!ENA400 din - Leto XLI - št. 37 Kranj, petek, 13. maja 1988 ®©SMke in Tržiča Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo. Štefan 2argi (glavni urednik m dnek tor.) Leopold i na Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Marija Volćjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Skofja Loka), Cveto Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, lese niče), Danica Dolenc (tradicije NOB, naši kraji, za dom in družino), Sto-jan Saje (družbene organizacije in društva, SLO IN DS, ekologija), Danica Zavrl - Zlebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik STržič, turizem). Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Inik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje) ___ Naročnine za 1. polletje 15.000 din. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 Tekoči račun pri SDK 51500 603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28-403, novinarji in odgovorna urednica 21 - 800 in 21 - 835, ekonomska propaganda 23 987, računovodstvo, naročnine 28 - s. 3, mali oglasi 27 900. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 -1/72. Od trinajst predlaganih jih enajst ne želi kandidirati za župana Dodatno predlagali še dva kandidata Radovljica, 9. maja — Čeprav je bilo v »drugem krogu« volitev predsednika občinske skupščine predlaganih trinajst možnih kandidatov (le eden manj kot v prvem, neuspelem poskusu), se je število na ponedeljkovi skupni seji predsedstev občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS Radovljica bistveno zmanjšalo. Kar enajst predlaganih kandidatov — Jože Ahačič iz Radovljice, Anton Ažman z Bleda, Jože Kapus iz Radovljice, Zlatko Kavčič iz Lesc, Marija Koman, prav tako iz Lesc, Darko Kavčič z Bleda, Alojz Pintar iz Radovljice, Vladimir Silič z Bleda, Rezka Zorko iz Radovljice, Janez Zupan z Bre-zij in Pavel Zerovnik iz Radovljice — ne želi kandidirati in le Ciril Ažman iz Ljubnega, sicer predsednik občinskega sindikalnega sveta, in Marko Bezjak iz Radovljice, direktor uprave za družbene prihodke občine Kranj, sta dala soglasje. Na seji so člani predsedstev sprejeli tudi predlog organizacij sko-kadrovske komisije pri občinskem odboru ZZB NOV Radovljica, naj med možne kandidate uvrstijo tudi Matija Markija, direktorja komunalnega gospodarstva Radovljica, in predlog iz Bohinja, naj bo možni kandidat tudi Andrej Šiljar, ravnatelj Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bo- hinjski Bistrici, vendar le pod pogojem, če bosta želela kandidirati. Ker so vsi izmed predlaganih možnih kandidatov, ki nimajo delegatske baze, zavrnili kandidaturo, na seji ni bilo nobene razprave o tem, ali bi med možne kandidate uvrstili le tiste, ki imajo baze, ali tudi tiste brez baze. Temeljne kandidacijske konference se bodo v občini vrstile do 27. maja. Udeleženci se bodo opredeljevali do predlaganih možnih kandidatov. Podporo bo dobil vsak, ki bo prejel najmanj tretjino glasov navzočih. Občinska kandidacijska konferenca bo 8. junija. f Kot smo zvedeli v sredo, Andrej Šiljar iz Bohinjske Bistrice ne želi kandidirati za predsednika občinske skupščine, Matija Markelj pa soglaša s kandidaturo. Tako so za zdaj možni kandidati za župana: Markelj, Ciril Ažman in Marko Bezjak. Čeprav imajo udeleženci temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevni skupnostih in v delovnih organizacijah še možnost, da predlagajo nove možne kandidate za predsednika občinske skupščine (dobiti morajo četrtinsko podporo), pa se kljub temu zastavlja vprašanje, zakaj je toliko predlaganih zavrnilo kandidaturo. Razlogov je bržčas več in se medsebojno prepletajo: eno so slabe gospodarske in družbene razmere, ki vplivajo na malodušje ljudi, drugo so zapleteni volilni postopki in tretje za radovljiško občino že kar značilni zapleti pri volitvah predsednika občinske skupščine. C. Zaplotnik Prostorsko stisko ekonomske šole bo obravnavala občinska skupščina Bodo priporočilo skupščine sprejeli Kranj, 11. maja — Problematiko nevzdržne prostorske stiske Ekonomske šole v Kranju bo obravnavala kranjska skupščina, ki naj bi priporočila Osnovni šoli Simon Jenko, naj odstopi celotno zgornje nadstropje. Priporočilo kranjskega izvršnega sveta sta namreč Osnovna šola Simon Jenko in krajevna skupnost Center zavrnili, pri čemer sta se sklicevali predvsem na začasnost, saj se je ekonomska šola v prostore osnovne šole začasno preselila leta 1974, zdaj pa dodatno zahteva osnovnošolski prostor. Res je bila to začasna preselitev, saj imajo v Kranju za novo ekonomsko šolo na Zlatem polju pripravljeno že skoraj v celoti komunalno opremljeno parcelo. Vendar pa za njeno izgradnjo doslej še ni bilo denarja, pri čemer velja poudariti, da se za gradnjo srednjih šol denar zbira v republiki in ne v občini. Dilema, kaj naj bi zgradili v Kranju, kaj bolj potrebujejo, plavalni bazen ali ekonomsko šolo, je torej v bistvu umetna. Ker je po ponovnih razgovorih s predsedniki re-publikše izobraževalne skupnosti, ki v minulih šestih letih denarja za novo ekonomsko šolo v Kranju ni imela, še bolj jasno, da se novogradnja ponovno odmika, kar je v sedanjih gospodarskih razmerah samoumevno, tako rekoč preostaja le kratkoročna možnost razrešitve prostorske stiske ekonomske šole. Kako nevzdržna je, pove dejstvo, da morajo dijaki na hodnikih čakati na pouk, ki se jim tako namesto šest do sedem potegne na osem do devet šolskih ur. Po drugi strani pa jo je moč utemeljiti tudi s tem, da Osnovno šolo Simon Jenko obiskuje veliko otrok iz drugih šolskih okolišev in bi jih torej lahko razporedili na druge šole. Jeseni pa bodo na Planini odprli novo osnovno šolo, kar bo seveda bistveno ublažilo prostorske probleme osnovnih šol v Kranju. Dolgoročna razrešitev problematike ekonomske šole pa naj bi bila odložena do izgradnje soseske Center, ko bo na tem območju z izgradnjo stanovanj več osnovnošolcev, tedaj naj bi torej preselili oziroma zgradili novo ekonomsko šolo na Zlatem polju. M. Volčjak Bistroumnost mlade Kako prideš do obilnejše štipendije? Kranj, 4. maja — Ji . vani veljamo za dokaj ^ umne ljudi, posebno še, gre za ogib delu, zakon0 dolžnostim. Tudi se ni ^ bati, da bi ta naša odlika kmalu izumrla, saj obilno1 di tudi med mladimi. Ko smo še mi gulili štej nješolske klopi in še ni D. usmerjenega izobraževat smo ob vsakem polletju in koncu letnika dobili sp^ valo kot izkaz naše pridn° in lenobe, lično izpisano enem listu papirja. Usmerjeno izobražev^ pa je prineslo sprememf0^ di na področje sPricLjii Zdaj imajo srednješolci ^JJj žico, podobno študents ^ indeksu, v katero razreo vpisuje ocene za vsa ^ srednješolskega izobraz nja. In kaj ima pri tem D's^ umnost? Srednješolci, se. $ najbolj brihtni med nji*111^ pogruntali, da se da z n° . spričevalom priti do °W 9 še štipendije. Štipendij0 ^ : kroji tudi učni Učenec torej najprej P1"1" :e|j »osebno izkaznico« iz sV°ofc svoj indeksa, nato pa še p1-o učni uspešnosti iz sos vega indeksa, ki je de|*L: vsaj za eno povprečno o^ boljši. Štipenditorju, ki sJjfl dovolji s preslikanimi s , mi knjižice, seveda ne P na misel, da bi podatke F ver j al in tako učenec s » zadostnim uspehom a0 štipendijo za dober al1 prav dober uspeh.. . Sicer pa, kaj bi se ra2°' jali; pri nas že tako ali t* lep čas velja, da je tisti, » pošten, neumen. H Jelo^ Posvet sindikalnih aktivistov Sindikat ima vedno manj ugleda Gozd Martuljek, 12. maja — V torek, 10. maja, je bil v novem hotelu Špik v Gozd Martuljku celodnevni posvet predsednikov osnovnih organizacij sindikata in predsednikov konferenc osnovnih organizacij sindikata jeseniške občine. Odslej bo izplačilni dan v Železarni 18. maj. Občinski sindikalni svet .Jesenice je organiziral celodnevni posvet s predsedniki osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij Zveze sindikatov, na katerem so govorili o rezultatih gospodarjenja v občini, o organizacijski in kadrovski ter akcijski usposobljenosti sindikatov, problematiki financiranja splošne in skupin- porabe ter o aktivni socialni politiki za razreševanje socialnih problemov v občini. Tomač Keršmane, predsednik jeseniškega izvršnega sveta, je sindikalnim aktivistom orisal slab gospodarski položaj v občini, saj so tako lani kot letos zabeležili izredno slabe rezultate. Več delovnih organizacij je šlo v likvidacijo, ko\inska predelava životari, največja delovna organizacija, jeseniška Železarna, pa se ne more otresti izgub. Po prvih treh mesecih letošnjega leta imajo v Železarni za 14 milijard dinarjev izgube. Zaradi slabe likvidnosti so se zato v Železarni dogovorili, da izplačilni dan prestavijo za tri dni. Osebne dohodke bodo zaposleni dobili lft. maja, In bo tako Železarna lahko plačala družbene obveznosti in prispevke mesec dni kasneje. Če je namreč izplačilni dan 18. dne v mesecu, imajo možnost, da prispevke plačajo šele 23. junija. Tak način pa bo dodatno poslabšal že zdaj slab materialni položaj družbenih deja> nosti \ občini. Toma/ Keršmane ja opozoril tudi na sla bo kvalifikacijsko strukturo v občini, na zaposlovanje delavcev iz drugih republik, na razvoj drobnega gospodarstva ter turizma. Član predsedstva republiškega sveta Zveze sindikatov .loze Stegne se je v svojem uvodu spraševal, kje so vzroki za to, da ima sindikat ved no manj ugleda in da delavci izgubljajo zaupanje, v svojo OrganizacijO. Menil je, da je sindikat obi av nav al pereči in aktualna vprašanja in ved no vztrajal, da se sklepi dosledno uresničijo, žal pa ni vedno uspel, zato je Izgubljal zaupanje delavstva Med drugim pa je le dosegel, da jo /daj tudi V resolucijskih določilih zahteva delavstva, da imajo zagotovljen najnižji osebni dohodek. Sindikat čaka vrsta nalog in razreševanje vrste problemov, pred Vtem zato, ker se predv idrvajo veliki presežki delavcev in nezaposleni, za katere bo treba pripraviti ustrezne socialne programe. 1). Sede, Center za socialno delo bo tudi v Tržiču V Kranju lani spoštovali dogovor o osem dohodkih Pokarali le štiri do* 4 Kranj, 11. maja — Preveč razporejena sredstva za osebn« ^ ke v lanskem letu bodo morali do konca letošnjega sep* .()! poračunati KŽK-jevem tozdu Agromehanika, v osnovno1 France Prešeren in Simon Jenko ter v Osrednji knjižnici V Kranju so lani spoštovali družbene usmeritve pri razp? |g! sredstev za osebne dohodke. V gospodarstvu so v primerjav'1 .| poprej porasla za 116 odstotkov, kar je 0,68 odstotka manj, kot -e ko. V negospodarstvu pa so se povečale za 140 odstotkov, kar prav tako v skladu z družbenimi usmeritvami. , jj. Visoka je bila seveda tudi inflacija, realno so lani osebni v kranjskem gospodarstvu padli za 11 odstotkov. a0 Kar 52 odstotkov organizacij iz gospodarstva pa je Pre ^ jj merni obseg sredsev za osebne dohodke, v negospodarstvu odstotkov preseglo dovoljeno rast sredstev za skupno porab«?- , so vsem, ki so le malce presegli dovoljeno mejo, tja do 5 <' £tjr' pogledali skozi prste, takšno je bilo tudi republiško navodilo-s ganizacije, ki so pretiravale, pa so le pokazali. Kranjski 'zvlrap"' je sprejel sklep, da bodo morale do konca letošnjega septem čunati lani preveč razporejena sredstva za osebne dohodke- ' (ji datstva je tO le KZK-jev tozd Agromehanika, kjer so prime1". ^D s pn- ogli za 19,2 odstotka, visok pa je bil tudi njihov povprec dohodek. Poračunati bodo morali 112 milijonov dinarjev. l' V negospodarstvu pa bodo morali prevelik obseg SIt. fft^ osebne dohodke v lanskem letu poračunati v Osnovni so ^ Prešeren (12,8 milijonov dinarjev), Osnovni šoli Simon jjjjafl' milijonov dinarjev) in v Osrednji knjižnici (10,1 milijonov ^p^ Na seji so še sklenili, da bodo republiško izobraževalno '0o^. opozorili, da osebni dohodki v srednjih šolah komaj doseg' J ^9 nošolsko raven, kar pa seveda glede na izobrazbeno šesta tevnost dela seveda ni prav. Dela in strokovnosti ne manjka Tržič, 10. marca — Sedanja Strokovna služba socialnegu skrbstva Tržič ■taj bi v kratkem poslala samostojna delovna orgunizacija, kot jih že po večini slovenskih in vseh gorenjskih občinah poznumo pod imenom Center za socialno delo. Knuko delo v novi organizaciji ho opruvljulo sedanjih šest delavcev skupnosti socialnega skrbstvu v dosedanjih prostorih v drugem nadstropju Hračičeve ulice 4. V zadnj ih sedmih letih je tržiški izvršni svet že šestič obravnaval možnost ustanovitve Centra za socialno delo v tržiški občini. Na eni svojih zadnjih sej so člani izvršnega sveta ^podprli predlog za ustanovitev, vendar z nekaterimi pripombami Nanašale so se predvsem na upoštevanje lam sprejete ga programa aktivnosti za racionalizacijo in povečanje učinkovitosti dela upravnih organov in strokovnih služb SIS v občini, večje zanimanje delavcev za dodatno izobraževanje m visoko strokovno izobraženost, ki naj hi jo imel vodja Centra. »V naši strokovni službi nas je zaposlenih šest, štirje za področje social nega skrbstva, eden za področje m» talno varstvo pravic m administrator, vsi m- je v nali«£#8 pa imamo potrebno izobrazbo s sin,Kov nuni izpiti. Ker je v.nus'i»of n8"ftJn nizek življenjski standard, imamo veliko dela, za strokovni na^rbstv0'.iiP* pa skrbi republiški komite za zdravstveno varstvo in socialno SK &f>^A smo v minulem letu v naši službi izdali 156 odločb, na katere s^ga t# pritožb, lev enem primeru je bila na-.....dlocitev s strani repu1» ^ K0 ^ taja \i\ i njena Samo na področju socialnega skrbstva smo vodi , .,1.......1............................. HMiil ~ _____„,„,1,11111' *'W zadev, od svetovanja naprej pravi o delu sedanje strokovne Dusun Kav« i< zd^pil •Vključujemo ■• V različne seminarje republiškega komiteja^ ^ " i 'vo, prav tako se aktivno vključujemo v delo »,ru.>UJ,|i<'i,,l,l, delavcev Gorenjske. Ker naj je malo, se moramo vsi srečevati drocji del,i, ,„l pr,,\ niških do psiholoških znanosti. Seveda se /,lt" deL 0r Franjo Curanović, v Li-(kLu dolgo časa niso razmišljali >■ 0zu, ker so imeli doma dela Slavo: Za "osvajanje" tujih v so se odločili tedaj, ko se i^ali, da za številne izdelo-ij/ opreme in strojev za pre- Ir'0 mesa ne bo doma dovolj poslih doma in v tujini jedrno leto sodelujejo z ljii--Tjkim Smeltom, ki je letos 'drugim prevzel v Sovjetski vJih' '28radnjo klavnice z gove-svinjsko linijo "na ključ". i'pel je vključil več sloven-0rganizacij, med njimi tudi Js- ki naj bi letos kar 60 od-0v vse proizvodnje izvozil v Jugoslavija je leta 1980 izvozila za 300 milijonov dolarjev živine, mesa in mesnih izdelkov, od tega 80 odstotkov na konvertibilno področje. Predlani je bila vrednost izvoza le 208 milijonov dolarjev, lani pa je spet presegla 400 milijonov. Kot je dejal predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije, z rezultati ne smemo biti zadovoljni, saj smo enake dosegli že pred desetimi leti. prihajajo iz CSSR spdbudne vesti, da naj bi vzorčno klavnico opremil Limos. Od prvega vtisa bo torej veliko odvisno: če se bodo škofjeloški izdelovalci opreme in strojev za predelavo mesa izkazali in bodo kupci zadovoljni, bo sodelovanje dobilo dolgoročni značaj. V Limosu si kajpak želi- jo stalen posel in čim manjšo odvisnost od nestanovitnega domačega trga, vendar jih hkrati tudi skrbi, ali bo izvoz donosen ali bo prinašal izgubo. To je namreč bolj kot od njih odvisno od Beograda, kjer krojijo zunanjetrgovinski režim. C. Zaplotnik Sovjetsko zvezo in iztržil dva milijona dolarjev ali skorai sedemkrat več, kot je s prodajo na tuje zaslužil lani. Čeprav se sovjetski trg, sodeč po stanju mesno — predelovalnih obratov in tehnološki razvitosti predelave mesa, zdi domala nenasiten in dobra možnost za nadaljnjo (dolgoročno) prodajo, pa se v Limosu le nočejo povsem vezati na eno državo, ampak bodo poskušali prek beograjskega Progresa dobiti posel, vreden okrog milijona dolarjev, tudi na Češkoslovaškem. O tem se bodo dogovarjali junija, že zdaj pa Je težko prodajati na vzhodnem trgu, smo vprašali dr. Slobo-dana Tojagiča, direktorja Inštituta za tehnologijo mesa, mleka, olja, masti, sadja in zelenjave pri Tehnološki fakulteti v Novem Sadu. 