sit exsiccanda relin-quatur. vel demittatur .n piscinam.
Cum autem calix. quo Sacerdos primum est usus. purifica tus iain sit. si 1II0 ipso pro Missa altera indigeat. eum secum deferat: secus vero m altera Mis-a diverso cálice uti poterit.
Cum suj»erior S. R C Instructio nonnisi casum respiciat. quo Sacerdos duas Missas dissitis in locis ead^m die sit celebra t u rus; operae pretium visum est. ex \ omm«*ntariis Bartholomaei 0 a van t i et, Caietani Maria" Me rati hie ritum adiungere a Sacerdote ser-vanduin. cum utramque Missam in eadem ecclesia rf|. rre debet.
rIIc- itaque in casu Sacerdos post haustum in prima Mi.-sa diligenter Sanguinem Domini. omissa consueta puriticatione, patena calic* in et palla patenam tegens ac super corporale relinquens. dicet iunctis manibus: Quod ore sumpsimus. Domine. etc. Deinde digitos. quibus SS. Sacramenturn tetigit, in aliquo vase inundo ad hoc in altari praeparato abluet, interim dicens: Corpus tuum, Domine, etc.. abster-sisque purificatorio digitis, calicem velo eooperiet. vdatuinque pon o t super corporale extensum Absoluta Missa. si nulla in ecclesia sit sacristía, calicem eodem modo super altare relinquet; secus vero in sacristía m d'deret. ibique super corporale vel pallam in aliquo h.co decenti et clanso collocabit usque ad secundam Missam; in qua. cum eodem cálice uti debeat. ilium rursus secum deferet ad altare, ac super corporale extensum reponet Cum autem in secunda Missa Sacerdos ad OlVertoiium devenerit, ablato velo de cálice, bun'- parumper versus cornil Epistolar- collocabit. sed non extra corporale. factaque Hostiae oblatione. ca-vctjir ne purilicatorio ex*ergat calicem. sed eum intra '•orp«»rale relinquens leviter elevitbit. vinumque et aquam eidem caute iinponet. ne guttae aliquae ad labia ipsius ealicis resiliant. quern deinde nullatenus ab intus abstersum more solito offeret.
Slavno svetišče Kraljice sv. rožnega venca v Pompe j i h.
Spisal J. Bil c.
I Dalje.)
Dne s maja I MM bo ostal v zgodovini Pom-jjejskega svetišča z zlatimi čerkami zapisan. Bilo je namreč ono ta dan slovesno posvečeno po pooblastencu sv. Očeta Papeža, po presvitlom kardinalu Rafaelu Monaco la Valetta, kteri se je pripeljal že 0. maja iz Puna v Nove Pompeje. Po vsih postajah je bil slo-
vesno sprejeman po občinskih zastopih. po duhovnikih in brezštevilni množici vernega ljuJstva, ktero je hotelo viditi in pozdraviti dekana svetega kardi-nalskega zbora.
Dne 7. maja je kardinal v n>vič ovenčal podobo Kraljice sv. Rožnega venca /. dragocenim nizom biserov in velikih dijamantov. ktere so pobožni kristijani darovali pres veti devici v zahvalo za prejet'» milosti. Tudi so ta dan sveto podobo v slovesni procesiji nosili po ulicah novega mesta ter po odpeti zahvalni pesmi zopet postavili na prestol.
8. maja je bilo neizrečeno slovesno posvečevanje bazilike po ooredih sv. cerkve v pričo mnogih škofov in prelatov ter neštete množice vernega ljudstva, ktero je iz vsih krajev lepe Italije prihitelo v nove Pooipeje. Posvečena sta bila tudi oltarja presv. Serca Jezusovega in sv. Mihaela arhangelja. Po posvečevanju je imel presvitli kardinal sam kratek govor do zbranega ljudstva. Posebno veselo in znamenito je bilo to, da je bil) samo ta dva dni v svetišču 6000 ljudi ob-hajanih.
Vsak dan mesca maja so prihajale velike množice božjepotnikov, nektere družbe so vodili dušni pastirji. Obiskalo je te dni slavno svetišče Pompejsko 74 kardinalov, nadškofov in škofov. Vsak dan so bili govori z leče na čast presv. Devici; pridigovali so slavni govorniki, večidel škofje in nudškofje. Pridigovali so v baziliki kardinal Capecelatro, nadškof Vincenec Gredorij iz Cagliara; nadškof Vercelski; nadškof Vi-centini iz Aquille; nadškof Sorenški Jožef Giustiniani; Celestini Cini, nadškof Sienski; škof Pavijski Avguštin Ribold; itd. itd.	(l)aljf naši t
Razgled po svetu.