'Tehnologija predelave mesa je v državah SEV-— a še dokaj slabo razvita. Veliko klavnic je v takšem stanju, da bi jih inšpektorji na osnovi naših zahtev in predpisov takoj zaprli. Pomembno je, da se v teh državah zavedajo zaostanka za razvitim svetom in so zato tudi pripravljeni sprejeti tujo tehnologijo. V Sovjetski zvezi sem že videl mesno — predelovalni obrat, ki ga je na ključ postavila neka finska firma. Jugoslovanska tehnologija predelave mesa je po razvitosti vmes med vzhodno in zahodno — za Zahodom zaostajamo za 20 do 30 odstotkov, pred Vzhodom smo za 60 odstotkov. To je za nas dobra priložnost in možnost, da se še bolj uveljavimo na vzhodnem trgu. Naša slabost je neorganiziranost oziroma slaba organiziranost. Precej poslov se nam je že zmuznilo iz rok ali so nam jih prevzeli drugi, ker se nismo znali dobro in pravočasno organizirati." sejem drobnega gospodarstva v Kranju 'kromna sejemska bera rO;12' maJa — Kakor Je bi,° moč Prica" M U Je bila sejemska bera skromna, bo-L/a spremljajoči program posvetovanj in Cinkov, ki so ponovno opozorili, da bi Lj ' Pri nas množično ustanavljati nove kJ| drobnega gospodarstva, družbene in Kih ' ki v sedaniih zaostrenih gospodar-ra*rnerah sorazmerno bolje poslujejo. Ja|!Jern- na katerem sodeluje 127 razsta-|j ev' trije iz Hrvatske in Srbije, 32 pa L 12 tujine, so odprli v torek, na otvoritvi \tg°VOril ^ro* Slavinec' predsednik re-eSa komiteja za industrijo in grad- iKiV°' ^eJal Je> da se kranjski in celjski ilVj ne razvijata več kot dve enaki prire-%\t pal< ima vsak svojo vsebino, oba pa *pri ata razvoj drobnega gospodarstva, ki >i^j na-s skušamo hitreje razvijati. Repu-A0s'z^ršni svet je v začetku marca sprejo rft Pro£ram, akcija za odpravljanje Tfstv reJš(>&a razvoja drobnega gdospo-ISa Je tuko že stekla in slovenska skupile0 maJa obravnavala dopolnitve in Ttw f^be obrtnega zakona, katerega naj-Jjja 0rrn.ej.ša novost je ukinitev večjega r*vno^-'tev' mo*nosl opravljanja večine ,s^> poenostavljene normativne reši-iNm P°gojev, zvišanje splošnega mak- jTgosien,e širše možnosti za razvoj drobne-VJ&ni rstva nu P°drocJu osebnega dela. V >W tržnih zakonitosti, ki jih zahteva Dr^Udf,narodni aenarni sklad, bo seveda V.^rJ10 razvoj drobnega gospodarstva, Kranjski sejem drobnega gospodarstva skuša postati zrcalna slika celjskega obrtnega sejma, v Kranju naj bi torej industrija in trgovina povedala, kakšne kooperante potrebujeta. Vendar je na letošnjem sejmu moč opaziti, da ta slika še ni povsem čista, saj je del razstave takšen, da bi sodil v Celje. Zanimivo pa je, da je ideja o tem, da bi na sejmu industrija predstavila rezervne dele, ki jih mora uvažati, izdelovali pa bi jih lahko obrtniki, na plodna tla padla v kranjskem IBI-ju, ki je skromno, za obrtnike pa brez dvoma zelo zanimivo razstavno vitrino, postavil tik ob vhodu v sejemsko dvorano. u,u vUspe.šneje kljubuje vsesplošnemu 4$eh stevilo obratovalnic v družbenem H Dr»em sektorju se povečuje, v družbe nem sektorju se je lani povečalo od 365 na 378, število zaposlenih v njih pa od 25.600 na okoli 26.500. Za okoli 1.200 obratovalnic se je povečal tudi zasebni sektor in tako imamo okoli 29 tisoč obratovalnic z okoli 30 tisoč zaposlenimi. V času sejma so se v Kranju sestali predstavniki vseh pokrajinskih gospodarskih zbornic v Sloveniji in na posvetu, ki gu je vodil Murko Bule, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, povedali, kaj so postorili za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, predvsem zasebnega sektorja. Beseda je tekla predvsem o ustanavljanju posebnih mesecih letošnjega leta na Gorenjskem skladov, pri katerih so ponekod šele na začetku, drugod pa so že zaživeli, skorajda vsi po vrsti pa so rekli, da industrija, tudi trgovina, kaže premalo zanimanja za tovrstno sodelovanje oziroma pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Še več, marsikje tovarne celo opuščajo dosedanje kooperante (na Gorenjskem je to predvsem Iskra), saj jim manjka dela in novih proizvodnih programov. Problematično je tudi vzpostavljanje enotnega informacijskega sistema, računalniško podprtega, ki so ga zastavili pri celjski Kovinotehni, za Gorenjsko pa so ga osnovali pri Merkurju. Zatika se, ker ni povsem jasno, kdo in koliko naj bi to plačal. Celjsko Kovinotehno bo denimo ta sistem letos veljal 150 milijonov dinarjev, predstavnik kranjskega Merkurja pa je dejal, da poslovni interes obstaja, vendar ne tako velik, kolikor jih velja to delo in oprema. M. Volčjak ,8 milijard dinarjev izgube Nt n ~ Gospodarske razmere se zaostrujejo in kakor je bi-ttehl*akwvat'- so izgube gorenjskega gospodarstvu v letošnjih hvJjrtčak J^th... m«secih skoraj trikrat večje kot lani v tem času prvo tromesočje pošlo i^Ma", naJbolj merodujno, si Nft$etJu novembrskih inter-%P Ukrepov. Gorenjsko go 'i^i ?tvo ima vse manj ži-s*e moči, vse bolj je zadol-HHiL izgube so sorazmerno S v r&ioč inflacijo) večJe kot *V*Vrtm fcasu- Delež ukumulu-'KnQoJK>dku je komaj 11,1 od-\S J delež akumulacije v či-V Vrvrii ku le 14-4 odstoten. V s?£ksov. ki kažejo primer-'lij V1JP. gospodarjenja z ena-,% sCm obdobjem, je najvt- r 841 - 'aPisana XI"' ki jih je moralo pla- čati gorenjsko gospodarstvo, kar govori o tem, da je jugoslovanski val nelikvidnosti krepko pljusknil tudi nu Gorenjsko. Visok indeks — 286 — je zupi-san tudi pri izgubah, ki so znu šale 26,8 milijard dinarjev in so torej skoraj trikrat večje kot lani v tem času, večje tudi, če upoštevamo inflacijo. Nu listi izgu-burjev sevedu nujdemo stare znance, največja izguburju sta ponovno jeseniška Zele/.urnu in krunjska Telemutiku. V Železarni izguba znašu 14,4 milijarde dinarjev, v krunjski Telematiki, kakor smo zapisali že pred kratkim 6,3 milijarde dinurjev. Nju na izgubu predstuvlju 77 odstotkov vse izgube gorenjskegu go-spodurstvu, torej se je njun delež malce zmanjšal, saj je znašal že 80 odstotkov. Nu seznumu iz-guburjev je numreč nekuj novin- cev, med njimi je tudi le.ška Verigu, kjer so izgubo nupoveduli le pred koncem lunskegu letu, v letošnjih prvih treh mesecih pu /naša približno 1 milijurdo dinurjev. Dokuj velike so izgube v turizmu, suj znušujo 1,8 milijar- de dinarjev, res so sezonskegu značaja, todu lani v tem času tolikšne ni bilo, kar govori o vse večjem životarjenju te dejavnosti. M. V. Pogoji poslovanja s Kitajsko Brdo pri Kranju, 4. muja - V Centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri Gospodarski zbornici Slovenije bodo 12. in 13. maju pripruvili seminur o pogojih poslovanja s Kitajsko, ki ga bosta vodila Zheng Hengkang, direktor korporacije Xinguang in podpredsednik gospodarske planske komisije Sečuana Xin Wen. Ki-tajske preduvutelju bostu predstavila novo usmeritev v kitajski investicijski politiki, ocenila dosedanje vključevanje Kitajske na svetovni trg, spregovorila bosta o preobrazbi gospodarske politike v podjetjih (vodenje, stopnja samostojnosti podjetja, cene, uvajanje delnic, poslovanje s tujimi partnerji, postopek sklepanja mednarodnih pogodb) in predstavila sečuanski trg Posebno pozornost bosta namenilu skupnim vlaganjem in možnostim gospodarskega sodelovanja med Sečuanom in Slovenijo; pripravila sta tudi konkretne projekte sodelovanja in predloge, kaj izboljšati v jugoslovanskem pristopu na kitajski trg. Mene pa ne "Popolnoma se zavedamo, da je pri naložbah v sedanjih razmerah težko dosegati maksimalne rezultate, še težje pa je ocenjevati, ali naložba dosega svoj namen ali ne. Strokovne službe Temeljne banke Gorenjske se te odgovornosti zavedajo in skušajo najti prava, čim bolj realna merila, kaj je realno načrtovati in kaj ne, kaj se v realnih razmerah da doseči in česa ne. Skrajni čas je, da naložbam, ki temeljijo samo na obljubah, zapremo vrata, da investitorjem, ki s posojili dobivajo dodatno akumulacijo, rečemo ne. Če bomo pri tem popuščali, bomo samo spodbujali neodgovorno in neposlovno vlaganje, majali temelje poslovnemu zaupanju in verjeli tistim, ki iščejo razloge za neučinkovite naložbe samo drugje, ne pa tudi pri sebi. To je težak prelom, vendar se moramo zanj v dobro vseh odločiti,"je dejal med drugim na torkovi seji kreditnega odbora Temeljne banke Gorenjske njen. podpredsednik Zlato Kavčič. Povzemamo ga, ker se na tej seji člani kreditnega odbora nikakor niso mogli opredeliti do predloga bančne strokovne slubže, da bi osmim investitorjem, katerih naložbe po oceni banke ne dajejo obljubljenih in pričakovanih učinkov, za prejeta posojila zvišali obrestne mere. Takšen predog je v naši praksi novost. Gre za HTP Bled (adaptacija depandahs Korotan, Trst ter gradnjo depandanse Bogatin, za Jelovico Škofja Loka (rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje vratnih kril), za Alples Železniki (izgradnja obrata za proizvodnjo RTV ohišij, masivnega in ploskovnega pohištva ter elementov), za ZLIT Tržič (izgradnja obrata za rekonstrukcijo proizvodnje masivnega pohištva), za LIP Bled (opazne plošče v Bohinjski Bistrici), za Iskro Kibernetiko (povečanje in posodobitev proizvodnje električnih števcev za izvoz) in za Savo Kranj (pnevmatske vezi). Res je, da ima banka pri tem deloma zvezane roke, ker je klavzulo o višjih obrestih le postopoma, od leta 1983 dalje, uvajala v kreditne pogodbe in jo imata le Kibernetika in Sava ostali pa ne. S tihim soglasjem je bila lista "grešnikov" le sprejeta, banki pa naložbeno, da v primeru Kibernetike in Save na osnovi klavzule ukwpa, enako pa skuša uveljaviti tudi pri ostalih, v prihodnje pa pogodbe brez takšne sankcije ne bi smelo biti. Človeka, prisiljenega iz dneva v dan poslušati priseganja nt drugačno gospodarsko in siceršnje vedenje, na to, da so le drug' grešniki, mi pa smo boljši, popade jeza. Zbode ga neodločnost ob takšnih odločitvah, predlogi, da bi tokrat še zamižali, v prihodnje pa resno vzeli stvar v roke, vprašanja, ali imajo drugje tudi tal o, skratka igranje na prakso: mene pa ne, drugje so še hujši grešniki-. Nimamo sicer Fenijev, Obrovcev in podobnih katastrof, vendar bo treba pometati tudi pred svojim pragom, najprej, in oceniti, kaiu je varno in gospodarno usmeriti denar. J. Košnjek IZ 60SP0PARSKECA SVETA Najdražji jugoslovanski izvozni artikel Zahodna Bosna in Lika sta območji, kjer raste najboljši les, k. je primeren za godalne instrumente. To je bosanski javor, saj de ščica tega lesa dolga 40, široka 25 in debela dva centimetra, stane kar 1150 mark. Suh bosanski javor pa je najprimernejši za izdelavo najboljših violin. Kot je ob razstavi, posvečeni dnevu mladosti, povedal mladi jugoslovanski mojster za violino Jan Njemčik, je v desetih letih izdelal več sto godal, večina za glasbenike v tujini. Tudi najboljš' mojster v izdelovanju violin Antonio Stradivari, je svoje violine izdeloval iz debel, ki so jih posekali v gozdovih okrog Glamoča in na Velebitu. Cenejše počitnice na Visu in Lastovu Dva naših najlepših otokov Vis in Lastovo, kjer zaradi vojaške varnostnih razlogov od leta 1976 ne smejo gostovati tujci, se v zadnjem času ne razvijata dovolj. Zato v republiškem komiteju za turizem Hrvaške že dolgo časa razmišljajo, kako bi z različnimi spodbudami otočane navdušili za razvoj. Predlagajo, naj bi ju spremenili v privlačna nakupovalna in turistična centra, ki bi bila oproščena vseh davkov in dajatev. Tako naj bi bile turistične storitve za domače goste cenejše skoraj za polovico, pa tudi izdelki v trgovinah naj bi bili cenejši za okoli 20 odstotkov. Razmišljajo tudi o razvoju mladinskega turizma, ki bi ga lahko pospešila že adaptacija nekaj zapuščenih šol. Propadajoče Agrokomerčeve zaloge Medtem ko v Bihaču poteka sojenje Fikretu Abdiču in sode lavcem, se v propadajočem velikokladuškem kolektivu ubadajo z zalogami, vrednimi okoli osem milijard dinarjev. V zalogah so Večinoma živilski izdelki, ki jih zaradi okrnjenega transporta tega kombinata ne morejo poslati na trg. Če problema v kratkem ne bo do rešili, bo nekaterim izdelkom potekel rok trajanja in morali jih bodo uničiti. Tako ta čas dela v kombinatu le okoli 20 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, okoli devet tisoč zaposlenih pa že devet mesecev dobiva zagotovljene osebne dohodke. Letos pričakujemo več turistov Ob koncu letošnjega mednarodnega zbora turističnih novinarjev je član ZIS in predsednik zveznega komiteja za turizem Mio-drag Mirovič povedal, da letos v Jugoslaviji pričakujemo za 3 odstotke več nočitev tujih gostov, domači gosti pa naj bi počitnikovali podobno kot lani. Tuji turisti naj bi nam prinesli 1,8 milijarde dolarjev, kar je za 11 odstotkov več kot lani. Zvezna vlada dodaja, da so napovedi take glede na 7 tisoč novih ležišč v hotelih in 15 tisoč v drugih oblikah nastanitve. Kot je tudi dejal Mirovič, pa bo uspešnost turistične sezone odvisna od uspešnosti napovedanih gospodarskih ukrepov. V. S. M 0 V 0 S t ilX Boljši izkoristek lesa V blejskem LIP-u so pred tremi leti začeli projektirati, izdelovati in prodajati stroje za lesno industrijo, v kar je vključen bohinjski tozd Filbo. Lotevajo se tudi novih, zahtevnejših strojev, v kooperaciji z zahodnonemško firmo Dimter so začeli izdelovati linije za dolžinsko optimiranje lesa tip OKS 500, ki jo bodo predstavili nu ljubljanskem sejmu lesno obdelovalnih strojev Lesma. Linija je avtomatizirana, z računalnikom krmiljena naprava, ki omogoča optimalno razrezovanje in sortiranje lesa po vnaprej danih merilih in seveda glede na vhodno k\ jditeto lesa. Računalnik poišče najboljšo kombinacijo med želenimi dolžinami in označenimi napakami lesa tako, da je odpadek najmanjši. Poleg največjega možnega izkoristka lesa omogoča ta linija tudi evidentiranje vhodnih količin, odpadka, količin za dolžinsko spajanje ter ne-krojenih končnih količin. Uporabna je predvsem v obratih za predelavo iglavcev, uporabiti pa jo je moč tudi pri razredu trdega lesa. @©K®S^J©ISIGLAS 4. STRAN ^^^^^^^^^^^ Petek, 13. majaj Zdaj že drugi del — Predlanskim so na podlagi programa in skupnega združevanja sredstev v krajevni skupnosti Radovljica uredili del Kranjske in Gorenjske ceste (od hotela Grajski dvor do Doma TVD Partizan). Prvotno je bilo predvideno, da bodo drugi odsek od Partizana do Petrolove črpalke uredili takoj naslednje leto, vendar se je zavleklo pri pripravi projektov. Pred dnevi pa so dela na tem odseku stekla. Tudi ta del bodo predvidoma do konca prihodnjega meseca uredili oziroma obnovili z združenimi sredstvi komunalne in cestne skupnosti, krajevne skupnosti in delovnih organizacij na območju krajevne skupnosti Radovljica. — A. Z. Praznik krvodajalstva v Škof ji Loki Zahvala tudi šestim podjetjem Škofja Loka, 8. maja — Pred prvomajskimi prazniki je škofjeloški Rdeči križ v počastitev 125 —letnice organizacije in 35 - letnice krvodajalstva pod svojo streho povabil na srečanje 550 krvodajalcev — jubilantov iz vse občine pa tudi tiste, ki so več kot 30 —krat darovali dragoceno življenjsko tekočino. Ob tej priložnosti so podelili priznanja šestim delovnim organizacijam, iz katerih je v zadnjih letih glede na število vseh zaposlenih največ krvodajalcev. Priznanja so prejeli Al-ples, Poliks, Mercator - KGZ Sora, Inštalacije, Domoprema in Ratitovec. Morda je zanimiv podatek, da je lani iz sicer maloštevilenga podjetja Domoprema v Železnikih prišlo darovat kri kar šestdeset delavcev. Razen podjetij so posebna priznanja za svoje plemenito delo prejeli tudi poverjeniki Rdečega križa, zaslužni za množične odzive delavcev na krvodajalske akcije: Marija Kastelic iz Alpine, Mira Možgan iz Alplesa, Nežka Trampuš iz Gorenjske predilnice, Anton Rovtar iz Iskre Elektormotorji ter Ivan Habjan in Miro Omerzel iz LTH. Priznanja so dobili še krvodajalci— jubilanti. Tokrat jih je bilo petnajst, ki so darovali kri 30 —krat, pet, ki so jo darovali 35 - krat (Filip Dolinar, Jakob Kralj, Franc Rehberger, Angelca Sovine, Janko Železnik), Janez Fojkar jo je daroval 40 — krat, Danijel Kokalj pa 45 - krat. Za kulturni del srečanja so poskrbeli komorni pevski zbor vzgojno varstvene organizacije Škofja Loka, dramski igralec Jože Logar in pevec latinsko ameriških pesmi Albertu Gregorič, za družabni pa Franci Jesenovec in Andrej Sušnik. Finančno so srečanje podprla škofjeloška podjetja in nekateri obrtniki z dobitki na srečelovu, v Gradisovi menzi pa so jim pripravili obilno in poceni večerjo. V škofjeloški občini bo od 30. junija do 15. julija druga letošnja krvodajalska akcija. H. Jelovčan Skrajni čas Red ob cestah Kranj — Na pogoste in večkratne pripombe v krajevnih skupnostih v kranjski občini, da so krajani odstopali zemljišča za obnovo ali gradnjo cest, niso pa opravljeni prepisi in tako za tovrstno zemljo še vedno plačujejo dajatve, se jo v začetku tega tedna vendarle sestala že dlje časa načrtovana posebna delovna skupina pri Geodetski upravi občine Kranj in Tržič. Skupino sestavljajo cenilci, predstavniki cestnega podjetja oziroma izvajalci del, izvršnega sveta, sekretariata za občo upravo občine Kranj in Geodetske uprave. Podoben sestanek je bil že pred štirimi leti, vendar od takrat do danes, kot so ugotovili, ni bilo nič nareje nega. Na sedanjem sestanku so se dogovorili, da se bodo naloge lotih skrbno m sistematično. Najprej bodo pripravili program, kaj vse je treba narediti in kako se posameznih nalog lotiti in katerih naj prej. Dela pa vsekakor ne bo malo, saj so zemljiške zadeve na primer, neurejene na odsekih Čirčo-Trbo-je, Spodnja Besnica-Nemilje-Pod-blica, na dolinski cesti, na cesti llotemaže-Tupaliče, Grad-Ravne, Sonturška gora-Jezerca in še kje. Pri delu in razreševanju nerešenih vprašanj bodo povsod sodelovali tudi predstavniki oziroma predsedniki krajevnih skupnosti. Stroške, ki bodo nastali zaradi tovrstnega dela, in tudi morebitne odškodninske zahtevke lastnikov zemljišč (tam, kjer so in še niso poravnani), naj bi zagotovili upi-a vljalci cest. ,\ £ L DOPISNIKI SPOROČAJO Delovni prazniki V hribovitem svetu okoli Sv. Barbare v dolini potoka Hrastnice na pobočjih Kosmatega hriba so njive tako strme, da jih je težko obdelovati s traktorjem. Konj pa bi tudi komaj zmogel strmino. Njive je namreč treba orati od spodnjega proti zgornjemu koncu, sicer bi zemlja drsela v dolino. Vendar so njive vseeno lepo obdelane. re polagale narezan krompi zave bodo pozabljene. — B. Tako so tudi Bernikovi, po domače Kozjekovi, pri Sv. Barbari prvomajske praznike izkoristili za sajenje krompirja. Gospodar Alojz je vodil plug, ki je bil s sko raj 100 metrov dolgo vrvjo pripet za traktor, s katerim je upravljal sin Boštjan. Gospodinja Pavla s pomočnicami Barbaro, Marijo in malo Andrejo pa so v razo r. Samo da bo dobro obrodil, in vse te Malovrh ureja ANDREJ ŽALAR Komunalna cestna skupnost Tržič Programi iz čistega dohodka v nevarnosti Tržič, 12. aprila — Skupščina samoupravne komunalno-cestne skupnosti je na seji konec aprila potrdila uresničitev lanskega programa in sprejela tudi plan za letos. Vendar pa je pooblastila odbor za ceste, da le-ta, ko bodo znani prihodki iz bencinskega dinarja, razdeli denar. Niso pa delegati, predvsem zaradi neusklajenih podatkov, potrdili poročila Komunalnega podjetja Tržič za minulo leto, kar zadeva letošnji program podjetja, pa so menili, da je treba višino zneskov pri soglasjih za vodovod proučiti in uskladiti z zneski, ki zadevajo soglasja za ptt in elektro. Opozorilo, da se pri letošnjem programu komunalno — cestne skupnosti občine Tržič lahko zatakne v tistem delu, ki se nanaša na prihodke iz čistega dohodka združenega dela, je bilo slišati že na seji skupščine konec aprila. Še posebej pa je kot resno nevarnost, kar zadeva ta del programa, to pa so investicije v komunalno opremo in v kanalizacijo, omenil v pogovoru Viktor Blagotinšek, strokovni delavec v komunalno — cestni skupnosti Tržič. "Že lani smo imeli pri tem delu programa precej težav. Letos kaže, da bodo še večje. Če bi se zgodilo, da bi pri investicijah v komunalno opremo in kanalizacijo prišlo do Viktor Blagotinšek, strokovni delavec v komunalno cestni skupnosti Zadnja lanska akcija na cesti v Jelendol je bila razširitev predora v Jelendol, ki se je prevesila v letošnje leto... večjega izpada, ne ve, kako bomo potem še lahko uresničili za to srednjeročno obdobje sprejeti načrt. Zato se nameravamo tudi letos v tržiškem združenem delu o tem še posebej pogovoriti." "Kako pa ocenjujete uresničevanje lanskega programa?" "Pri vzdrževanju komunalnih objektov skupne rabe ocenjujemo velik premik v tistem delu, kjer so krajevne skupnosti od zbranega denarja z lastno udeležbo dobile enak delež od skupnosti. Ta pravilnik je lani šele začel veljati, narejenega pa je bilo na ta način veliko. Omeni naj samo krajevno krožno cesto v Zvirčah, v Snakovem in cesto na Logu. Tudi bojazen, da bo morda namestitev 15 zabojnikov za stekleno embalažo nepotreben strošek, se ni uresničila. Ponekod jih bomo letos morali še dopolniti. Več, kot je bilo predvideno v programu, pa smo porabili denarja za urejanje Kalinčka, vendar pa bo tudi več narejenega. Trenutno nas čaka še semaforizacija in cestna signalizacija. Precejšnjo prekoračitev beležimo tudi pri obnovi rezervoarja v Žiganji vasi; prav tako zaradi povečanega obsega del, nekatera dela pa niso končana, ker je izvajalcu lani zmanjkalo časa. Pri obnovi cest pa smo lanski program skoraj v celoti uresničili, razen na treh odsekih. To so že kronične težave, kar zadeva cesto v Gozd, v letošnje leto pa smo morali prenesti tudi dokončanje del na Koroški cesti in na cesti v Seničnem." "Pri sprejemanju letošnjega programa na skupščini o kakšnih posebnih težavah ni bilo govora, razen v tistem delu, kjer se denar zbira iz čistega dohodka." "V planu oziroma programu je sicer vse pokrito, vendar so to bolj načrti, da ne rečem želje in upanja. Bojazen, da bo rezultat drugačen, je precejšnja. Vsekakor sem pre-pričan.da bo denarja raje premalo, kot pa da bi ostajal. Vendar pa menim, da moramo letos najti denar za lansko sofinanciranje oziroma uveljavljeno razdeljevanje sredstev po pravilniku krajevnim skupnostim. Ko bo urejena še semaforizacija in signalizacija, bo tudi program Kali" končan... Samo za ceste imamo letos iz kraj« skupnosti za okrog 400 milijonov din' vlog. Pri vodovodih sta v programu dve nalogi: povezava iz Črnega gozda do ' voarja Hafnerca in vrtina na Ljubelja slednjem so strokovnjaki skoraj za prepričani, da bodo vodo našli. Če bom1 investicijah za komunalno opremo d vsaj 30 milijonov, bo ves denar šel zac na Loki; kar pa bo veliko premalo. Pot** vali bi namreč najmanj še 120 mUijonO' narjev. Kar pa zadeva kanalizacijo, JJ' ravamo nadaljevati z gradnjo v Kovorj' kolektorju S in kanalu J v Križah. Če bomo dobili pričakovani denar nosti za ceste Slovenije, bomo obnavlj viacijo pri Peku in odsek v Križah. Sij bomo dokončali vsa lani začeta dela. da bo letos vendarle prišlo do uresnlC^ pri odseku ceste v Gozd. Sicer pa bomo rali letos nameniti več denarja za vzdr^ nje cest kot lani." Po programu naj bi letos imeli v tt1 J| občini približno milijardo dinarjev z* .Q. munalni del programa in prav tnliko za cestni. Po sprejetem programu na S ščini se finančni načrt izide. Zaskrblj*' ["j da bo v praksi drugače, pa ni majni* j prav lahko se zgodi, da bo tudi upraviči ^ A __I jO * >ti Na vrsti je šenčurski vrtec Šenčur, 6. maja - Eden od vaških vrtcev, ki se še stiskajo pod šolsko streho, je tudi v Šenčurju. Že tretje srednjeročno obdobje teče, kar govorijo o novem, vendar so šele zdaj prišli na vrsto: Pri kranjski skupnosti otroškega varstva je na voljo denar za izgradnjo dveh jasličnih in štirih predšolskih oddelkov. Letos še zbirajo dokumentacijo za gradnjo, drugq leto pa naj bi zrasel montažni vrtec na prostoru za šolo. Tolikšen naj bi bil, kot je na primer na Golniku, čeprav bi v Šenčurju radi še za kak predšolski oddelek večjega, kajti potrebe po varstvu so velike in sodeč po tem, kako se Šenčur razvija, bodo še večje. "Zdaj pod šolsko streho delujeta dva oddelka vrtca," pripoveduje Mira Pustavrh, predsednica gradbenega odbora za izgradnjo novega vrtca, sicer pa pomočnica ravnatelja v šenčurski šoli. "Vsako leto odklonimo za poln oddelek otrok. Anketa med vaščani pu je pokazala, da številni starši prošnje za v naš vrtec sploh ne vložijo, ker vedo za njegovo stisko, in tako je za poln oddelek otrok iz tega kraja vpisanih v kranjske vrtce. Tudi sožitje vrtčevih oddelkov in šole, ki se vleče že od leta 1905, ni vedno idealno." Tretje srednjeročno obdobje že teče, odkar se v Šenčurju potegujejo za vrtec, zdaj se jim slednjič odpira. Letos naj bi zbrali potrebno gradbeno dokumentacijo, jeseni naj bi zgradili zaklonišče in utrdili temelje, prihodnje leto pa naj bi Marlesov montažni vrtec že stal. Denar skupnosti (ko bi ga le bilo dovolj!) bo odločil, ali bodo prihodnjo jesen že začeli s temi predšolskimi oddelki in jaslimi. Sedanji vrtec ima 50 otrok, šola pa 540. Ko se bodo malčki preselili v nove prostore, bosta šoli na voljo dva prazna razreda. Že zdaj imajo veliko želja, kaj bi se lahko dogajalo v njih, od trim kabineta do računalniških kotičkov. Zdaj, ko so še oboji otroci pod eno streho, so tudi šolarji precej utesnjeni. Pouk so prilagodili tako, da teče v nekakšni polovični "dvoizmeni": razredna stopnja gre v dveh turnu-sih, predmetni pouk je le dopoldanski. Če se vrtec ne bi izselil, bi bili prisiljeni začeti s popolnim dvoizmenskim poukom. Vse kaže, da zdaj ne bo treba. D. z. Zlebir Telefonija in kabelska TV v Stražišču Sredi tedna polovica Stražišče - V krajevni skupnosti Stražišče pri Kra kjer bodo danes (petek) v prostorih krajevne skupnosti ob 1 » uri končali s podpisovanjem pogodb za bodoče telefonske "J *( ručnike, smo izvedeli, da je bilo sredi tedna podpisanih'^ okrog polovica pričakovanih pogodb. Prav od števila podp»** I nih pogodb bo namreč odvisno, ali bodo v krajevni skupni ?1 akcijo za izgradnjo telefonije in kabelske televizije že v drW\)} polovici tega meseca nadaljevali po prt gramu, ki ga je ra^ žil v glasilu Sitar (in tudi predlagal) gradbeni odbor. Med £ danjimi podpisniki pa je kar večina takšnih, ki so pi iprav'JV ni denar za telefon prispevati v enkratnem znesku, poseMi še, ker bo v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjs*!. jubljai Kranj za to moč dobiti posojilo. A- Množični akciji Besnica - V krajevni skupnosti Besnica v kranjski 0 kjer se pripravljajo na gradnjo telefonije in kabelske televizU j imeli pred nedavnim dve veliki akciji. Sredi aprila so skupaj 2 či, mladino in šolarji organizirali očiščevalno akcijo. Nabral' j cer precej odpadkov, vsekakor pa manj kot pred leti, ko so Z r I mi tovrstnimi spomladanskimi akcijami šele začeli. Minulo j Ijo pa so v krajevni skupnosti v počastitev krajevnega Pralf(N (osrednje praznovanje bo 4. julija) in v spomin na bitko h 1 I druge Kranjske čete priredili tradicionalni množični pohod n' I časti hrib. Pohoda med 8. in 12. uro se je udeležilo prek 500 ^ nov oziroma mladina, pionirji in pionirke. To je bil že peti ki ga prirejajo vsako leto v krajevni skupnosti. Tokrat pa so> P ^ li tudi pokale najboljšim smučarskim tekačem športnega d Triglav. n i . i i j. F PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM Dobra gobarska letina L^^^mmmmmam^^^ Krunj, aprila Kaže, da bosta mila zima in topla pomlad "krivi", če bo letošnja gobarska sezona dobra Predsednik determinacijske oziroma razpoznavne komisije pri Cobarski družini Kranj Franc Vrhovnik pravi, da se glede na letošnjo rast marčnic in mavrahov ter užitnih rdečelistk gobarji lahko nadejajo dobre letine "Pruv lahko .se zgudi, du bo v drugi polovici tega meseca kakšen srečnež že našel jurčka (borov goban). V družini, prostore imemo v Tomšičevi ulici, bomo prihodnji mesec tudi začeli s sestanki, ki bodo vsak ponedeljek ob 19. uri. Sicer pa bomo člani družine tudi letos pripruvili tradicionulno gobarsko razstavo jeseni. Tako srno sklenili «nu letošnjem občnem zboru. Jezi pa se Franc Vrhovnik nad tistimi gobarji, ki bodljo v gozd s poln ■linlastiini vrečkami. 1'ravi gobar gre v gozd vedno s košuro (da trosi lahko padejo ven) Še večje zlo pa je tako imenovana ko-mernalna prodaja gob. V gobarskih druŽinih na t lorenjskem re snu razmišljajo, di bi i>iio treba čimprej prepovedati komercialno nabiranja In prodajo gob * tujino "Sprašujemo pa se tudi, uli smo sploh tuko orguni/it uni še potrebni. Družbi je, kot kuže, kuj mulo mar, uli družine obstojujo uli ne, suj životarimo zgolj s člunurino..." Ko so M minuli mesec v krajevni skupnosti IJubno V r*sjiskcl$ občini na zltoru krajanov odločali /a gradnji /r*r*n.^./Hy op#l0y doma, za priprave na gradnjo mrliških vetic in še P'V.Jjj ur*'} rili na prostorsko stisko šole, so hkrati ugodno ih-cn'' obP**?* ničevanje lanskega programa. Poleg ure ditve '>''"'"' *iuli0 V ja 1'osavea so /gradili tudi dve pokriti avtobusni lH!s"tJskrbljt*p 1'osaveu. Zal [ta z izgradnjo postajaliič ie vedno "'.los(j in PrS na tem mlseku /a varen pre luHice, cesto Omejit^ k»r% merne oznake (ttpo/orilne, talne in svetlobne) j*' nttl i biht treba narediti takoj... - A. ž. -^T> -i---<^ jfeM3. maja 1988 fc= KULTURA 5. STRAN OT^SSMEHGLAS Nova številka Loških razgledov ZANIMIVO DOMOZNANSKO BRANJE Igorja Loka _ pred kratkim je izšla 34. številka Loških razgledov, ki je tokrat posvečena petdesetletnici Muzejskega društva. Obsežni zbornik, prinaša na več kot 300 straneh obilo zanimivega branja ne le za vse, ki se strokovno ali pa morda ljubiteljsko ukvarjajo z ohranjanjem kulturne dediščine, pač pa je primerno branje tudi za marsikoga, ki le občasno poseže po branju te vrste. ^blikacije, kot so Loški razgledi, so \dvoma zanimivo berilo: pa ne le zato, shajajo razmeroma redko — enkrat f - in jih zato naročniki in bralci tem-_. radovedno ali vsaj naklonjeno prelista-^ seveda preberejo. Pač pa Loške raz-r ~ zbornik muzejskih društev Škofje ^-Železnikov in Žiri - podobno kot Zi-obcasnik z vrsto zgodovinskih, etno-^ in drugih strokovnih, a kljub temu vsakemu razumljivih sestavkov, BLia zanimanje za krajevno preteklost, [km pa so teme izbrane dovolj zanimivo, 0 da celotna vsebina nikakor ne more bi-P. lokalna", pač pa vedno sestavni in za-ej za vse zanimivi del zgodovine. I* na začetku dr. Emilij an Cevc "požge-[našo radovednost s škofjeloško posebno - sliko sv. Barbare iz škofjeloškega finskega samostana, ki jo je slovenska ^?st leta 1922 videla na Zgodovinski raz-^ slovenskega slikarstva. Žal pa je za J0; ki bi jo lako uvrščali med najlepše, "jih je 17. stoletje zapustilo na naših ■izginila vsaka sled. Ne ve se, ali je izgi- 1 toed zadnjo vojno ali kako drugače. Iz- r^o umetnino poznamo le po fotografiji z Mene razstave in po nekaterih podat-i ^ razstavnega kataloga. Vsekakor ume-y< za katero se niti ne ve natančno, od yf prišla v Škofjo Loko - dr. Cevc sicer *aia vrsto domnev - ne gre je kar odpisa docela izgubljeno. .^Umetnostjo na škofjeloškem se ukvarjali monografski zapis dr. Sonje Žitko o ™rju Francu Ksaverju Zajcu, rojenemu nem zahodnem koncu Poljanske in.e; letos je minilo sto let od njegove Zajca štejemo za največjega slovenja kiparja 19. stoletja, saj se je s svojimi ^eti pa tudi na področju sakralne umet-nesporno uveljavil kot velik umetnik, i^manj znanih osebnih lastnostih Rihar-'Jakopiča in Ivana Groharja, ki sta se z ?8'mi slovenskimi umetniki tistega časa, *l Ivanom Cankarjem, rada mudila v pi Loki, piše mag. France Štukl. Za po-, 'no, kaj so znali slovenski impresionisti pojati po Škofji Loki, kar vse je na žalost piše o prehrani na Loškem, Milko Matiče-tov pa zaključuje ta del s prispevkom Po sledovih medveda s Križne gore. Sicer pa je tokratna številka Loških razgledov posvečena petdesetletnici ustanovitve Muzejskega društva v Škofji Loki. Po- dani Muzejskega društva iz Škofje Loke lahko dobe novo številko Loških razgledov v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki — do konca maja. Kasneje bo zbornik na voljo v Loškem muzeju. Zbornik, ki je izšel v nakladi 1400 izvodov, pa je na voljo tudi vsem drugim. Naročila (tudi po telefonu) sprejema uprava Loškega muzeja. w—w p vy . ^.. w. * ........ •. —- . .. ~ j—------ srečo zapisano v takratnih dokumen Me stavek, dva iz tega zapisa: "Najhuj?" 0 bitko je Gvidon Birolla z odlično kai »tu so ari- lf0 ohranil večnosti. Viharna borba z Loški razgledi med drugim prinašajo sestavek Milka Matičetova, ki se sprašuje, od kod se je vzel križnogorski medved. Gre za znano fresko z medvedom iz prezbiterija cerkve na Križni gori. Na sliki: motiv medveda je splošno razširjen — na sliki je lesorez iz knjige T. Lirarja z motivom vpreže-nega medveda iz leta 1485. mlinarskimi hlapci je divjala okrog Feška tja do kapucinov "po vsem starodavnem kamnitem mostu, kjer Jakopič mlati po sovražnikih z velikanskim žlebom, odtrganim z mogočne mesarjeve hiše ob mestnih vratih..." Med ostalimi prispevki tega razdelka so zanimivi še Ramovševi Zgornjetriasni tu-valski apnenci nad Crngrobom, Polenčeva študija o pajkih, etnografski prispevek Mojce Ferle o škofjeloških kovačih, Meta Sterle drobno o nastanku in delovanju društva v preteklih desetletjih piše dr. Branko Berčič. O tem, da je muzejsko društvo v vseh teh letih prispevalo nemajhen delež k ohranjanju kulturne dediščine na Loškem, pač ni dvoma: o tem zgovorno pričajo dokumenti in ne nazadnje tudi zbornik društva ki se je za jubilejni izid odel v zlate in škrlatne barve. Sicer pa zbornik razen z zunanjostjo in uvodnim zapisom tega jubileja ne razširja na dolgo in široko, pač pa ostaja zvest vsa leta uveljavljenemu načelu, da izhaja pač zato, da prinese kaj novega v spoznavanju kulturne dediščine. K temu težijo tudi ostali prispevki v tokratnih Loških razgledih: med drugim tudi z zapisi o jubilejih pomembnejših sodelavcev, umetnikov, pa tudi z ocenami nekaterih predkratkim izdanih knjig pomembnih za domoznanstvo: taka je na primer knjiga Promet na Žirovskem Marije Stanovnikove, ki jo ocenjuje prof. France Planina. V zborniku so tudi trije prispevki na temo narodnoosvobodilnega boja: Ivan Jan piše o Rov-tu, kjer je bila najodmevnejša zmaga slovenskih partizanov 1941 leta, Anton Peter-nelj — Igor piše o zadnji sovražni ofenzivi marca 1945 na škofjeloškem območju, Stane Pečar pa piše o uničevanju domačij kot obliki okupatorjevega nasilja. Kot vedno je v zborniku tudi nekaj leposlovja: Janez Dolenc objavlja odlomek iz še nedokončane povesti Četenci. Lea Mencinger DVAJSET LET ZBORA MILKO SKOBERNE *Hice — S celovečernim koncertom bo jutri, v soboto, ob 19.30 v Gledališču Tone Cufar na Jesenicah ženski pevski zbor Milko Škoberne proslavil 20-letnico uspešnega delovanja. _ je bil ustanovljen leta l"a pobudo zborovodje prof. i * Skoberneta, ki je zbor tri-v,'et tudi uspešno vodil. Po-delež k delovanju zbo-Prispevala tudi zborovodji, "'lira Mesaric in zborovodja1 r Majcen, ki sta zbor vodi-rt*|ši čas. Pred petimi leti pa prevzel Anton Cimper-f'Pod njegovim vodstvom je S|Sr,et ujel korak z najbolj.