V Lincu se je 8. t. m. pričel katoliški shod. pri kterem je bil predsednik deržavni poslanec grof Sylva-Tarouca, podpredsednika pa deželni odbornik pl. Billan in deržavni poslanec Klun; med :> tajniki je bil tudi poslanec Povše. Nagovorili so premnoge vdeležnike najpervo prav priserčno: Linški Škot, deželni glavar in linški župan. (Tudi v Insbruku pred več leti je bil med pervimi pozdravljavci mestni župan, taki zbori so namreč silno vzvišeni in častitljivi.) Navzočih je bilo o tej priliki 7 škofov in papežev nuncij, ki je pričujočim podelil papežev blagoslov. Prišli so k temu katoliškemu shodu, kakor pišejo: nadškof Ga-limberti, vojaški škof Belcpotoczky, nadškof zadarski Rajčevič, knezoškof Dunajski Gruša, knezoškot solno-graškt Haller. in namestni škof v Solnogradu Kač-tnaler; škof bernski Bauer Gospodje od višjega plemstva. kakor grof Schr.nborn, princ Edv. Lichtenstein, grof Pergen, baron Helfert in mnogo dru/.ih; dalje, predarlski deželni glavar, Porsech in Orterer, poslanca deržavnega zbora, m dalje premnogi drugi. Že zgodaj pred 8. uro so se deležniki zbirali v določeni dvorani, ki je bila silo lepo okinčana in z raznoverstnimi napisi previdena. Med drugimi so katoliške družbe višjih dijakov došle s svojimi znamenji in vsem lepotičjem.
Zbirališče tedaj, kakor vsak le nekoliko omikani človek previdi, ko bi bil tudi turk, je bilo silno častitljivo in vzvišeno. To si je treba tudi pri nas v spomin vtisniti, ker bliža se podobno častitljivo zbirališče; zato tudi vsak omikani kraj spoštljivo sprejme gospode iz pripravljavnega zbora m srenjčani čujejo.
da se neubrisanci ali naterkani šterki ne puščajo v tako resnobne posvetovanja
Veliko je delal in tudi nasvetoval odsek za tisk. Po vda rja namreč, a) da naj se vstanavljajo in ohranijo družbe tiskovne; b) potrebo, da naj se vstanovi velik avstrijansk časnik za avstrijanske katoličane, ki naj bi po dvakrat na dan izhajal in obravnaval vse potrebne in važne zadeve, k čemur naj bi po magalo društvo in tiskovno apostoljstvo; c) Prav živo naj se dela za obertno in rokodelsko ljudstvo, kar naj bi se obravnavalo v posebnem pridelku v katol. časništvu; d» Z veseljem pozdravlja shod vstanovljenje časnika za katoliške delavce, kteri že od začetka sušca (marcija) 1.1. izhaja na Dunaju z imenom „Die Gerechtigkeit" (Pravica), in z zaupanjem, da se bo list vedno deržal katoliških načel, shod želi. da bi se ta list z vso obilnostjo razširjal med delavci; e) Veseli se shod tudi katoliških nedeljskih listov za poduk in razjasnovanje ljudstva.
Dalje priporoča zbor vstanovo „zveze katoliških časnikarjev" na Avstrijanskem. Želi tudi, da bi se spremenile marsiktere postavne naredbe oziroma na časništvo. da bi se odpravil časniški kolek, da bi se katoliško časništvo sploh izdatno podpiralo, si pot pridobilo v očitne naprave itd. itd.
Anglija in katoličanstvo. Na Angleškem so volitve spremenile vlado, namesto konservativnega Salisbury-a stopi na čelo Gladstone in zdaj ugibajo, kako bode vladal s svojo bolj prostoljubno stranko. Že davno se govori, da bode Anglija v kratkem zopet katoliška; morebiti ravno ta vlada pospeši to dogodbo. ako zaverže tisto sužnjo naredbo, da kralj in kraljica mora biti le samo protestanške vere. Tudi na vzhodu bi se utegnile pripravljati velike dogodbe, ako je res. da Gladstonovi ljudje težč na samostojnost posameznih balkanskih deržav, in na njih zvezo, ker menijo, da to je naj bolja ovira zoper vpliv ktere si bodi vele-vlasti ob Balkanu. Ako bode Gladstone tiščal n. pr. na samostojnost Bulgariie, se bode katoličanstvo lažej razširjalo ondod, ker razkolno rusovstvo ne bo imelo tolikega vpliva do dežele; Bulgari sami pa so že davno bolj naklonjeni h katoličanstvu. Ss. brata Ciril in Metod, za nas Boga prosita!
Dunaj. Minister Pražak je odstopil od minister-stva in je poklican v gosposko zbornico kot dosmerten član. Žuga se, da levičarji pridejo popolnoma na ker-milo. Mladočehi in mladosloveni naj si to na vest za-pištjo. če je kaj imajo.
Rim. Zidanje nove cerkve sv. Joahima, v spomin škofovske zlate maše slavnega Leona XIII v novem mestnem oddelku zadi za Angeljskim gradom, verlo napreduje Denar za to imenitno delo skladajo goreči katoličani vesoljnega sveta. Ta cerkev bo ob enem silo velika dobrota za zapuščeno ljudstvo, zlasti za obdivjane otroke in mladino tistega mestnega oddelka.
Devetega julija je kardinal Parochi blagoslovil pervi steber nove cerkve. Pričujoči so bili poslanci avstro-ogerski, ministra pruski in iz Kolumbije, pa tajnik francoskega poslanštva.
Da bi se sprosilo zedinjenje vsih kristjanov, je bilo binkoštno nedeljo v cerkvi „Campo Santo" skoz 13 ur presv. Rešnje Telo k molitvi izpostavljeno in med tem so se opravile tri velike ss. maše.
L Bratovske zadeve
molitvenega aposto 1 jstva.
Nameni za mesec avgust (veliki serpan • a) Glavni namen: Cerkev v Ameriki. bi Posebni namen i.
1»». S. Rok. Hudo skuhani imsijoiu na Kitajskem. N«*o¿dr.<v-Ijive bolezni. Obvarovanje pn*«l škod., v |»djeddjstvii m pn živinoreji.
17. S. Mirón. Mir in edinost za ver občin. Utiram le v d«>-brega duha za več društev, liolnišniee.
ls. S Helena. Vzderževanje mnogih za liožjo stvar vik-IiI. gospej. lioleline Matere množili otrok. Vdanost pri velikih z?ui»al:.
lit S Sebald. Obnovljenje keršranskega družinskega življi-iija. Osirolene župnije. Ponesrečene župnije. Na živcih bolni.
20.	S. Bernhard. I ledo vi ie¡ra svetnika. Oživljenj«- bratovščine Jezusovega Serca in molitvvnt-ga apostoljstva na ver kraidi Gojenj«- preinišljevalne molitve, posebno pri duhovnih.
21.	S. Joahlm. S. Jobana Frančiška Šantalska. Sv. o.v Pospešitelji molitvenega apostoljstva. Hčere Srna Jezu>ovo«a.
22.	S. Gunifort. Zaterli ¿at. uusijon v Igandi. «kiveriiil«-v nepoklicanih vplivov .»d ker.sčanskih naprav. Ve«" hudo bolnin
t Dalje nasl.)
II. Bratovske zadeve N. 1]. Gospé presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega >en.t sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših an:r«*l»«-v varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele pohoje. umore in samomore, odpad, in brezverstvo. pr»*še>t-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja m vse poša>tne pregrehe in velike nesreče. — V pobožno molitev naj ln»sta priporočena dva dijaka, da hi se na priprošnjo Naš«* ljul>e i.o>|»\ presv. Jezusovega Serca in sv. Alojzija *preol>einila in prišla k pravemu spoznanju. — Na duhu in na telesu hudo liolna žena prav živo priporočena v molitev hratovsko. da hi na priprosnj«-N. Ijuhe Gosp«; presv. Serca. sv. Jožefa in sv. Valentina zadobila zdravje. — Dva mladenka za pom«><" oziroma poklica i 11 telesnih potreb. — Nekdo za zdravje. — Neka oseha. da hi s«- zgodilo v neki gotovi reči po njenih željah, ako je volja Itožja. — Dva bolna verla ;rg. duhovna sta prav živo pnporo«'««na za |>onioč na mile pripr«»šnje N. Ij. Gosp«? presv. Serra m sv. Jožefa.