ši-venskimi zbori. Je že v prvih letih delova- nja dokazoval svojo visoku kakovost, saj je na mednarodnem tekmovanju C. A. Seghizzi v Gorici v Italiji v letih 1968, 1970 in 1973 dosegel vidno uvrstitev. Na tekmovanju slovenskih zborov Naša pesem v Mariboru je zbor prejel srebrno plaketo mesta Maribor, kar ga je takrat uvrstilo med deset najboljših zborov v Sloveniji, leta 1976 in 1980 bronasto plaketo in leta 1986 ponovno srebrno plaketo mesta Maribor. Uspešen je bil tudi na tekmovanjih, ki jih je razpisoval Radio Ljubljana, saj se je v sezoni 1976/77 v svoji skupini uvrstil na prvo mesto. Z več kot 250 nastopi in samostojnimi koncerti, devetimi snemanji za radio in televizijo (42 posnetih pesmi) in udeležbo na 12 tekmovanjih ter s programom, ki je v dvajsetih letih obsegal blizu 200 pesmi, sodi ženski pevski zbor Milko Škoberne med najuspešnejše kulturne skupine v jeseniški občini, za kar je prejel tudi najvišje občin- sko priznanje za kuiiuio, piakt-to Toneta Cufarja. Prešernova nagrada gorenjskih občin, ki jo je zbor prejel letos, pa dokazuje, da se je zbor uvrstil tudi med uspešnejše gorenjske kulturne skupine. Na jubilejnem koncertu bo 22 pevk prejelo tudi Gallusove značke, ki jih podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije: podeljenih bo sedem zlatih, osem srebrnih in sedem brona stih. Joža Vari Umetnost z roba V KULTURNA 0B-SCENA Sredo, U. maju, so v kranjski Prešernovi hiši z otvoritvijo razstave skupine Železteatr pričeli zanimivo akcijo, v kateri se bodo predstavile tri skupine in dva posameznika z Gorenjske. _ KR °kvini rednega letnega rl)Qania Gorenjskega muze-1^ skoruj mesec dni moč v ^ei^e' Prešernovi hiši ^Ult Pro8ram naslovljen f«kt l°k>l!Urnu °b-scena". Gre za L.kt večmedialnih - ek- ICentalnih razstav- ki Jih fc. '"čen način znotraj pro- PE? Politike Gorenjskega Jrk Ja pokriva Franci Zagori- \>i °k Prvo predstavljeni \ul pruvi: "Iine skupine B6atr bi v prvem delu /^Ulo določene tehnolo ške instrumentalne raziskave, v drugem delu pa medij ustvarjalne ponudbe skupine. Pojem tehnološkega razvoja je kljub uzgodovinjenosti pojava samo tako dolg, kolikor meri njegov zapis ali izgovor. Tako sta železna doba in razpoložljiva zvočna tehnologija na-mah v enem. Sta trenutni in ne tako vsaksebni. Povezani sta zato, da človek prevzame tehnologijo t odkritim in hkratnim (ne)zaupanjem. Kot Sizif vali svoje breme navzgor v brezno vsemogočnin socio -genskih priložnosti. Pa njegovo prizadevanje ni sizifovsko. Preveč je pretkan, da ne bi izigraval tudi svoje usojenosti. Izigrava tudi umetnost, za katero se zdi, da mu je vendarle vsiljena kot obvezna smer. Še lastno ime mu ni sveto v vseh trenutkih in za zmeraj." Vsekakor gre za dogodek, ki bo obiskovalcem na svojstven način poskušal prikazati glasnejši del aktualne gorenjske alternativne kulturne scene. Vine Bešter Foto: Železteatr PZ FRANCE PREŠEREN GOSTUJE V ZRN ftw u-sP<'snem nastopu ,.<• S ?K tekmovanju pev- iSu Lr°V Nu*u Pesem v Mu~ V' zh 1*'r Je Akademski pev-?*niar Fran™ Prešeren i/, f Vhf diri8entom Tomažem XnT0ln dosegel /lato pla ? p,.; stu Maribor ter poseb-S*ho ZnunJe za najboljšo iz-pV0 n°vegu • slovenskega >Vk ''U (,Ha skladb«. >,b0» ka s"niotno ugiba-V^ta zbor od 12. do 16. ma- ja gosu.vai v /.aiiodrn Nemčiji s koncerti v Bonnu in Wittnu. Koncert v potniškem Wittnu sodi v program stikov med me stomu VVitten in Kranj, ki se /.a /daj začenjajo nu področju kulture. APZ France Prešeren bo v AVittnu nastopil v družbi še dveh zborov: domačega moškega zbora, ki le vrsto let vzdržuje naziv 1 nagovarjati eden. Tokrat mi je bilo že vsega čez glavo in komaj t >m zadrževal smeh, ko sem dejal: »O.K. piši.« Tisti, ki mi je prvi dan stal za hrbtom, je hlastno pograbil beležko in s sijočimi očmi čakal. »Torej poznam: John Wayna, Charles Bronso-na,« sem začel naštevati. Hitel si je v farščini zapisovati imena, medtem ko se je drugi začel glasno smejati. Po farsko mu je nekaj razložil, nakar je drugi zardel in zavpil: »Zakaj se delaš norca iz nas?!« »Če bosta vidva mene spraševala neumnosti, /ima bom odgovarjal na enak način. Najbolje je, da se resno pogovorimo, potem pa naredite z menoj, kar hočete«, sem mu odvrnil, kajti nisem hotel biti več igračka v njihovih rokah. Spogledala sta se in tisti, ki je razumel šalo, se ju znova začel smejati, čeprav se je trudil ostati r^sen. »Dobro, pustimo to,« je odvrnil drugi, ki se mi Je zdel nekoliko zmeden. Nato me je začel spraševati tisti, ki je razumel šalo. Postavljal mi je vse \ .ste nemogočih vprašanj, ki so bila popolnoma nepovezana: Kaj mislim o punku, revoluciji v Iranu, njihovi neuvrščenosti, kaj mi ljudje na ulicah govorijo, itd. Na vsa vprašanja sem odgovarjul na tuk način, da je njima ugajalo, le ob tem, da je Iran edina »prava neuvrščena« država, smo se skoraj spore-kli. Vrgel sem jima v obraz afero Irangate, dobavo orožja iz socialističnih in kapitalističnih držav (tudi o naših pošiljkah) in lažnim podpiranjem boja za osvoboditev Palestine. Tako se je zasliševanje obrnilo v moje obtožbe, katere sta poskušala negi rati. Po kakšnih treh urah sem ju znova vprašal, če mi še vedno ne verjameta, da sem iz Jugoslavije. Tisti, ki je sprva vodil zasliševanje, se ni dal prepričati, medtem ko je drugi skomignil z rameni. »Dobro, vsaj enega sem prepričal,« mi je rojilo v možganih. Nisem hotel, da bi znova odšla brez konkretnega odgovora, zato sem obrnjen k »nezaupljivemu« poskušal na vse načine opisati jugoslovansko ozemeljsko in politično strukturo in govoril vse mogoče reči, ki se tičejo Jugoslavije, da bi končno dojela, da je to moja domovina. Poslušala sta me kakšne pol ure, nato pa je tisti, ki je prej skomignil z rameni, dal znak drugemu naj gresta. »Mi verjameta ali ne?« sem že ves obupan na pol zavpil. »Jaz ti ne verjamem, vendar boš kmalu prost,« je hladno in vidno razočaran odvrnil tisti, ki sem ga z John Waynom potegnil za nos. »Kdaj bo to?« sem vprašal, kajti hotel sem dobiti kak konkreten odgovor. »Mogoče jutri ali čez nekaj dni, to bomo še vi deli,« mi je odgovoril. Vendar, ko sta odhajala sk<> zi vrata in sem si jaz natikal masko na oči, mi je drugi zašepetal: »Še danes boš prost.« Bil sem ves prepoten, ko sem si zopet snel masko, kajti v treh štirih urah sta me psihično popolnoma izčrpala. Nisem vedel ali naj verjamem, da bom še isti dan svoboden ali se bom moral znova vrniti v celico. Demonstracije proti pokolu v Meki na glavni ulici Tabriza. Čez kakšni dve uri je pome prišel čuvaj, mi prinesel potni list, beležke in denar. Najbolj sem se bal, da so mi ukradli kaj denarja, vendar se je vse ujemalo. Znova mi je nataknil masko na oči, me peljal pred celico, kjer sem si nataknil čevlje, nato pa me je odvedel ven. Ko sem snel masko, sem bil že izven zapora, na istem mestu kot prvi dan in s kretnjami mi je pokazal, da lahko grem. S seboj pa mi ni prinesel nahrbtniku, in ker ni znal angleško, mu sprva nisem mogel dopovedati, kaj mi manjka, zato sem ga začel zmerjati kar v sloven ščini. Končno se mu je posvetilo, kaj hočem in vrnil se je v poslopje, da mi prinese moje stvari. Stražar, podoben buldogu, ki je stal ob zapornici, mi je s kretnjami ukazal, da moram stopiti v neki kot, da ne bi videl notranjosti zapora, vendar sem bil pošteno razkačen in ker sem vedel, da se ne sme premakniti i/, svojega stražarskega mesta, ■.cin ga začel i/, varne razdalje glasno zmerjati, vse dokler mi ni čuvaj prinesel popolnoma razmetanega nahrbtnika. Nisem ga pustil oditi, dokler mi ni zložil vse stvari v njega, katere sem prej pregledu. Čeprav sem bil nu prostosti, sem bil popolnoma iz sebe, saj me je zasliševanje psihično zlomilo, tako du sploh ni ugovarjal, ko mi je pospravljal nahrbtnik. Izgleda tudi, du ni bil vajen takšnega obnašanju, ker so prav gotovo ostali zaporniki, ki so bih enkrat na prostosti, hoteli čimprej zapustiti ta kraj. Ko sem prišel na glavno ulico, sem v urubščini vprašal prvega mimoidočega za naslov ulice, kjer je zapor, kajti nikjer nisem imel potrdila, du sem bil v njem in lahko se v prihodnje /.godi, da bom kakšnemu ambicioznemu homeinistu sumljiv ter se znova znašel za zupuhi. Odpruvil sem se na avtobusno postajo, du kupim vozovnico za Teheran. Poskušal sem še prej poiskati homeinista, ki me je spravil v zapor, vendar ga na njegovo srečo ni bilo v pisarni, saj bi mu tako besen, kot sem bil, prav vse vrgel v obraz. Mogoče je bilo to še boljše, kajti, ko sem se umiril, sem se sprijaznil s tremi izgubljenimi dnevi, poleg tega pa bi si lahko zopet nukopal težave, če bi ga v tukšnern stanju še enkrat srečal. Tokrat sem imel težave z nakupom vozovnice, vsi so mi zatrjevali, da je ni mogoče dobiti. Tavul sem po terminalu od ugencije do agencije, ko me je iz neke pisarne poklical moški srednjih let m me vprašal, kaj hočem »Zopet težave,« sem si mi slil, toda izkazalo se je, du mi hoče le pomuguti. Rezerviral mi je vozovnico zu popoldan, prišel kupit tri ure pred odhodom. Me j rom, ko sem mu tudi opisal prestano dož je poskušal potolažiti, da se mi kaj take i gih predelih države mogoče ne bi ponovilo^ homeinisti v centralnem in južnem delufr bolj razumevajoči. Dovolil mi je, da sem v pisarni pustil^ tnik, tako da sem čus do odhodu izkoristil i ljit ogled mesta. Taksiji so izredno P(K'M)r sem mesto prekrižal po dolgem in počez,!• dustrijsko cono sem si ogledal, saj v držav vidiš le malo industrije. To je bilo prvo ve'' sto v Iranu, zato sem v njem poskušal skupnega s podobnimi mesti v drugih arabj^ žavah. Mesto sumo se čno; enake zgradbe vse sumem središču, so bile ^iulcj uulvc. čka je tako ostal le bazar, zgrajen v pet« stoletju. Teheran ii incMU v ui ugin .u .i"»y e mi je zdelo nekolffl vse naokoli in ulice, k bilo precej mrtve. S^i i Ob 6. uri zjutraj sem prispel v TeherfU kam? Voznik nas je odložil v predmostjuJS garažo in do centra je bilo kar precej kijjC Ze nas je čakala truma taksistov in ljn^'\ mobili, ki poskušajo s prevozi navsezgo^S žiti kakšen dodaten riul, preden pričnejo^ delom. JJ Želel sem si le postelje, du bi po nepr<'% či v avtobusu lahko mirno zuspul v pruvti in ni mi bilo žul 1000 riulov, ki sem jih ()p taksi, ki me je odložil v središču mest*fO kjer je največ hotelov. Toda vsi so bili p"T* lastniki niso hoteli ■.prejemati tujcev, karjC' kasneje zgodilo tudi v drugih mestih jim je bilo po revoluciji ukazano, da so t^k zeleni, kar nekateri še vedno upoštevajo'K so ti nu voljo le najdražji hoteli. £ Ko sem laku taval od hotelu do hotel* 'S kajkrat tudi zašel in se našel v »praveirt*j H nu, ki se precej razlikuje od širokih cest,* predajo. To so ozke ulice, stisnjene med ' hiše hrez ometa, na sredi pa je :,pel|alaflj ^ nahzacija, kar povzroča v lak'.m vročini K ^ nosen .mracl Srečeval sem /aspane lp'A kot. vsi ostuli na svetu zjutraj odhajal' (P Vendar BO bili njihovi obrazi dosti bolj '; ^ pogled otožen. (s^J^ tek. 13. maja 1988 7. STRAN (^o)m@KKJgIEIIGLAS ITV SPORED l*ETEK 45 55 1.00 1.01 1.13 1.18 J-30 455 >n.59 14 20 13. maja el 1.00 1.30 1.40 1.00 1.30 1.00 js.20 ki.45 Tednik E. Morante: Zgodovina, 1. del italijanske serije Mozaik, ponovitev Tednika V znamenju dvojčkov,..oddaja Grizli Adams, 15. del ameriške nanizanke Grafiki Bosne in Hercegovine: Zec Safet, oddja TV Sarajevo Risanka Video strani Vreme Obzornik TVokno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Zrcalo tedna Propagandna oddaja A. Dumas: Gospa Monsorojska, 3. del francoske nadaljevanke Propagandna oddaja Ob 30. obletnici TV Ljubljana Oddajniki II. TV mreže: TV dnevnik Ljubo doma, kdor ga ima, otroška oddaja Znanost Risanka Številke in črke, kviz Domači ansambli: Ansambel Rudija Jevška in ansambel Francija Zemeta TV dnevnik Šest dirigentk, švedska glasbena oddaja En avtor, en film Nova dežela, švedski film TV Zagreb I. program: _j.20 I.25 K DO 130 140 too po 130 Š 120 1.50 20 Poročila Ljubo doma, kdor ga ima, otroška serija TV v šoli: Zakaj, zakaj. Živimo z glasbo, Angleščina, TV gledališče Poročila TV v šoli Poročila TV v šolčAngleščina, TV gledališče Vedno z vami, ponovitev nočnega programa Ljubo doma, kdor ga ima, otroška serija Znanost Risanka Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik Hunter, serijski film Kvizkoteka TV dnevnik Gost urednik BIS, nočni program Poročila SOBOTA 14. maja 7.50 Video strani 8.00 Radovedni Taček, 6. oddaja 8.15 Pamet je boljša kot žamet, 6. oddaja 8.20 I. Cankar: V gozdu 8.35 V znamenju dvojčkov,...oddaja 8.55 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 2. del otroške nadaljevanke 9.35 Makedonske narodne pripovedke 10.10 Tedenski zabavnik, 5. oddaja TV Sarajevo 11.25 Republiška revija MPZ Zagorje, 8. oddaja 11.55 Aktualno 12.40 Jubilejna teveteka, ponovitev 15. oddaje 14.00 Video strani 15.35 Video strani 15.50 Kekčeve ukane, slovenski mladinski film 17.05 Zlati cekin, posnetek 18.25 Da ne bi bolelo: Astma 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, ameriška nadaljevanka, 1. del 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Križkraž 22.45 TV dnevnik 23.00 Frisco Kid, ameriški film 00.55 Video strani Oddajniki II. TV mreže 13.25 Jugoslavija, dober dan 13.55 Mladinski film 15.25 Osma ofenziva, ponovitev TV nadaljevanke 16 25 Beograjska pomlad, otroška oddaja 17.25 Dallas, ameriška nadaljevanke 18.15 Rokomet (ž) Budućnost : Radnički (Obrenovac), prenos (slov. kom.) 19.30 TV dnevnik 20.15 Glasbeni večer: Katarina Ismajlova 21 45 Poročila 21.50 Integrali, oddaja iz kulture 22 25 Športna sobota _TV Zagreb I. program: 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 BIS, ponovitev 15.15 Mali koncert 15.30 Narodna glasba 16.00 Kritična točka 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 DP v rokometu (m), prenos 18.15 Živeti z naravo, dokumentarna oddaja 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Pečat, informativno politična oddaja 20.15 Boljše življenje, humoristična serija 21.05 Dolarji, ameriški film 22.35 TV dnevnik 22.50 Nočni program 00.50 Poročila NEDELJA 15. maja: 9.10 Video strani 9.20 Živžav 10.15 Grizli Adams, ponovitev 16. dela ameriške nanizanke 10.40 W. Faulkner: Dolgo vroče poletje, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Domači ansambli: Ansambel Mihe Dovžana 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video strani 15.10 Video strani 15.25 J. Dieti: Sinovi in hčerke steklarja Jakoba, 6. del češkoslovaške nadaljevanke 16.25 Preko mostu, kitajski film 18.15 Slovenci v zamejstvu 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 I. Brešan: Obljubljena dežela, 3. del nadaljevanke TV Zagreb 20.50 Propagandna oddaja 20.55 Zdravo 22.25 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 8.55 Poročila 9.00 Danes za jutri in Kdo tam poje, jugoslovanski film 14.00 Športno popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert 21.20 Športni pregled _TV Zagreb I. program: 10.20 10.30 12.00 13.00 13.30 14.00 14.50 15.35 17.25 18.55 19.30 20.00 Poročila Otroška matineja Kmetijska oddaja Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja Posvetovalnica za starše, izobraževalna oddaja Nove skrbi Adriana Mola, angleška nadaljevanka Včeraj, danes: Sonja Vukičevič, oddaja resne glasbe Dokumentarni mozaik Na rivieri, ameriški film Fračji dol, lutkovna serija TV dnevnik Kreatorji in kreacije, musical 21.00 60 let Oskarja: Od tod do večnosti, ameriški film 22.50 TV dnevnik 23.15 Vedno