Lusiek za raznotarosu.
Ljubljana. Umeri je s. t. in. č. g. Simon Lovšin, župnik v Fari pri Kostelu. Rojen je bil 1	v
Sodražici, posvečen 30. jul. 1. 1*04 B«jg mu daj večni mir!
Ljubljana. Pri kapiteljnu čč. oo. frančiškanov okra-jine sv. Križa 10. t. m. so zastopniki zopet izvolili za provincijala preč. P. Placida Fabijanija. Dalje so voljeni prečast. PP.: Stanislav Skrabe«-. kustos; «letini torji: Tadej Gregorič, Kalist Medič, Bazilij Dolinar in Romuvald Jereb.
Zlatomašnika preč. g. župnika Ignacija Podobnika
je Presarska občina imenovala za častnega občana
Prihodnji ponedeljek, v praznik Vnebovzetja M. D., daroval bo v župnijski cerkvi sv, Petra v Ljub. Ijani ob ii. ur; slovesno novo mašo bogoslovec Goriške nadškofije, tukajšnji rojak. čast. g Ivan Leben. Slavnostni govor itn-d bo veleč, gospod dr. Anton Mahnič. prof bogoslovja v Gorici.
Č. g. Mih. uogala. župnik v Stari Oseliei, je nevarno zbolel in je prav s<*rčno priporočen v gorečo molitev
Umeri je v. č. g. zlatomašnik v Toplicah Fr. Sisar, iz terž. škofij". R. I. p.
V Pragi je 31. jul umeri slavni rojak č. g. Matija Majar, bivši župnik v Ziljski dolini, slovenski pisatelj itd. Rojen je bil 7. svečana Išoo. mašnik posvečen 31. jul 1*3«.
.Stara Božja pot Marije D. v nebo vzete na Dobrovi.4* Pod tem naslovom je spomnieo božjepotnikom na Dobrovo preskerbel ondotni č. g. kapelan. Sostavil je mičen zgodovinski opis ondotne slavne božje poti. Knjižica, ki ima na čelu podobo cerkve in M. B., se dobiva v katoliški bukvami in pri pisatelju na Dobrovi po 13 kr.
Iz Bosne so nam došla razna naznanila, ker je pa že pozno, samo tole omenjemo iz Priedora: V veliki praznik vnebovzetja blažene Marije D bodemo opravili tukaj v cerkvi sv. Jožefa skupno sv. Obhajilo za srečen izid I. slov katoliškega shoda. Vemo, da oholi, zaverženi duh hoče prav „fino"* napraviti škode shodu v podobi rangeljev luči;tt torej je treba moliti.
Opat Franc v Mariannhill-u, kakor piše častni Br. Stanislav 2. t. m. iz Celovca, je po poslednjih naznanilih zopet čisto zdrav in čverst. ter ladijo tra-piškega misij« »na med Kafri s polno močjo dalje kermi. Hvala Bogu! Sej ta misijon med preterdimi zamurci, kakor so bili sicer v slovezu. še blezo primeroma največ sadil obeta.
Duhovni pastir. S sodelovanjem več duhovnov vreduje Anton Keržič. — Izhaja vsak mesec. — Velja 4 gld. na leto. — Obseg b. zvezka 1*H2 (IX. letnik»: Deveta nedelja po binkoštih. Jezusove solze nad Jeruzalemom veljajo nespokornemu grešniku. — Deseta nedelja po binkoštih. — Ponižnost pri molitvi. Prava pobožnost. — Vnebovzetje Device Marije. Zakaj je bila Marijina smert tako sladka? — Enajsta nedelja po binkoštih Grešnik je slep, gluh in mutast. Sreča zdravih počutkov. — Dvanajsta nedelja po binkoštih. — Jezus najboljši zdravnik bolnih sere. Srečna tovar.šija. — Kot priloga: Zbirka lepih izgledov (Nadaljevanje). Prečastito duhovščin*», posebej gg. novo-mašnike, kateri kmalo enako duhovni pastirji postanejo. ali so že. zavračamo vnovič na ta prav dobro vrejevani. koiniletični mesečnik. — Duhovni Pastir izhaja že od leta	v zalogi Katoliške bukvarne
v Ljubljani, kjer so tudi poprejšni letniki v zalogi, izj- niši letnike lvv4 in l>s">.