z vami 01.15 Poročila PONEDELJEK _16. maja: 10.00 Naš utrip 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Grog, italijanski film 16.50 Video strani 17.05 Naš utrip 17.20 Zrcalo tedna .17.35 Radovedni Taček: Pust, 7. oddaja 17.50 Makedonske narodne pripovedke: Starec, ki je rešil kraljestvo, 8. oddaja TV Skopje 18.15 Živali pred kamero: Snežne opice na Japonskem, 2. del 18.35 Odraščanje in ljubezen, kratka dokumentarna filma 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 J. Chapot: Pogled v ogledalu, 4. zadnji del francoske nadaljevanke 21.35 Propagandna oddaja 21.40 Aktualno 23.10 TV dnevnik 23.25 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja 17.45 Sedmi veter, otroška oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer: 40 let Cannesa, dokumentarni film 21.35 Pod Satanovim soncem, francoski film _TV Zagreg I. program: 8.25 Poročila 8.30 Otroci, pojte z nami, otroška oddaja 8.45 Sedmi veter, otroška oddaja 9.00 TVvšoli: Igra-moj najboljši tovariš, TV galerija: Dvorci Hrvatskega Zagorja, Pristop k umetniškemu delu. Za učitelje 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli. Tednik, Kaj bi bilo, če bi bilo. Risanka, Književnost: Vladislav Petrovič, Risanka, Angleščina 12.30 Poročila 15.50 Vedno z vami, ponovitev 17.30 Otroci, pojte z nami, 17.45 18.00 18.30 18.40 19.00 19.10 19.30 20.00 21.10 21.55 22.15 otroška oddaja Sedmi veter, otroška serija Nekaj več, izobraževalna oddaja Kmetijski sejem Številke in črke, kviz TV koledar Risanka TV dnevnik D. Krencer-V. Mihletič: Ciao, ciao Bambina, TV film Znanost in mi TV dnevnik Vedno z vami 00.00 Poročila TOREK 17. maja: 10.00 Šolska TV-kemija: Elektrokemija Biologija: Naravoslovni dan: Kako nastanejo fosili 11.00 Tuji jeziki: Angleščina, 41. lekcija 16.10 Video strani 16.25 Mozaik-šolska TV, ponovitev 17.25 Pamet je boljša kot žamet: Coprnije z vodo 17.30 Tedenski zabavnik, 6. del 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.33 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Izbor produkcije študentov AGRFT-kratki filmi 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Osmi dan, oddaja o kulturi 21.45 TV dnevnik 22.00 Naša pesem: APZ Boris Kraigher 22.30 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Mali, veliki, otroška oddaja 18.00 Tuji jeziki: Angleščina, 41. lekcija 18.20 Risanka 18.30 Kmetijski sejem 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 Poje vam Catherine Sauvage, 2. oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Po sledovih Slovencev v svetu XI.. Za boljšim kruhom 20.45 Žrebanje lota 20.50 Kronika filmskega festivala v Cannesu 22.50 TV scena, oddaja iz kulture _TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Mali, veliki, otroška oddaja 9.00 TV v Šoli: Jugoslavija v sodobnem svetu, TV slikanica. Sodobni svet, Avstralija 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli: Koreografija, Risanka, Govorica znakov in simbolov. Ciklusi življenja. Risanka, Svetovna zgodovina 12.30 Poročila 14.45 TV v šoli: Sodobni svet, Avstralija 15.50 Vedno z vami, ponovitev 17.30 Mali, veliki, otroška oddaja 18.00 Pomagajte, mojstri, izobraževalna oddaja 18.30 Kmetijski sejem 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Sonce in sence, španska nadaljevanka 21.05 Signali, kontaktni magazin 22.35 TV dnevnik 22.55 Vedno z vami 00.35 Poročila SREDA 18. maja 10.00 Izbor produkcije študentov AGRFT-Kratki filmi, ponovitev 10.50 Osmi dan, oddaja o kulturi 16.05 Video strani 16.20 Osmi dan, oddaja o kulturi 17.00 Tuji jeziki: Angleščina, 41. oddaja 17.20 ZBIS: Prežihov Voranc: Solzice 17.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh, 3. del otroške nadaljevanke 18.15 Otroška vas, izobraževalna oddaja TV Novi Sad 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Trno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna: V iskanju gospoda Goodbara, ameriški film 22.15 Plesni nokturno: Jasna Knez 22.30 Propagandna oddaja 22.35 TV dnevnik 22.50 Orli in sokoli, dokumentarna oddaja 23.30 Video strani _TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Kdo, ali jaz, otroška oddaja 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 15.50 Vedno z vami, ponovitev 17.30 Kdo, ali jaz? otroška oddaja 18.00 Družinske teme, izobraževalna oddaja 18.30 Kmetijski sejćm 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbrani trenutek 20.10 Nogomet: 2. tekma finala UEFA-Baver: Espahol, prenos 22.00 TV dnevnik 22.20 Vedno z vami 00.30 Poročila ČETRTEK 19. maja: 10.00 Zgodovina: Spominski park Kumrovec, oddaja TV Zagreb, Glasbena vzgoja: Zapis a mlade: Jurij Gregorc 11.00 Dežuje na najino ljubezen, švedski film 16.35 Vedno z vami 16.50 Mozaik-Šolska TV ponovitev 17.50 Indijske legende, kandska otroška nanizanka 18.15 Naša pesem, 2. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Tednik 21.05 Propagandna oddaja 21.10 F. Morante: Zgodovina, 2. del italijanske nadaljevanke 22.45 TV dnevnik 23.00 Jubilejna teveteka, 19. oddaja 00.30 Video strani _Oddajniki H. TV mreže: 17.10 TV dnevnik 17.30 Majhna Nada, otroška serija 17.55 Helsinki: EP v ritmično-športni gimnastiki, prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Glasbeni ropot 20.45 Dokumentarne iveri: Neskončne ceste 21.05 Po sledeh napredka 21.45 Glasbena oddaja _TV Zagreb I. program: 8.25 Poročila 8.30 Majhna Nada, otroška serija 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.45 TVvšoli 15.50 Vedno z vami, ponovitev 17.30 Majhna Nada, otroška serija 18.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja 18.30 Kmetijski sejem 18..40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik in pogovor z Zbignevom Mesnerjem, predsednikom poljske vlade 20.15 ZIP, politični magazin 21 10 Izbrani trenutek-J. Privšek: Tri miniature 21.20 Antologija jazza, zabavnoglasbena oddaja 22.05 TV dnevnik 22.25 Vedno z vami 00.05 Poročila RADIO Qtek, 13. maja: Vi program D5 Radijska šola za nižjo stop t> - 8.35 Mladina poje - 9 05 asbena matineja - 1005 Re ■jrvirano za... - 12.10 Pod do-■xo marelo - 12.30 Kmetijski 'veti - 12 40 Iz glasbene tra-[ 3p jugoslovanskih narodov in ,-dnosti - 13.30 Od melodije nelodije - 1405 Govorimo sško - 14.35-15 25 Popol o mozaik - 15.30 Dogodki Jmevi - 16 00 Vrtiljak želja ■ »P - 17 00 Studio ob 17.00 -°M)0 Minute z ansamblom Toni UlHervola - 18.15 Gremo v kino , 19 00 Radijski dnevnik -til'25 Obvestila in zabavna glas 1 x - 19 35 Lahko noč, otroci -- barv drama sredi mojih ob 18. in 20 uri 14. maja: di 9: barv drama sredi mojih diW ob 16., 18 in 19 uri, prem. ;lb?r b8rv 8fh|J hellraiser lis. ur' m*JB: dom dokum lT1 svet, ki izginja ob 10 uri, ■%n*r barv srhlj. hellraiser uri, jug barv drama sre ^ojih dni ob 17. in 19. uri amer barv kom. FERl> iKuN0RI DAN ob 21 uri 16 Jt(J*: predprem amer barv rA~ policijska akademija *rt°b 18., 18 in 20 uri 17. maja: i'V*r barv srhlj hellraiser 18 in 20 uri 18. maja: >b ,r barv srhlj hellraiser J}. 18 in 20 uri 19. maja: |ug barv. kom imejmo I|q AD| ob 16 in 18 uri, prem. «rVv kom wr - misterij ^nizma ob 20 uri KRANJ STORŽIĆ -. hongkon barv. karate H Rajeva igra smrti ii. 18 in 20 uri 14. maji Vr\bBrv ,ant Pu,t fi,m MLA "UODLAK 2 ob 16 in 18 uri, amer barv. srhlj. PSYCHO 2 ob 20 uri 15. maja: amer barv fant pust film MLADI VOLKOD LAK 2 ob 16 uri, amer barv. erot. kom ZELENA LJUBEZEN - BABY LOVE ob 18 in 20 uri 16. maja ni kinopredatavt 17. maja: franc barv kom SREČEN PRAZNIK ob 16., 18. in 20 uri 18. maja: amer barv erot kom. BA BY LOVE - ZELENA LJUBEZEN ob 16, 18 in 20 uri 19. maja: amer barv srhlj PSYCHO 2 ob 16., 18 in 20. uri _ŽELEZAR_ 13. maja: jug. barv kom IMEJ MO SE RADI ob 16 in 18 uri. prem. ital. barv. erot filma STRASTNA JULIJA ob 20. uri 14. maja: jug barv. kom IMEJ MO SE RADI ob 16. in 18 uri. prem. amer barv akcij, filma VELIKA ČISTKA ob 20 uri 15. maja: dom dok film SVET, KI IZGINJA ob 16 uri, jug barv kom IMEJMO SE RADI ob 18 in 20. uri 18. maja: amer. barv ak cij film VELIKA ČISTKA ob 16., 18 in 20 uri 17. maja: predprem. amer. barv kom POLICIJSKA AKADEMIJA IV ob 16., 18 in 20 uri 18. maja: amer barv. akcij film VELIKA ČISTKA ob 16., 18. in 20. uri 19. maja: amer barv thrill. USODNA PRIVLAČNOST ob 16, 18 in 20 uri DOM KAMNIK 13. maja: slov mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI 2 ob 18 uri, ang. barv drama POT V INDIJO ob 20. uri 14. maja: slov. mlad. film POLETJE V ŠKOLJKI 2 ob 16 in 18 uri, prem. amer barv kom. FERISOV NORI DAN ob 20. uri 15. maja: slov mlad film POLE T JE V ŠKOUKI 2 ob 16. uri, predprem amer barv. kom PO LICIJSKA AKADEMIJA IV. ob 18 in 20 uri 16. maja: amer. barv kom FERISOV NORI DAN ob 18. uri, prem jug. barv kom WR - MISTERIJ ORGANIZMA ob 20 uri 17. maja: amer barv kom FERISOV NORI DAN ob 18 in 20 uri 19. maja ni kino predstavi 19. maja: amer barv pust film OSAMLJENI OBUPA NEC ob 18. uri, prem jug barv drame SREDI MOJIH DNI ob 20 uri TRŽIČ 13. maja: ni kinopredstav! 14. maja: prem amer. barv thrill USODNA PRIVLAČNOST ob 18 in 20 uri, predprem amer barv kom POLICIJSKA AKADEMIJA IV ob 22. uri 15. maja: amer barv thrill. USODNA PRIVLA ČNOST ob 17 in 19 uri, prem ital. barv erot filma STRASTNA JULIJA ob 21 uri 16. maja: ital nem franc. barv zgod. film IME HOŽE ob 1 / 45. in 20. uri 17. maja: amer. barv. kom. PREBUJA NJE POMLADI ob 18 in 20. uri 18. maja ni kinopredstav! 19. maja: slov barv mlad. film PO LETJE V ŠKOUKI 2 ob 18. uri, ital. barv. erot. film OKRUTNI KALIGULA ob 20. uri KRANJSKA GORA 13. maja: amer. barv kom. KDO JE TO DEKLE ob 18. in 20 uri 17. maja: slov barv mlad film PO LETJE V ŠKOUKI 2 ob 18. in 20. uri KOMENDA 13. maja: amer barv fant. pust. film MLADI VOLKODLAK 2 ob 20. uri 14. maja: amer barv kom KDO JE TO DEKLE ob 20 _LAZE_ 13. maja: ital. nem. franc. barv. zgod film IME ROŽE ob 19 uri 18. maja: sivo. barv. mlad film POLETJE V ŠKOUKI 2 ob 18 uri ĆEŠNJICA 13. maje: amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 20 MEDVODE 12. maja: amer. barv. thrill USODNA PRIVLAČNOST ob 20 uri 14. maja: amer barv. akcij film ZAKON OROŽJA ob 19. in 21. uri 15. maja: amer. barv kom KDO JE TO DEKLE ob 18. in 20. uri DUPLICA 14. maja: ital. barv. erot. film STRASTNA JULIJA ob 20. uri 15. maja: slov. barv. mlad. film POLETJE V ŠKOUKI 2 ob 18. uri, ital. nem franc. barv zgod film IME ROŽE ob 20. uri 18. maja: jug barv drama SREDI MOJIH DNI ob 20. uri 19. maja: amer. barv. kom. FERISOV -NORI DAN ob 20. uri CERKUE 14. maja: domači barv. dok. film SVET, KI IZGINJA bo 18 uri, ital. nem. franc. barv. zgod. film IME ROŽE ob 20 uri 16. maja: slov. barv. mlad. film POLETJE V ŠKOUKI 2 ob 18. uri DOVJE 15. maja: amer. barv. vojni film PLATOON - VOD SMRTI ob 19.30. uri ŠKOFJA LOKA 13. maja: amer. drama UUBE ZEN SEX IN TISTO DRUGO ob 18. in 20. uri 14. maja: amer. akcij film RAMBU MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 15. maja: amer akcij, film RAMBU MAŠČEVA LEC ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI 13. maja: amer. akcij, film RAMBU MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri 14. maja: amer. drama LJUBEZEN, SEX IN TISTO DRUGO ob 20. uri 15. maja: ital. vvest. TEX VVILER ob 18. in 20. uri POUANE 13. maja: ital vvest. TEX VVILER ob 20. uri 15. maja: amer. znan. fant. film VRNITEV JEDIJA ob 18. uri ŽIRI 14. maja: amer. avant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 20.30. uri 15. maja: amer. avant. film VRNITEV V PRIHODNOST ob 18. uri 17. maja: amer. krim. film DAN MORILCEV ob 20 30. uri RADOVUICA 13. maja: jug. barv. film MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK ob 18. uri, jug. barv. zab. film DAJ DA SE UUBIMO ob 20. uri 14. maja: jug. barv. zab. film DAJ DA SE UUBIMO ob 18. uri, franc. barv. zab. film TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 20. uri 15. maja: franc. barv zab. film TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 18. uri, jug. barv. zab. film DAJ DA SE UUBIMO ob 20 uri 16. maja: amer. barv. zab. film AMERIŠKA PITA ob 20 uri 17. maja: franc. barv.zab. film TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 20. uri 18. maja: amer. barv. zab. film AMERIŠKA PITA ob 20. uri 19. maja: amer barv. akcij, film REŠITEV V PRAVEM ČASU ob 20 uri BLED 13. maja: ame. barv. ris. film MEDVEDKI DOBREGA SRCA ob 18. in 20. uri 14. maja: jug barv film MOJ ATA SOCIALISTIČNI KULAK ob 18. in 20. uri 15. maja amer. barv. ris. film MEDVEDKI DOBREGA SRCA ob 16 uri amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 18. in 20. uri 16. maja: jug. barv. zab film DAJ DA SE UUBIMO ob 20. uri 17. maja: jug. barv. zab film DAJ DA SE UUBIMO ob 20. uri 18. maja: franc. barv zab film TRIJE MOŠKI IN ZIBELKA ob 20. uri 19. maja: amer. barv zab. film AMERIŠKA PITA ob 20 uri BOHINJ-BOH. BISTRICA 14. maja: amer. barv. ris. film MEDVEDKI DOBREGA SRCA ob 18. uri, amer. barv. akcij, film SMRTONOSNO POSLANSTVO ob 20. uri 15. maja: ital. barv film TUAREG ob 18. in 20. uri 19. maja: jug. barv. zab. film DAJ DA SE UUBIMO ob 20. uri mimmmmiGLAs 8. stran Petek, 13. Tomaž Ertl Kriminal se ne koti le v gospodarski krizi Tomaž Ertl nam je zadnja leta znan kot republiški sekretar za notranje zadeve. Letos pa smo tega gorenjskega rojaka, Jeseničana, ki je bil pred 14 leti za »par let« povabljen na delo v republiko, potem pa se mu je ta par raztegnil v pol ducat in čez, spoznali tudi kot kandidata za predsednika predsedstva SRS. »Moji Jeseničani so predlagali kandidaturo, ko pa sem jo sprejel, so me prosili, da ne bi odstopil,« malce na šalo zaokroži sogovornik to epizodo v svoji karieri. Sicer pa je pogovor z možem, ki že malce razmišlja o spokojnejšem poklicu (pokoju), pa mu še ni dano, tekel o varnostnih razmerah v Sloveniji. Povod zanj pa je današnji praznik, 13. maj, dan varnosti. Kakšne so z najvišjega mesta v organih za notranje zadeve videti varnostne razmere na Slovenskem? »Če bi rekel, da dobre, mi bralci ne bi verjeli, saj vsi poznamo težave, ki se pojavljajo. Statistike o prekrških, kaznivih dejanjih, ki jih je zdaj več, zdaj manj, ne kažejo kaj posebnega. Iz teh podatkov je težko sklepati, da bi se varnostne razmere slabšale, da naši državljani ne bi imeli mirnega življenja in bi bili zaradi tega vznemirjeni. Toda skrbi zbujajo pojavi zadnjih let, ko kazniva dejanja postajajo vse agresivnejša: umori, poskusi umorov, spolno nasilje, arogantno nasilniško obnašanje... Resda se ne pojavljajo v večjem številu, toda če se bo to nadaljevalo, bomo težko še naprej govorili o mirni in varni deželi, kar je bila vselej tudi 'deviza' našega turizma, češ da Slovenija, (Jugoslavija) lahko zagotovi mirno in varno počutje ljudi, ki nas obiščejo. Dosti energije vzame delavcem v organih za notranje zadeve meja, pa ne le prekrški in kazniva dejanja ob njenem prestopu, temveč tudi prizadevanje, da bi imeli domači potniki čim prijetnejši občutek, ko odhajajo čeznjo, tujci pa vtis, da so zaželeni in dobrodošli. Zadnja leta so čakalne dobe na meji znatno krajše, še vedno pa se jim ni moč docela izogniti, ob dejstvu, da je le lani prestopilo mejo 84 milijonov potnikov. Zajeziti morijo na slovenskih cestah Tudi v prometu so razmere vse prej kot mirne. Lani je v nesrečah na cestah »umrla cela slovenska vas«. Kaj storiti? »Prometna varnost je resnično katastrofalna. Nekaj let smo imeli, brzda kot posledico omejitvenih ukrepov (omejitev vožnje, parnepar), manj nesreč in manj mrtvih. Od več kot 600 mrtvih na leto smo prišli do 450 žrtev. Lani je v prometu umrla, kot pravite, cela slovenska vas, 585 ljudi, letos pa je cesta do zdaj vzela že 148 življenj. Osnovni vzroki (prehitra vožnja, neupoštevanje strani vožnje in podobno) kažejo na izredno nizko varnostno kulturo v prometu. Družno s sveti za preventivo skušamo doseči ukrepe, ki bi zajezili to morijo na slovenskih cestah. Pred leti je bilo podobno stanje v požarni varnosti, ne toliko glede števila požarov kot katastrofalnih posledic. Veliko smo vložili v to, da bi obvarovali družbeno lastnino, veliko pa bo še treba storiti. Mnogo je še namreč požarov, ki nam jih ne bi bik> treba. 50 na leto jih zaneti otroška igra, več kot polovica jih je zaradi malomarnosti in neprimernega ravnanja, veliko je samovžigov, ker ljudje napak shranjujejo snovi, nevarne za samovžig, veliko je dotrajanih dimnikov. Več dela na preventivi (akcija s slovenskimi gasilci!) sicer že prinaša sadove, mnogo dela pa še čaka.« Med gospodarski kriminal sodijo tudi gozdne tatvine. Te na eni strani služijo kot špekulacija, da se lastnik izogne dajatvam in na hitro zasluži, kar je zlasti v trgovini z lesom mogoče. Po drugi strani pa ljudem s plitvim žepom nezakonite sečnje pomenijo vir oskrbe zu zimo. če se zakonitosti zapro vrata Razrašča se tudi gospodarski kriminal, ki domuje že za mnogimi tovarniškimi vrati. Kako da temu v družbi ni moč uspešneje stopiti na prste? »Naši 1 nminalisti sicer naredijo vse, Ja bi odkrili tovrstna kazniva dejanja, toda to ni dovolj. Gospodarski kriminal ima ugodna tla tam, kjer je slab, neorganiziran nadzor, kjer stvari tečejo po domače, kjer si nekdo leta in leta lahko prisvaja družbeno imovino, pa se mu nič ne zgodi. Kjer je red, doslednost in tako poslovanje, ki ne daje možnosti, da bi si ljudje protizakonito prilaščali, teh pojavov ni. Druga plat medalje pa so naše splošne gospodarske razmere, ki odpirajo vrata možnostim za špekulacije. Pred leti smo se pogovarjali o tako imenovanih 'koristnih malverzacijah'. Mi smo opozarjali, da jih ne sme biti, ker je to odstopanje od zakonitosti. Če se vrata slednji zapro, kdove čemu se bodo potem odprla in kaj vse bo skoznje prišlo! Zato je bolje, da imamo takšen zakon, ki ga je moč spreminjati, prilagajati, in da se vendarle držimo zakonite poti. Glejte, le v zadnjem času, ko nas tare vprašanje likvidnosti, so v vsesplošni dirki za denarjem kot gobe po dežju zrasle razne 'posredovalnice', ki sila dobro zaslužijo za delo, ki bi ga morale opraviti regularne institucije, pa ga ne. Vsako leto imamo okoli dva tisoč primerov gospodarskega kriminala, vendar so vanj zajeta tudi dejanja kot izdajanje nekri-tih čekov, krivolov in podobno.« Kako ste v organih za notranje zadeve opremljeni, usposobljeni, oboroženi z znanjem zoper vse to? »Dolgoleten napor ljudi dovolj dobro usposobiti za to delo se kaže v našem sistemu izobraževanja, od srednje šole (kadetnice) do višje in visokošolskega izobraževanja v notranjih zadevah. Danes je slovenska milica najbolj adekvatno zasedena I kadri, ki imajo dejansko izobrazbo glede na sistemizacijo delovnih mest. Usposobljenost naših delavcev se kaže v tem, da je vse manj nerodnosti v odnosu do ljudi, da se milica dejansko približuje ljudem, ki jo sprejemajo ne le kot represiven organ, temveč tudi kot pomočnika vsem, ki so v stiski. Veliko energije gre namreč v milici za tako imenovane humanitarne namene: od reševanja v gorah, iskanja ponesrečenih, v odročnih krajih so miličniki osamelim in ostarelim neredko edina vez s svetom. Po šolah in drugje pomagajo z informacijami, ki naj okrepijo varnostno kulturo, da bi znali pravi čas negativne pojave preprečiti. Ni namreč interes te družbe imeti veliko ljudi zaprtih, temveč da do pojavov, ki jih spravljajo za zapahe, sploh ne bi prišlo.« Na Gorenjskem, je bilo luni raziskunih več težjih kaznivih dejanj, kur kuže tudi nu dobro delo tamkajšnjih orga-nov zu notrunje zudeve. Do-gujunje nu Gorenjskem (ki je sicer pomunjšunu sliku slovenskih razmer, dokuzuje, du se v kriminuliteti poja vljujo elementi profesionul-nosti. Dokuzuje tudi, du se množijo hujšu kuznivu deju-nju, tod mordu bolj ropi, poskusi umorov, umiri, drugje nu Slovenskem spet bolj spolno nasilje, ponekod medsebojna obračunavanja v gnevu, ki gu netijo sosedski spori, prihuju do požigov, telesnih nupudov. Spet drugje zukonci z nasiljem poravna vujo medsebojne račune. Ljudska milica raziskovanje javnega mnenja, da je v anketo vključil nekaj vprašanj, ki se nanašajo na odnos ljudi do slovenske milice. Prijetno smo bili presenečeni, saj je večina odgovorila, da v miličniku vidi predvsem človeka, ki ga varuje. Izjavljali so tudi, da bi miličniku pomagali, če bi s tem preprečili kaznivo dejanje. Vse več ljudi čuti naše prizadevanje, da ne bi bili le represiven organ, temveč da ustvarjamo tudi pogoje za varno počutje ljudi.« Ob ravnanju milice v sosednih republikuh, v Moševcu in Vevčanih, se poruju tudi vprušu-nje, koliko v slovenski milici prihuju do pojava, ki mu pruvite prekoračitev pooblustil in kuko ukrepute zoper to? »Lani je bilo 89 upravičenih pritožb občanov na uporabo prisilnih sredstev milice. Na vsako tako pritožbo reagiramo z disciplinskim ukrepom. Lani je bilo 42 miličnikov zaradi takega ravnanja disciplinsko kaznovanih, druge smo opozorili. O hujših kršitvah pa presoja tožilstvo. Takega ravnanja pa je iz leta v leto manj. Zelo natančno moramo namreč vsako leto o tem poročati skupščini, predsedstvu republike, ti pa dokaj črno gledajo na takšna dejanja. V sedanjem bolj sproščenem, nekateri pravijo demokratičnem vzdušju, se za taka ravnanja zagovarjamo tudi pred javnostjo. Na očeh in udaru javnosti smo že od nekdaj in to nam je le v prid.« Se v teh razmerah pojavlja tudi več političnih kuznivih dejanj? »Gre za čuden pojav, ko imamo občutek, da ljudje bolj kritizirajo in udrihajo čez zdajšnje razmere, v naših statistikah pa je iz leta v leto manj kaznivih dejanj s političnim obeležjem. Lani smo tožilstvu ovadili 14 tovrstnih kaznivih dejanj, pa si sami izračunajte. S prekrški s političnim obeležjem, ko vinjene osebe kar povprek udrihajo čez družbeno ureditev, vodilne ljudi in institucije in s tem vznemirjajo soljudi, si ne belimo glave.« Ljudje se na mnogih področjih zunušujo le nu orgune zu notrunje zudeve, čeravno smo v družbi razvili nekatere oblike, ki dajejo možnost, du se družbu ob določenem pojuvu sumu orguniziru. Družbenu sumozuščitu ni podaljšana roku policije. Nam je sicer všeč, če občun sporoči, du nekdo \ lam! ja v trgovino, suj storilcu lahko hitreje primemo. Todu to ni smisel družbene sumozuščite. Zu-mun je tudi, če num deluvsku kontrolu sporoči, du je bilo iz tovurne pokrudenegu toliko in toliko blugu. Ne, stremeti morumo k razvijanju takega kontrolnegu mehanizma, du do teh pojavov sploh ne bo prihujulo. Če bomo čakali, du le milicu odkrije vse, kur se po tovurnuh nezakonitega dogaja, se bodo mnogi zujet-no okoristili. Ni kriva le kriza Kuj pu drugu plat tegu odnosa? Ali ljudje milici zuupajo? »Lani smo prosili Inštitut za Krizne razmere zbujajo nezadovoljstvo ljudi, uli spodbujajo tudi dejanja zoper zakon? »Pravkar so me tudi za televizijo spraševali, koliko ekscesnih pojavov je posledica kriznih razmer. Naj ponovim odgovor, da pogosto neutemeljeno pripisuje mo razne pojave naši krizi. Umorov, poskusov umora, spolnega nasilja in podobnega ne hi mogel povezati z njo. Pač pa je ver im iht/a. prisvajanja družbene imovine, kar je posledica neurejenih razmer v organizuei jah združenega dela in splošnih razmer, ki odpirajo vrata Spekulaciji. Sicer pa kriminaliteta narašča tudi v deželah, ki jih po znamo kot gospodarsko uspešne, torej ne gre za Jugoslovan sko posebnost. Stanje kriminalitete v nekaterih drugih državah, kolikor jih jaz poznam, je celo brez krize mnogo slabše kot pri nas.« Zakaj se poletna šola slovenskega jezika seli iz Kranja? Kar nekomu gre, mami tudi drugi Kranj, 11. maja — Jezik označuje narod. Slovenski narod je razpršen, slovenski kulturni I t če smem tako reči, je domala ves svet. Da bi bila vez med matično deželo in rojaki na tuj** močnejša, prisegamo na gojenje in vzdrževanje jezikovne kulture med Slovenci onkraj' nekaterih zahodnoevropskih deželah, kjer je veliko naših ljudi na začasnem delu, njihovi nošolski otroci obiskujejo dopolnilni pouk slovenskega jezika; na nekaterih univerzah sol*1 ti slovenskega jezika; na ljubljanski Filozofski fakulteti že približno dve desetletji deluješ*' slovenskega jezika in kulture. Edino prostor srednješolske generacije je dolgo ostajal praJf,a čneje do leta 1981, ko sta Slovenska izseljenska matica in komisija za izseljenska in mani-vprašanja pri republiški konferenci SZDL predlagali kranjski »gimnaziji« in domu učence^ no šolo slovenskega jezika, namenjeno generaciji med nekako 16 in 22 letom. Prvič je bitaf ganizirana leta 1982, potem še petkrat. Skoznjo je šlo približno 240 slušateljev, ki so pf vseh kontinentov. Šola se je dokazala. Zakaj se potemtakem seli iz Kranja v Ljubljano? Že nekaj let obstajajo načrti, naj bi se v okviru Filozofske fakultete oblikoval center, ki bi proučeval, raziskoval in tudi izobraževal ljudi zunaj matične domovine. Spekter dejavnosti centra bi bil zelo širok, od predšolske vzgoje do fakultete prek vseh vmesnih stopenj. V tem okviru naj bi v prihodnje delala tudi poletna šola slovenskega jezika. Zgoščenost "duhovne" skrbi za Slovence na tujem na enem mestu, v Ljubljani, in povezava z obstoječim seminarjem slovenskega jezika in kulture na Filozofski fakulteti je bil glavni argument za odselitev šole iz Kranja. Nanizani so bili še nekateri drugi, bolj smešni kot resni, na primer, da poletni Kranj ni na kulturnem nivoju slušateljev. Žal pa se človek ne more povsem znebiti občutka, da je tudi tej odločitvi botrovalo tipično jugoslovansko razmišljanje; če nekje nekomu nekaj dobro gre — zakaj ne bi sam pograbil? Valentin Pivk, ravnatelj kranjske "gimnazije", nosilke poletne šole slovenskega jezika, je namreč dejal, da so lektorji Filozofske fakultete, ki so sodelovali v programu šole, pogosto poskušali vzporejati to šolo z njihovim seminarjem slovenskega jezika in kulture. Seminar je sicer namenjen slovenistom, ki so v tujini končali visoko šolo slovenskega jezika. Primerjali so oblike in ^ dela, med besedami pa se je dalo ujeti tudi kan<^, sti ali celo očitka, češ da Kranjčani pri organizacij ne šole nimajo denarih zadreg, kakršne ima *"''". fakulteta s svojimi seminarji. Težave so tudi v Kf*j le, vendar so jih znali gospodarsko reševati. pi""^ med kranjsko šolo in ljubljanskim seminarjem mogoča; predvsem zato, ker gre za povsem razlic^ raciji slušateljev; različni po starosti, predizob^ motivaciji. Pri dveh tako različnih generacijah B'^ če uspešno uporabljati enakih izobraževalnih * Metoda, ki ji ne gre oporekati veljave na univerf% zelo težko obnesla na bistveno mlajši generacij1-..; sredi najlepšega poletnega časa. Če bo Filozof**^ teta pri takšnem vzporejanju vztrajala, je zelo " da poletna šola slovenskega jezika propade. Razprava o preselitvi poletne šole je trajal*? tri mesece. Slovenska izseljenska matica in kolj" izseljenska ter manjšinska vprašanja pri reput ferenci SZDL oziroma vsaj predstavniki teh d tucij so očitno podlegli utemeljitvam pobude. C je bil postavljen praktično, pred dejstvo. Vs8j| odprt dialog so si Kranjčani v njem najbrž zasl« H- Neprezračene učilnice, krive hrbtenice, palačinke in pizze... Kaj pa zdravje, sprašujejo kranjski pionirji Kranj, 11. maja — Pred dvema letoma so kranjski pionirji na občinski konferenci govorili o prostem času, lani o varstvu življenjskega okolja, letos so za temo izbrali zdravje. Delegati iz pionirskih odredov so jedrnato in brez ovinkov (za vzor bi si jih lahko vzeli odrasli, ki pogosto razpredajo »čreva« ) povedali, kaj jim že v teh rosnih letih razjeda zdravje in kaj zanj lahko tudi sami store. Svoje sklepe bodo posredovali na republiški pionirski konferenci 20. maja v Celju. Zdravje ni vse, a brez njega ni nič. Zmernost je mati zdravja. Svež zrak je boljši kot tisoč doz zdravil. Bolečina je pes čuvaj zdravja. Človek s cigareto ima tako usodo kot jabolko s črvom. S temi in podobnimi modrostmi na oblepljenih stenah dvorane Prešernove šole so kranjski pionirji začeli problemsko konferenco o zdravju. Uvodno razpravo je imela Urša Zuvec, ki je povzela nekatere zaključke iz ankete med sošolci. Pionirji so v šoli povprečno po šest ur na dan, je ugotovila; ko pridejo domov, nekaj pojedo, učijo se približno eno uro, v prostem času se največ ukvarjajo s športom, igrajo inštrument, gledajo televizijo. Osem do deset ur na teden namenijo za rekreacijo. Spijo povprečno osem ur, zato so včasih tudi zaspani. Ne vedo, kako bi skrbeli za svoje zdravje. Za temelje zdravja imajo higieno, zdravo prehrano, šport. Večina pionirjev je trikrat na dan, največ kruha, sadja, krompirja, najbolj v slast pa jim gredo palačinke, pizze in sladoled. O skrbi za zdravje se šolarji sicer pogovarjajo, malokaj pa store. V pripravah na konferenco so ponovno opozorili na slab zrak v učilnicah. Nekatere podatke so poiskali tudi pri zdravnici v z.druv-stenem domu, ki jim je povedala, da je v šolski ambulanti lani iskalo zdravje 31940 učencev, da najpogosteje obolevajo na dihalih, infekcijah, otroških bolezih, boleznih sečil. Skoraj P°'° otrok ima slabo držo. Posebno zanimiva je bila razprava Irel^ pan iz Žabnice, ki je izpostavila vprašanje0 ^ ženega okolja. V vasi je še vedno prema'0.^ za odpadke, odrasli mečejo cigaretne šk*. ogorke po tleh, s smetišč neprijetno sttit^1 tako s prašičje farme v Crngrobu, kjer kl] . tožbam krajanov ne pokrijejo poginulih Vx Tudi potok Žabnica je vse bolj onesnažen učencev, udeležencev očiščevalne akcije, k'" dobro umili rok, je bilo naslednji dan bolfln Iz šole Matije Valjavca v Preddvoru j^ na konferenco Aleksandra Zupane, ki je j da je vzrok slabe drže in okvar hrbtenice 1^1 di nepravilna višina klopi in stola v ruzr**, najmlajši šolarji gostujejo v neprimernih skih učilnicah, in da se med glavnimi olji, saj slab zrak povzroča slabo poČtwJjj st, nezbranost.. Podobno je z minU^i zdravje med učnimi urami, ki naj bi prišli do. Tudi premajhne in prevelike stole s* ^ razporediti po šoli, da bodo učencem bolj P j^; Velik del zdravja pa je pogojen z. vzgw 'ti ro, dobrim zgledom odraslih. Otroci pačJe U tolikokrat in tako kot odrasli, odmetaV*j^jc ke, ker jih odrasli, preklinjajo, ker se ^'erje pri odraslih, ure in ure strme v televi*0 odrasli zanje nimajo časa... :p) Torej, odrasli; otroci so za zdravje *\"Jtf 11. ^ IZ ZGODOVINE Inob (20) Ivan Iz čete nov Kamniški bataljon Pri opisu o Kamniški četi (26.2.) je bil zaradi napake izpuščen podatek, da je bila četa ustanovljena 27. marca 1942, in du je tedaj šte-lu 28 borcev. Že dotlej je bila zelo aktivna, kar je bila potem še bolj. Postopoma so pridobivali nove borce. Nu predvečer, 1. maja 1942 so četne patrulje na več krajih zažgale kresove, ena pa je na Starem gradu nad Kumnikom izobesila veliko slovensko zastavo, zažgala nekaj eksploziva in demonstrativno vrglu nekaj bomb. To je dalo spodbudo prebivalstvu, med okupatorji in njihovimi sodelavci pa je ta demonstracija pov-zročilu preplah. Za tem se je Kaminska četa domala nepre stano'morala .popadati z zasledil jočimi polici sti. Do najhujših spopadov pa je prišlo na hn bw Osnovčku nud Tuhinjsko dolino 10. muja 1942. Ostro ošiljeni hrib je nudil odlične obrambne možnosti, zuto se je četa tega dne uspešno branila pred najmanj desetkrat mo čnejšimi napadalci. Spopad je trajal ves dan, kajti policisti io Osnovcek tesno obkolili in proti četi izvedli štiri hude napade Zadnji, proti večeru, je bil najhujši, toda nobena stran ni popustila. Pri tem so policisti imeli več mrtvih in ranjenih (ItOViU DJ bilo mogoče ugotoviti), da so jih ponoči na silo zbrani kmetje morali voziti v dolino. Zaradi silovite premoči so se partizani zve čer prebili v smeri doline in prenočili v podnož- ju Osnovčka. V teh spopadih je četa irn.?'a ga mrtvega, vendar pa tudi pet ranjen''1 • Spopad, ki je pozitivno odjeknil me° valstvom, sovražniku pa zadal skrbi, je lej največji in najuspešnejši na kam0 območju. Ugled borcev kamniške čete J narasel. Rodil pa je tudi pruktične poS četi so se poslej v večji meri pridruževal' hreni novi prostovoljci. Kljub močnim okupatorjevim sl'urll'n, bilo v tem času na Gorenjskem blizu roženih mož, je Kamniška četa v ne^%) po spopadih na Osnovčku narasla nu ",,KuiV; kot 70 borcev. To pa je omogočilo ust" ^ijjj dveh čet, povezanih v nov Kaminski b<*alj (prvi je bil ustanovljen ze 17 avgusta 19%) ustanovitve novega Kamniškega batuljI Jf prišlo sredi maju 1942 nud Zlatim polj®* va ustanovitve ni bilo mogoče ugotoviti/- ^ Ijonski komandant in polit komisar sta P.jj] prejšnja četna voditelja, in sicer /naVn\g^r, nak Matija Bleje Matevž ter Jakob MoJJj. / hor, oba po,-nej-, i padla borca in po voj novana za narodna heroja. sttmočje, ki je (bilo) eno najbolj ?groženih v epidemiji stekline n s tem povežem vaške pse in ^ačke, ki se potikajo tudi okrog jam, redi se mrčes... Pa zi jama! Pot nas je vodila naprej milj*0 Form v sosednjo vas Sv. iuh, kjer smo od Rudija Jereba 'zvedeli: »Odkar je tu vojaška larma, potok Sušica, ki teče mi-*ibi od tod naprej v svoji strugi nima več rib. Spomnim se, da srno jih kot otroci včasih lovili s košarami, se v potoku kopali in ■Jjegovo vodo pili brez bojazni. J^anes to kajpak ni več mogoče, . ajti izgleda, da v Sušice spuščala gnojnice. Zdi se, da so »čistil* .e naprave« bolj samo pretočne fpne, ki pa popolnoma odpovejo ob večjih nalivih. sem v strahu uspel izplavati nazaj na breg, konj pa je prišel iz jame na drugem koncu, k sreči oba brez poškodb. V tistem trenutku sploh nisem vedel, kaj se pravzaprav dogaja. Še isti večer sem telefoniral na škofjeloško postajo milice in povedal, kaj se mi je zgodilo, kajti nisem si mogel predstavljati, da bi se kaj takšnega naredilo še komu, pa bi ga potem imel jaz nekako na vesti. Naslednji dan sva šla z miličnikom po isti poti in tudi on ni opazil nikakršnih predhodnih opozorilnih tabel. Sam sem jamo, v katero sva padla s konjem, premeril — nekako 12-15 m dolga, 6 m široka in skoraj 3 metre globoka.