Celovec. (Duhovske spremembe.» Provizorji bodo čč. gg. kapelani: Fr. Hilpert v Rižah; Dan. Urbanček v P'.llingu; Jož. Vilhelmer v Stemerbergu. —Premeščeni so čč. gg. kapi.: Fr. Holec iz Švec v Hodiše; Fr. Stingelj iz Stalla v Sveče: M. Kažun iz Kaplje v Pliberg; Jak. Kindeljman s Prevalj v Pliberk; J. Tiefen-bacher iz Gorenje Bele v Be] a k: Jak. Kunež iz Riž v Stali; I)r. Hiebaum gre za kapi. v Šmohor. — Čč.
gg. novomašniki nameščeni: Vacsl. Čeh v Železno Kapelj; Iv. Česky v Katarče: Iv. Drunecky v Černo; J. Gross v Gornjo Belo; Fr. Havliček v Šmihel nad Plib.; Jan. Kokošinek v Volksberg; Jož. Konaš v Po-žarnico; M. Mazzanec v Huttenberg: Ant. Pelnar v Guštanj; Rud. Perne k Devici Mariji na Jezeru; Ljud. Pirker v Gornjo Belo; Ant Prucher v Terg; Jan. Schmutzer v Špital; Jož. Svaton v Št. L mard pri Stud; Iv. Varmut v Št. Janž na Mostu.
Maribor. (Duhovske spremembe ) Čast. g Fr. Fe-renčak, župnik Vojniški. je dobil mestno župnijo v Brežicah; č. g. Jak. Košar. župn. v Gornji Poljskavi. je dobil župnijo sv. Marjete pri Rim. Topi; č. g. Fr. Kene, župn. na Sladki gori. bode upravljal dekanijo v Šmarijah; č g. M. Stolec. kapi. pri sv. Rupertu, gre za provizorja v Razbor; č. g. Andr. Keček je premeščen s Terbovelj v Leskovec; na njegovo mesto pride č. g. dr. bogoslovja in modroslovja A. Medved.
Sad protestanškega misijona. Angleški protestantje v Ugandi nadaljujejo zmeraj boj zoper katoličane. Kar se ni hotlo polutriti. so pobili. Katoliški ženi enega glavarjev so vrat prerezali, ker ni hotla svoje katoliške vere zatajiti. S kraljem Mnanga m so hotli mir storiti, toda moral bi se čisto protestanštvu vdati. Ker ni hotel privoliti, so angleški častniki spravili v svojo oblast dva princa, ki sta bila poprej pri katol. misijonarjih pod varstvom. To je strašno počenjanje zoper vsako mednarodno pravico!
Recept.
Vsem Lorencem, Vsem Slovencem Zoper liberalno kugo in bolezen Bog daj sv. Lorenca vero, upanje, ljubezen!
Dobrotni darovi.
Za dijaško mizo: R. N. Hogolin 5 gld. — J. R. 10 gld. — Dve dobri serci 80 kr. — N. N. 10 gld. — Msr. M. P. t velik terdnjak. — 0. g. R. Merčun 3 gld. — Č. P. A. 30 kr. — 0. g. C. g. kaplan Ant. Lesjak t gld. — Neki prijatelj ki naj mu Rog poverne. 12 gld.
Zi sv. D>tin*tco: Č. g. Konrad Texter, kapi. na Igu. G gld. — Neimen, roka, da bi tisti otroci namesto dariteljev Roga k valili, za spreobernjenje grešnikov, za duše v vicah itd., 5 gld.
Za najjnAr<bni*i misijone: R. N. Rogolin 25 gld. — Spoštovana N. Zaje 2 gld.
Za vstanovitev stalne in večji rezidence čč. oo. jezuitov v Ljubljani mesto sed-i njega „provizorja" J. T. 20 gld. — ('.. g. župnik A1. Kumer 5 gld.
Zu ¡Mtgorelce r Veliktm otoku pri Postojni: J. E. 10 gld. Za sv. Očeta: R. N. Bogolin 5 gld. — J. E. 10 gld. — Raška fara zbirko lfi gld. po v. g. žup. Dolinarju.
Za Don Boskovo napravo v Londonu: A. St. R. ..resp. Sacrunv
2 gld.
Zi čč. redovnice v Ter novem: J. F.. 5 gld.
Za napvavo karmelitaric na Sela: Č. g. župnik Al. Kumer
5 jrld.