« Službeni organi? Kaj so storili službeni organi, ki naj bi bili tako ali drugače pristojni za tovrstne dogodke? Na škofjeloški postaji milice nam je Iztok Bečan, namestnik komandirja povedal, da se je lani avgusta pri njih oglasil občan, ki je razložil, kaj se mu je pripetilo. Postaja milice je potem na osnovi te prijave obvestila Upravo inšpekcijskih služb za Gorenjsko (UISG) (sanitarno inšpekcijo), kjer so povedali, da predmet ni v njihovi pristojnosti, ker gre za teritorij JLA. Preden smo se obrnili na inšpekcijo, smo za stališče povprašali še predsednico Izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka, Ido Filipič-Pečelin: »Problematike okrog prašičje farme ne poznam podrobno, slišala sem za nesrečo s konjenikom in za določena mnenja okoliških krajanov, vendar do mene oseb- Še enkrat poudarjam, da je bilo ugotovljeno, da je zadeva v pristojnosti JLA in mi nimamo nikakršne izvršilne moči. Zapisnik tega dogodka smo poslali vsem pristojnim.organom. O jamah se je med krajani govorilo tudi kasneje, tako da je veterinarska inšpektorka Smi-ljana Verbič 13. aprila letos o teh pripombah seznanila namestnika starešine Švrljuge.« Beseda JLA V vsem tem mozaiku nam tako ostane še beseda JLA. Za njihov pogled na zgoraj opisano smo se obrnili na oficirja Bori-slava Matica Iz kranjske VP 1098: »Celoten gozd, na katerem je tudi naše območje, je zelo prehoden. Na treh mestih smo namestili opozorilne table. Kar se tiče konjenika: ta ali ni spoštoval ali je spregledal opozorilo, tako da je zavil na to področje. Po takratnem pregledu s civilnim inšpektorjem je bilo dogovorjeno, da se jame označijo, kar je bilo kasneje tudi realizirano. Naokrog so naši vojaki na- avi^^. k> hJi? z lanski i se je opazno po ^u'h* Z.lunskirn letom — kupi xt\qs a: steklenic, konzerv, je ne-$ki °a- Ko sem bil sam v vojnoj'r?° na's vsui naucili. da za se" Pa st J?ravima še hu^' od tOKa ni a dv° veliki jami, napolnje Crkn '*nico' na vrmi pa Pluvajo benoeni Prašički. Okoli ni notam; Rradi>' iščite, samo tik ob Jjjgje »Pazi jama!, jama! Sar n'lrn' da sami prašiči niko-He2n e m<>tijo, pač pa nas moti W.OSen smrad, svinjarija, uni-y? Jv°aa. Kako bo to spel pole tla onf^ U'ga se Preprosto ne videtiiSUtl Z l,(>st'dumi' to moraš Na' V*st HUS-SU llum i1' Prišla tudi Nbli« ,ani v eno od teh iam ^atui. vek sk"P"J s konjem. j^bovanjV? K Jf** Stremfelj i/. Škofje Lo-st>rn s'Unsko k>t°. konec poletju, ni poti rs6!kij,'m |)H|ai p" *'."/(' ^isem SJi ie Il°ke' na kateri ^bie ,v,del nobene opozorilne ali d' ua «re /.a voj aško ozemlje °tem °bstaJaJ° kukšne jame. er Naklo : Primskovo, Polet: Visoko, Bohinj : Sava in Jesenice : Triglav. Pionirji igrajo v soboto, ob 16. uri in sicer Primskovo : Kokrica, Naklo : Zarica in Sava : Mavčiče. Mladinci igrajo v nedeljo, ob 9.30 in sicer Naklo : Zarica, Kokrica : Primskovo in Visoko : Trboje. V soboto, ob 9. uri bo na Prim skovem prvi spomladanski turnir mlajših pionirjev. Igrali bodo Trboje, Zarica, Naklo in Primskovo. — D. Jošt Rokometni spored — Osrednji dogodek bo jutri, ob 18.30 v Dupljah, ko bodo rokometašice Kranja igrale s Polano in že prejele pokal za naslov republiških prvakinj, Alples pa bo igral jutri, ob 17,15 z Olimpijo v športni dvorani na Podnu. Rukometaši Termopo-la bodo jutri, ob 19. uri igrali na Podnu z STT Rudurjem. VII. moški ligi bo v nedeljo, ob 10. uri v I*reddvoru tekma Preddvor : Mo krec, v ženski ligi pa jutri, ob 18. uri tekma Preddvor : Krim. Mladinci center jutri, ob 15,30 : v Železnikih Alples : Preddvor in ob 17. uri. Kamnik : Peko. Mladinke center jutri, ob 18,30 v Tržiču Peko : Olimpija, danes, ob 19.15 na Podnu Ratitovec : Preddvor in jutri, ob 17. uri Kranj : Alples.— J. Kuhar Večer z najboljšimi gorenjskimi športniki Njihovi uspehi so tudi naši Javornik, Koroška Bela, 10. maja — Na prireditvi, ki jo je skupaj z jeseniško Zvezo telesnokulturnih organizacij organiziralo naše uredništvo, smo najboljšim gorenjskim športnikom v letu 1987 podelili pokale in priznanja. Jeseničani so še posebej nagradili hokejiste, direktor Temeljne banke Gorenjske Janez Be-dina pa je izročil v imenu banke in Gorenjcev Bojanu Križaju posebno darilo, sliko Jožeta Trobca, ob njegovem slovesu od tekmovalnega smučanja. Da je šport na Jesenicah doma, da ga imamo z njimi vsi skupaj radi in da so športniki vedno dobrodošli gostje, je potrdila torkova prireditev v dvorani Doma Julke in Albina Pibernik na Javorniku. Polna dvorana je iskreno nagradila vse športnike, ki so se stoodstotno odzvali vabilu za sodelovanje na prireditvi, prav tako pa vse, ki so sodelov l-li na prireditvi, in jo srečno pripeljali do konca. To velja za Množičnost in kakovost Zveza telesnokulturnih organizacij Jesenice združuje 34 klubov in društev tekmovalnega in rekreativnega značaja. V jeseniški občini je 6 planinskih društev in štiri postaje GRS z odličnimi reševalci in alpinisti. V občini deluje pet društev Partizana (Jesenice, Hrušica, Blejska Dobrava, Žirovnica in Javornik Koroška Bela), šest športnih društev (Rateče Planica, Kranjska gora, Mojstrana in Planina pod Golico)ter smučarski klub Kranjska gora in Športno društvo Jesenice, ki združuje 11 klubov. Matjaž Zupan, ki služi vojaščino v Ljubljani, prejema priznanje Pihalni orkester jeseniških železarjev, za žirovniški pevski oktet, za voditeljico prireditve Majdo Rebernik, za novinarja jeseniškega radia Triglav Janka Rabiča, ki se je na odru pogovarjal s športniki, za Klemena Koširja, ki je hudomušno in pikro ošvrknil jeseniško stvarnost, in za vse soustvarjalce prireditve, jeseniške kulturnike in sodelavce Zveze telesnokulturnih organizacij občine, pa za Franca Koširja, ki je za uvod zaigral njegovo in našo Prelepo Gorenjsko. Z dobrodošlico sta prireditev začela predsednik jeseniške občinske skupščine Jakob Medja in direktor ter glavni urednik Najboljša športnika rekreativca Železarne Janez Babic in Milena I .u/n i k v pogovoru l novinarjem jeseniškega radia Junkom Rubi- čem. Najboljši so povedali Bojan Križaj: »Kaj bom sedaj počel? Strogo bom vezun nu tisto, kar najbolj znam, smučati pa najbolje /nam. Z t lanom bom sodeloval pri ruzvijanju smuči, pri propagundi, še vedno bom po tej plati vezan na tekmovanja, od časa do časa pa bom tudi pokomentiral kakšno tekmo na radiu in televiziji.« Katja Lesjak: »Na smučanje me vežejo lepi spomini, če odmislim seveda poškodbe. Je pač tako, da se vedno sporni njaš tistega, lepšegu. Trudila sem se, vendar ni šlo več. Veliko sveta sem videla, žal pa tudi precej bolnišnic. Moja vzornika sta bila Stenmurk in Križaj. Kaj bom počelu sedaj? Študirala i n M rekreativno ukvarjala s športom.« Edo Hafner: »Veliko se govori o odhodih hokejistov z Jesenic. Včasih je še celo dobro, du kdo gre, du lahko /uigra drug. Je pa tudi razumljivo: drugje je več denarju in vsak gre raje tja. Kdo bo z Jesenic odšel, bo jasno konec maja, ko ho končan prestopni rok. I .etos je bil boj zu prvaka nujtežji. Tudi v prihodnje bo težko. Drugje več vlugujo, nu Jesenicuh pu umi sikdo misli, da moramo biti enostavno vedno prvi, ne glede na druge okoliščine.« Bojan Križaj s pokalom Katja Lesjak ne bo več tekmovala Bos na Triglav Janez Brojan, star 82 let, je bil do lani 521 krat na Triglavu. Upa, da bo šel julija, če pa bo kdo hotel iti z njim, pa se bo na vrh povzpel že prej. Kdaj je šel prvič? »Avgusta leta 1919. Na Macesnovec sem šel k ovcam, pa me je zamikalo, da bi šel naprej. Bil sem v coklah. Dva planinca sta mi odsvetovala vzpon, vendar sem šel do Kredarice. Ko sta šla onadva v kočo, sem smuknil naprej, na Malem Triglavu pustil cokle, in šel bos na vrh.« Gorenjskega glasa Štefan Žargi. Potem so na oder prihajali bolj ali manj znani športniki iz jeseniške občine, najmlajši, ki šele začenjajo okušati grenkobe in slasti športa, in starejši, prekaljeni, vendar neutrudni. Janko Rabič se je pogovarjal z najboljšima športnikoma rekreativce-ma Železarne Mileno Lužnik in Janezom Babičem, s planinskim in alpinističnim veteranom Janezom Brojanom iz Mojstrane, starim 82 let, ki je bil 521 krat na vrhu Triglava, z neumornim in uspešnim kegljačem na ledu Rudijem Šapkom, ki je doslej osvojil na evropskih in svetovnih prvenstvih pet kolajn, prvo Obetavna smučarja Igor Bašelj in Janez Slivnik leta 1983, ki je bila sploh prva kolajna takšnega leska v jeseniški občini, z mladima športnikoma, tekačem Igorjem Bašljem iz Kranjske gore in alpskim smučarjem Janezom Slivnikom z Blejske Dobrave, pa z lani najboljšimi športniki na Gorenjskem Bojanom Križajem, Katjo Lesjak in jeseniškimi hokejisti, Božo Bartol izroča priznanja hokejistom, državnim prvakom Prireditvi so pomagali Glavni pokrovitelj prireditve na Javorniku je bila Železarna Jesenice, sopokro-vitelji pa so bili še Gradbinec Jesenice, Kompas-ho-teli Kranjska gora in Integral, potniški promet. Janez Krojim, planinsku koreni-nu v katerih imenu je govori kapetan Edo Hafner. Lani najboljšim gorenjskim športnikom in moštvom smo podelili priznanja Gorenjskega glasa. Prejeli so jih Mojca Dežman, Polona Frelih in Katja I^esjak, Matjaž Zupan. Grega Benedik in Bojan Križaj ter kranjski smučarski skakalci, leski padalci in jeseniški hokeji' sti. Bojan, Katju in hokejisti so prejeli še pokale, vsi igralci pr' vega jeseniškega moštva P9 klubska priznanja. Prireditev je bila tudi prikaz telesnokulturne dejavnosti v je' seniški občini in je tudi zaradi tegu uspela. J. Košnjek Shke: G. Šinik V Škofji Loki Državno prvenstvo v golbalu Škofja boka. 11. maja —Zveza za rekreacijo in šport invalidov Slovenijo in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije pripravljata danes in jutri v osnovni šoli Cvetka Go-larja na Trati državno prvenstvo v golbalu, igri z zvenečo žogico zu slepe in slabovidne. Pokrovitelj prireditve bo predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht. Tekmovalni dan bo sobota. Ob 8.45 bo svečana otvoritev prvenstvu, ob 9 uri predstavitev delovanja zvočnega indikutor ja za slepe, ob pol desetih pu se bodo začela tekmovanju. Sit .v osna razglasltgV rezultatov bo ob 19. uri v Šolskem centru Borisu Ziherla. J. K. Tržičani na Miinchenskem maratonu Tržič, 10. maja — Jože Bohinjc, Jože Štefe, Janez Ambrož in Marjan Sedej iz Peka so ob pomoči TKS Tržič, Peka in Af»-sa i/. Pirmasensa nastopih na 42 kilometrov i 195 metrov dob §U0 6, Miinchenskem marutonu. Vtisi tekačev so nepozabni, suj so bili deležni spodbujanja prav vsi, veličasten pa je p" hod na cilj na olimpijski studion. Vsi Tržičani so prišli do cilj* m dosegli osebne rekorde. Vsi so se uvrstili med 800. in 1500-mestom Jože Štele je tekel .1 ure in 6 min, Jože Bohinc .'1 ure It minul m T>1 sekund, Janez Ambrož 3 ure in 20 minut, Mar |.in Sede| pa .'t ure m 29 minut j ftjke petek, 13.. maja 1988 Nagradna igra • V brniškem gaju čaka lepa nagrada V čudovitem okolju brniškega gaja Aerodrom Ljubljana - Brnik vsako soboto in nedeljo prireja zabavne večere in povabi k sodelovanju priznane ansamble narodnozabavne glasbe, pop skupine in pevce. To soboto, 14. maja, bo goste zabaval ansambel Dvanajsto nasprotje, v nedeljo, 15. maja, pa ansambel Štajerskih sedem. Prireditve, na katerih ne manjka dobre hrane z ražnja in pijače, se začenjajo ob 17. uri. Aerodrom Ljubljana - Brnik vas sprašuje: Katero obletnico dela in obstoja praznujejo letos? Izrežite kupone, odgovorite na vprašanja in se udeležite prireditev! Kupon boste oddali na prireditvenem prostoru, kjer bo v nedeljo, ob 21. uri žrebanje. Nagrajenca čaka izredno lepa nagrada, saj Aerodrom Ljubljana-Brnik razmišlja o naslednjem: srečnemu izžrebancu bodo bodisi poklonili vozovnico za polet v inozemstvo bodisi podarili teden dni počitnic na morju ali na Krvavcu. Splača se poskusiti srečo, saj bo prva nagrada izredno bogata. BLED'88 • Praznik ljubiteljev zabavne glasbe V soboto, 14. maja, bo ob 20. uri v športni dvorani na Bledu Alpski večer na katerem se bo s skladbami predstavilo 10 ansamblov domače zabavne glasbe, dva iz zamejstva in godba na pihala iz Gorij. Za prireditev je že mesec dni izredno zanimanje, vse vstopnice so bile v hipu razprodane Alpski večer prerašča v tradicionalni praznik ljubiteljev zabavne glasbe, vsa zasluga pa gre prizadevnim organizatorjem: Alpskemu kvintetu. Alpski kvintet sestavljajo: Ivan Prešeren, trobenta. Vinko Sitar, klarinet, Edl Semeja, harmonika, Janez Per, bariton, Jože Antonič, kitarist in vodja, ter pevski duet Ivanka Krašovec — Prešeren in Oto Pestner, Tokrat vam predstavljamo odlični Alpski kvintet v karikaturi: Video studio Bled nagrajuje ideo TOP lestvica IKuponi Ime in priimek Naslov Odgovor 1. ZADNJI KITAJSKI CESAR 2 VVALL STREET 3. KOBNA PRIVLAČNOST 4. RENT A COP 5. FULL METAL JACKET 6. SAIGON COMMANDOS 7. BATERVS NOT INCLUDING 8. BERLIN TUNEL 9. THE RIGFHT STUFF 10. JUMPIN JACK FLASH HIT 88 HIT 88 HIT 88 komedija HIT 88 Vietnam Spilberg super akcija TOP GUN stil odlična komedija Janko Hausman iz Video studia Bled, ki ureja našo Top lestvico, sporoča, da so v mesecu aprilu povečali število filmov za 175 novitet, tako da ima Video studio Bled že več kot tisoč različnih filmov V maju pričakujejo še RAMBO III, POLICE ACADEMY V, GOOD MORNING VIETNAM, GUN BUS, TUSK in druge. Današnje nagradno vprašanje pa je: Katerega meseca (lansko leto) je bila v Gorenjskem glasu prvič objavljena TOP LESTVICA Video studia Bled? Izžrebance, ki bodo pravilno odgovorili na vprašanje, čaka vrsta lepih nagrad, ki jih tudi tokrat podarja Video studio Bled: video kaseta z želenim filmom, potovanje z agencijo Globtour Bled v Salzburg, enoletna članarina v Video studiu Bled, kosilo ali večerja v gostišču "Foruma" Sp. Gorje pri Bledu za dve osebi in denarna nagrada (10.000). Odgovore pošljite do srede, 25. maja, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj. £ Ji GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Lestvico lahko poslušate v sredo, 18. maja, ob 16. do 19. ure na valovih Radia Žiri. Gost oddaje bo naš izžrebani poslušalec Milan Bojanič in člani ansambla Naslovna stran. Domača lestvica: 1. Majda Arh - Ne glejte fantje za menoj 2. Big Ben - Adijo Spela 3. Veter - Bela snežinka 4. Andreja Makoter in Don Juan - Govorijo, da bo drugi prstan dal 5. Bazar - Zate 6. Ten — Zbogom, mala 7. Gu —gu - Sam po parku 8. Parni valjak — Jesen u meni ,_ 9. Romeo - Tvoj Romeo 10. Srebrna krila — Mangup Novi predlog: Naslovna stran: Marka Tuja pesem- Novi predlog. Tuja lestvica: 1. Francesco Napoli — Bala, bala 2. George Michael — Father Figure 3. Pet shop Bovs - Always on my mind 4. Madonna - Over and over 5. Nana Mouschouri - La mouvre en heritage 6. Blue svstem - Gangster love 7. Judy Baucher - Cant stay with you tonight 8. Cliff Richard - Some people 9. Diana Ross - Teli me again 10. Rick Astley - VVhen I fall in love Novi predlog: Whitney Houston — VVhere do broken hearts go Glasovnico izrežite in jo na dopisnici v šestih dneh pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 6422 Žiri. Glasovalce čakajo lepe nagrade. Danes je bila izžrebana Tina Gruden, Veljka Vlahoviča 10, Kranj, ki bo dobila kaseto in se bo lahko brezplačno uredila v frizerskem salonu Meta v Škofji Loki. Čestitamo! Kupon Domača pesem. Naslov:. Nagradna križanka: ešitev prejšnjih dveh križank vodoravno: ranost Imatra. Solia goriški slavček. ss alka al, skiro. ana. veda. memento estavela. ros. osec ingver pano. RTV. race me at rja tarantas gošča, aivan an F-airbanks. Kini Mirče Acev dah|a urh. Kreta, primat °doravno: pristopnina, restavrator Ister obala, mo. nestor Marjana. Dior. plot, arta. Anka. klein, s balast navpičnica lo ek Arko Linhart kra agava arnika. ko. ši rane marat Edvard erato ardelj tabor Tone Svetina mar, mrena Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce 1. nagradi: Iva Slapar, Koroška 14, Kranj in Albin Urh, Jelovška 10, Bohinjska Bistrica 2 nagradi: Slavko Cankar, Bre-bovnica 6, Gorenja vas in Jože Gajgar, Novi svet 8, Škofja loka Trikrat po tri tretje nagrade pa prejmejo: Jana Pavlin, Pivka 13, Naklo; Jožefa Jamšek, Golnik 55, Golnik, Angela Pesjak, Zg. Lipnica 13, Kamna gorica: Ema Šenk, Predoslje 94, Kranj; Alojz Premrov, Zg Bitnje 274, Žabnica; Anja Kalan, Cesta talcev 8, Škofja Loka. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske VARUJTE SVOJE PREMOŽENJE ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj nudi j^jbolj klasično bančno storitev, to je najem sefa. ^ je poseben predal, ki je vgrajen v varovanem in zaščitnem Prostoru banke, v katerem uporabnik hrani vrednostne predle in dokumente. ^0datki o tem, kdo ima v banki najet sef, so plovna tajnost banke. f temeljni banki Gorenjske sef lahko g^jamete v ekspoziturah na Bledu in v **anju pri Globusu. V ZALIV NA SEV ZAH OBALI KRKA VZH NEM PLAVALKA V KRAVIU (KRISTINI P0MRZNJEN SNEG ZADNJE PREDIVO OTRE ANTON INGOLIČ MINI Rt PUBLIKA NA TOSKANSKIH APENIN0V OEIEL NAPELJAVE PRVENSTVO NAJMLAJ ŠEGA PRI DEDOVANJU ČLOVEKOLJUBNE OSEBE NE SEBIi*NlZ' NAPRAVA ZA DVIG NAVIJANJE IIP DROBNIM TISK ČRK DEPART V J FRANCIJI AVTOR KRIŽANKE R NOČ K0REK TURA PRIPONA K SAMOSTALNIKI' PRI SKLANJATVI PLOČEVINAST ROB STREHE BE OGRAJ IGRALKA DNINAR V J AMERIKI SLUŽBA DRUŽB KNJIGO VODSTVA ČEŠ FILM REŽISER IKLOSl NENASIT N0ST POJAV PRI GORENJU K0RŠKA NARODNA JUNAKINJA CELOTNI VODILNI ORGANI S PRAVICO ODLOČANJA SL SMUČ SKAKA!EC (MIRANI LJUBITELJ LEPEGA Ffi FILOZOF (DENISI REZULTAT PRESNEMAVANJA NAPOVEDOVALKA KO-R0ŠČEVA IZVAJANJE SKOKOV STROJ ZA LIKANJE AUVTI SK0VANJE OTOK V KVARNER -SKEM ZALIVU P0ČIVANJE NA STOLU AM SKLADATELJ ICHARLES) ZDRAVILIŠČE IN LE - TOVtSČEV ČRNI GORI PESNIK K0VIČ GL MESTO BEL0RUSUE ALOJZ ZUPAN IT DENARNA ENOTA DVOM-UIVEC BUDIMPEŠT STADION ZGORNJA OKONČINA KMEČKO ORODJE ZA KIDANJE GNOJA ANGL NOGOMETAŠ IKEVIN) GR POKRA JINANAPE-L0P0NEZU EL1S TISOČ KILOGRAMOV SLOV POKRAJINA JUNAK ANG LJUDSKIH BALAD HOOO NAJ VRH V KARAVANKAH ANTON LAJOVIC ZBORNI PLESALEC VANT GRČUI PERJE PRI REPI brodnik', SLAVKO 0STERC 0LEG TIHON0V RENU AGENT 007 .JAMES AVSTRU pa™ IFRANZJ KRAJ V SRBIJI S SAMOSTANOM IZ 13 STOL MUZAUU-BEZENSK PESNIŠTVA REKA V JUŽNI ANGLUl ureja DARINKA SEDEJ KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPASOVA PONUDBA ZA POLETJE IZŠEL JE KOMPASOV KATALOG POČITNICE 88 TUDI JULIJA IN AVGUSTA LAHKO PREŽIVITE TEDEN DNI NA MORJU ZA MANJ KOT 200.000 din! NE VERJAMETE? PA POGLEJMO: PULJ - paviljon Valovine, penzion Ribarska koliba; CRES - zasebne sobe; MARTINŠČICA/ Lošinj - prikolice Slatina; MALI LOŠINJ - prikolice Cikat; NOVALJA - zasebne sobe; SUTIVAN/Brač - zasebne sobe; POSTIRA/Brač - zasebne sobe; PUČIŠ-ČA/Brač - zasebne sobe; KOMIŽA/Vis - zasebne sobe; STARI GRAD/Hvar - zasebne sobe; LUMBARDA/ Korčula - paviljoni hotela Lumbarda, zasebne sobe; VELA LUKA/Korčula - zasebne sobe; HERCEGNOVI -zasebne sobe; ALI PA: BIOGRAD n/m - 7 polnih penzionov za 140.000 din; OMIŠKA RIVIERA - 7 polpenzionov za 144.000 din -OREBIČ - 7 polpenzionov za 149.000 din; BLED - 7 polpenzionov za 165.000 din; ISTARSKE TOPLICE - 7 polnih penzionov za 160.000 din in nenazadnje pošitnice na kmetih oz. v GORENJESAVINSKI DOLINI - 7 polnih penzionov že za 132.000 din! KOMPASOVE POČITNICE V TUJINI 88 KONKURENČNE CENE - BOGATA IZBIRA - ŠPANIJA, Palma de Mallorca, Ibiza: odhodi vsak torek od 17. maja naprej; cena že od 405.000 din naprej. - GRČIJA, Santorini: odhodi vsak torek od 17. maja naprej, cena že od 438.000 din naprej. - CIPER, odhodi vsak četrtek od 14. aprila naprej, cena že od 493.500 din naprej. - TUNIZIJA, Hammamnet, odhodi vsak petek od 15. aprila naprej, cena že od 556.000 din naprej. S KOMPASOM NA KONCERTE V MONCHEN STING, 12.5., 1 dan, avtobus, 49.500 din - PINK FLOYD, 3.7., 1 dan, avtobus, 49.500 din - MICHAEL JACKSON, 8.7., 1 dan, avtobus, 49.500 din POHITITE, ŠTEVILO MEST JE OMEJENO! KOMPASOVI IZLETI IN POTOVANJA • IZLETI PO DOMOVINI0Z LETALOM, VLAKOM IN LADJO - VOJVODINA - GURMANSKA TURA, 3 dni, 168.000 din - ČRNA GORA, 2 ali 3 dni, 132.000 oz. 148.500 din - OHRID - SKOPJE - MAVROVO,4dni, 199.000 din _ HVAR - OTOK SONCA, 4 dni, ladja - letalo, 160.000 oz. 165.000 din - POMLAD NA VISU, 7 dni, letalo, 210.000 din - ROVINJ - BRIONI, 1 dan, 51.500 din - SIROGOJNO, 4 dni, 9.6., 159.000 din • POTOVANJA V TUJINO« - BRATISLAVA, 20.5., 2 dni - VARŠAVA, 5 dni, 27.5. - RIM, 3 dni, 26. in 28. maja, letalo - avtobus - MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV, 7 dni, 13.5., 20.5. - MOSKVA - BUHARA - ŠAHRISABZ - SAMAR-KAND - TAŠKENT in KaVKAZ, 12 dni, 23.5. STROKOVNA POTOVANJA - ZURICH, Pogonska tehnika, 30.5. - 3 dni, 31.5.88, 4 dni • POLETNI TEČAJI ANGLEŠKEGA JEZIKA* - ROMSEY in VVESTON SUPER MARE, 3 tedne, 24.7 - RICKMANTHVVORTH, 3 tedne, 31.7. - BOURNEMONTH OXFORD, CAMBRIDGE, LONDON, 3 - tedenski tečaji, različni odhodi od 26.6. naprej - OXFORD - ST. CLARERES, 3 tedne, 25.6., 16.7 , 6.8. in 27.8. - 4 tedne Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama - tel.: 61-957, Kranj - tel.: 28-473, Jesenice - tel.: 81-768, Bled - tel.: 77-245, Kranjska gora - tel : 88-162 POTRKAJTE NAVRATA JELOVICE ln izvedeli boste za ugodnosti: - 10% popust za plačilo z gotovino - 6-mesečni kredit, 20% polog in 20% obresti - pri večjem nakupu oken, polken, rolet, vrat in lesenih oblog pa še brezplačen prevoz do 100km in še kaj... Vrata naših prodajnih mest so na široko odprta za vas: JELOVICA Škofla Loka, Murska Sobota, Nova Gorica; Zagreb, Osijek, Nova Gradiška, PulJ, Crikvenica, Zadar, Šibenik, Split, Stara Pazova, Beograd, Požarevac, Valjevo, Kragujevac, Zaječar, Dečanl, Niš, Peč, Priština, Banja Luka, Sarajevo, Čapljina, Bar, Skopje. ALPETOUR Titov trg 4/b 64220 Škofja loka Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DO EURO-SPED Škofja Loka RAZVELJAVLJAMO objavo z dne 5.4.1988 po KORESPON-DENTU za poslovalnico Kranj. organizira NK DOMŽALE1 15. 5.1988 ob 14. uri v športnem parku Domžale GLAVNI DOBITEK DVE STARI MILIJARDI 1. nagrada 5.000.000 din 2. nagrada 5.000.000 din 3. nagrada pralni stroj 15 koles ROG in še mnogo bogatih nagrad! Avtobusni prevoz iz Ljubljane in nazaj zagotovljen! Za hrano in pijačo je poskrbljeno. VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Vzgojnovarstvena organizacija Radovljica obvešča starše na območju občine Radovljica, da bo VPIS OTROK za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1988/89, 16. in 17. maja 1988. Vpisovanje bo od 7. ure do 16. ure v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje« Kamna gorica, Kropa, Lesce, Posavec, Radovljica in Srednja vas. Vpisani bodo otroci stari od 2. do 7. let. Istočasno bo vpis otrok od 1. do 3. leta starosti za jasli v Les* cah in za varstveni družini na Bledu in Posavcu. Vpisovali bomo tudi otroke za skrajšani 600 urni program priprave otrok na osnovno šolo v Begunjah, Mošnjah, Posavcu, Ovsišah, Lescah in v Radovljici. O dokončnem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav ne bo mogoče upoštevati. Tovarna športnega orodja p.o. Fl A A/ BEGUNJE št. 1 v 64275 Begunje Objavlja licitacijo naslednjega osnovnega sredstva- 1 kos PRIKOLICA IMV ADRIA EXPORT 500 leto proizvodnje 1977 izklicna cena 500.000 din Prometni davek plača kupec. Licitacija bo v prostorih tovarne 14. maja 1988 ob 9. uri. Ogled opreme in vplačilo 10 % varščine od izklicne cene, bo istega dne od 8. do 9. ure. Kupec bo lahko blago prevzel in plačal od 16. do 23. maja Po tem roku zapade 10 % varščina. Trgovinska in gostinska DO ŽIVILA KRANJ, n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 TOZD MALOPRODAJA Kranj, n.sol.o. Naklo, Cesta na Okroglo 3 ODDA V NAJEM POSLOVNE PROSTORE Poslovni prostori v izmeri 73,20 m1 se nahajajo v pritličJ1' zgradbe na Golniku, Golnik št. 24 in so primerni za opravlj*' nje servisne dejavnosti. Prošnjo pošljite do 20.5.1988, dodatna pojasnila pa dobite P° telefonu (064) 47-260 int. 82. GLAS VEČ KOT ČASOPIS IZBR4LI SOŽMflS kovi noten na V blagovnici FUŽINAR na Jesenicah Imajo vallko izbiro radloaparatov znamke MAXl MAL. Aparati Imajo vgrajeno uro, prirejeni pa so tudi za bujenje z glasbo. Najcenejši model stane 110.610 din. IZBR4LI SOZMAS OBIŠČITE MERKURJEVO prodajalno BLAGOVNICA v Škofji Loki na Titovem trgu Tjjjf vam nudijo dobro Izbiro Izdelkov Iz kvalitetnega porcelana, kot so posamezni kr°* v0l kompletne garniture krožnikov, kompleti jedilnih servisov, servisi za črno in belo Ki razni kozarci, posoda, kuhinjske garniture In drugo. 13. maja 1988 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN ®Q)IMiE»IESGLAS_ ALPETOUR DO MESTNI HOTELI KRANJ Razpisuje JAVNO LICITACIJO 1. Kombinirano vozilo IMV 2200 D leto izdelave 1979 - neregistriran 2. Rabljene kuhinjske naprave in stroji 3. Rabljenih gostinskih miz in stolov Javna licitacija za pravne in fizične osebe bo 17.5.1988 (torek) ob 11. uri na kopališču SORA v Škofji Loki. Ogled je mogoč istega dne od 8. ure do 10. ure in sicer: — za osnovna sredstva pod zaporedno številko 1. pri hotelu Transturist v Škofji Loki — za osnovna sredstva pod zaporedno številko 2 in 3 na kopališču Sora. Vsi udeleženci morajo pred licitacijo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene. Kupec plača kupnino v enkratnem znesku. Prevzem 3 dni po dokazilu plačila. Prometni davek in stroške prepisa plača kupec. Prodajni pogoji videno — kupljeno. DRUŠTVO ZA POMOČ DUŠEVNO PRIZADETIM KRANJ PRAZNUJE DVAJSETLETNICO PRIZADEVANJ ZA BOLTŠI JUTRI NAŠIH OTROK, MLADOSTNIKOV IN ODRASLIH OSEB. VABIMO VAS NA POČASTITEV JUBILEJA, KI BO DNE 14. 5. 1988 OB 10. URI V KINU CENTER IZVRŠNI ODBOR DRUŠTVA VEČER ZABAVE IN PLESA NA KOPALIŠČU SORA V ŠKOFJI LOKI 14. maja od 18. ure dalje igra ansambel ČUDEŽNA POLJA Kot gost nastopa humoristična skupina SMEH Vabi ALPETOUR Škofja Loka, DO mestni hoteli Crispv bogastvo celega zrnja Crispy izdelki so povsem naravna zdrava hrana, ki vam jo ponujamo pod zaščitnim znakom NATURA. Vsi Žitovi proizvodi, ki nosijo zaščitni znak NATURA, so zanesljivo čisti plodovi narave, bogati na balastnih snoveh, vitaminih in mineralih. Ker narava nudi najboljše, je nesmisel kaj dodajati ali odvzemati. Torej je v Crispv izdelkih prisotno bogastvo celega zrnja. Naučite se začeti dan s Crispv izdelki, kateri z mlekom ali jogurtom energetsko povsem zadovoljujejo potrebam organizma tako za umske kot fizične delavce. Tako kot se spreminja vse na svetu, se spreminjajo tudi prehrambene navade. Tisti, ki bodo prej dojeli, da je Crispv zdrava hrana novega stoletja, bodo zagotovo prej izbojevali zmage nad boleznimi današnjega časa. Crispv izdelki niso namenjeni le zajtrkom, malicam in lahkim večerjam. Lahko jih dodajamo tudi glavnim obrokom ali pa jih grizljamo kar tako, ker so dobri. Izpraznjenih škatel ne zavrzitel V lističu, priloženem vsaki škatli, je nasvet, kako jih lahko koristno uporabite. ŽDO® Ljubljana, TOZD Mlini OBLAČILA ODetel ica BO ODPRT TUDI OB MEDNARODNI RAZSTAVI MINERALOV IN FOSILOV OD 14.5. - 15.5.88, V SOBOTO OD 8. DO 18. URE IN V NEDELJO OD 8. DO 13. URE mmm&m&icfLAS u. stran / MALI OGLASI, OGLASI Petek, 13. maja 1988 MALI OGLASI tek27-960 cesto ilA H> APARATI STROJI Prodam nova TRAKTOR IMT 539, novo nakladalko 26 kubično in nov trosilec hlevskega gnoja 3 tone. Andrej Ko-mac, Križe 74 7018 Prodam rotacijsko hidravlično kosilnico vikon 165 cm, frezo 155 cm in VZ 280, os za cisterno s platišči in bočno hidravlično kosilnico za traktor MF. Drago Krt, Kurirska pot 7, Kranj 7084 Pomivalni STROJ candy, dobro ohranjen, poceni prodam Smolej, Kovor 63, Tržič, teL 57-096_7089 Prodam barvni TV riz telefunken. Vol-gemut, Sv. Duh 116, Škofja Loka 7103 Prodam črno-beli TV gorenje, novejši tip. Tel.: 23-311_7112 Prodam inudstrijski šivalni STROJ ve-ritas. Zaplotnik, J. Puharja 4, Kranj, stanovanje pritličje, popoldan 7115 Prodam kombiniran lesenoželezen mizarski stroj, 5 operacij. Tel.: 80-154 _7124 Dobro ohranjen pralni stroj, cik-cak šivalni stroj Veritas in kombiniran otroški VOZIČEK peg, prodam. Kranj, C. na Klanec 22, tel.: 26-375_7141_ Prodam novo KOSILNICO sip 200, 10 odstotkov ceneje. Kaštrun, Zg. Jezer- sko 132_7148 Prodam avtoradio, radiokasetofon za avto in tepih. Ašanin, Likozarjeva 27, Kranj_7160 Prodam pralni STROJ, star tri leta. Zavrl, Predoslje 132_7161 Prodam rotacijsko KOSILNICO SIP 135. Korenjak Tone, Predoslje 95 7168 Prodam STROJE za izdelavo mozni-kov, delo zagotovljeno-izvoz. Franc Šetina, Zbilje 47/a, Medvode 7170 Ugodno prodam RADIOKASETOFON 2 x 40 VV, equilaiser, hitro presnemavanje, dvojni, cena 430.000. Jovanovič, Voglje 32_7176 Prodam šivalni STROJ bagat. Tel.: 77-143_7194 Prodam TRAKTOR in MOTOR 539 Kri žaj, Reteče 26, Škofja Loka 7217 Prodam nerabljeno mikrovalovno PE ĆICO SHARP R-8100. Tel.: 35-252 7218 Prodam TRAKTOR same delfino 32 konj. moči z bočno kosilnico, v dobrem stanju. Bohinc, Alpska 41, Lesce _7223 Šivalni stroj industrijski overloch, sko-raj nov in pletilni stroj standard, rabljen, prodam. Tel.: 42-307 7226 Prodam avto ZVOČNIKE PIONEER TS-1614/100 W Tel.: 23-907_7234 Prodam KOSILNICO za travo, za traktor tomo vinkovič. Rozman, Križe 76, TržiC_ 7260 Prodam traktorski OBRAČALNIK SIP 220. Pretnar, Poljšica 6, Gorje 7277 Prodam stikalno uro v garanciji. Jerič, Dvorje 13, Cerklje 7278 Prodam CIRKULAR kombinirani s kori tom. Zorko Franc, Zg. Besnica 98 7288 Prodam KOSILNICO buher 2000 in CIRKULAR amerikanar ter original Cl STERNO za traktorje reform muli 40 Tel. 25-759 _7290 Prodam nov šivalni STROJ ruža in motorno kolo Tomos 14 M, prva blatnika ter pragova za Z 750 Tel: 80 194 7305 Prodam VILIČAR indos 1,5 tone Stra-hinj7, Naklo 7315 Prodam ročno vrtno KOSILNICO, v dobrem stanju, brezhibno Vomber gar, C na Rupo 25, Kokrica 7323 Prodam KOSILNICO BCS, obračalnik maraton in molzni stroj Virovitica Sr vas 37, Šenčur 7333 Prodam tračno ŽAGO za razrez hlodo vine Benedik, Knape 19, Selca, tel : 64-132 ali 61 211_7356 Prodam motorno KOSILNICO BCS diesel s sedežem Sr vas 11, Golnik _7359 Prodam GORENJE COLOR TV z daljinskim upravljanjem in diagonale ekrana 55 cm Tel : 60 175_ 7372 Prodam nov HLADILNIK LTH za bazen mleka Sp Bitnie 20, žabnica 7373 Prodam vrtno KOSILNICO šmidova 7, Kranj, tel: 33 039 7421 Prodam AVTO RADIO AR 6000 sound Craft-conrad. Mihael Pavlic, Mošnje 20, Radovljica 7376 Samovozno vrtno KOSILNICO AGRO-AL z rezilom širine 80 cm, prodam. Tel: 75-362_7379 Pralni STROJ italijanske znamke relax, star nekaj let in potreben manjšega popravila, ugodno prodam. Informacije v petek po 15. uri in preko sobote na tel.:51-828_7385 Prodam barvni TV sprejemnik z daljinskim upraljanjem Iskra montreal ultra. Tel.: 27-308_7386 Prodam elektro motor 10 konj. moči, 900 vrtljajev/minuto, primeren za žage. Janez Stanonik, Selo 72, Žiri, tel.: 69-528, zvečer_7389 Greben za kosilnico BCS komplet z glavo, prodam za 100 SM. Tel.: 36-741 __7391 Prodam 8 let star pralni STROJ gorenje, generalno obnovljen. Oblak, Gabrk 14, Škofja Loka 7395 Prodam enoosni TRAKTOR s priključ-ki. Tel : 70-012_7417 Prodam šivalni STROJ bagat ruža step. Tel: 60-865 7435 RADIO HI Fl stereo, s kasetofonom (ITT-schaub lorenz), črn, zvočniki 2 x 50 W, brezhiben, prodam za 65 SM. Plestenjak, Prešernova 34, Bled 7458 Prodam vprežne GRABLJE. Poljče 7, Begunje_7459 Prodam stružni avtomat INDEX ON 12 in programski stružni avtomat fi 26 na zatiče-delno z delom. Tel.: 61 -897 7462 Prodam mizarski stroj Hobi 83 s 5 ope racijami, še nerabljen. Tel.: 50-554, po 20. uri_7469 Prodam barvni TV El NIŠ, 4 leta star. Brajič, Zlato polje 2/a, Kranj 7479 Prodam hladilno SKRINJO LTH 220 li-trsko, staro dve leti. Arh, Preddvor, tel.:45-147 7481 GRADBENI MATERIAL Prodam 2700 kosov strešne opeke Ka-njiža.Tel.:62 396_7107 Prodam PUNTE, rabljena okna in gara-žna vrata. Tel.: 61-726_7125 Prodam novo RDEČO STREŠNO OPE-KO s posipom, cca 500 kosov-novo mesto. Šparovec, Zg. Duplje 26, Duplje_ 7152 Nova vrata za tuš kabino, 6 kvad. m je-senovega parketa in trajnožarečo PEČ na trdo gorivo, prodam. Tel.: 74-355 _7184 Prodam 100 kosov betonske OPEKE 20 x 20 x 40. Štefe, Tenetiše 36/a, tel.: 46-124 _7203 Prodam 1800 kosov strešnika Novo-teks, grafitno siv. Zima, Hlebce 23/a, tel.: 74-479_7207 Hrastove PLOHE, debelina 5 cm, en kub. m, ugodno prodam. Mirič, Ljubljanska 28, Bled 7266 Prodam 2,5 tone fasadnega PESKA Zreče v krem barvi Tel: 36-133 7284 Prodam dvola VRATA lužen hrast in ene vrata lesonit. Tel: 61-618 7327 Po ugodni ceni prodam tri nova strešna OKNA 105 x 78 cm. Tel.: 61-724 ali 64-375__7334 Prodam betonsko ŽELEZO fi 6 po 550 din/kg. Žižmond, Birotf 115 7338 Ugodno prodam 2500 kosov nepoško dovane, rabljene strešne OPEKE cementni zareznik. tel : 77 957 7392 Prodam 2 kub. m belega PESKA za fasado (teranova). Prevodnik, tel.: 65 095 _7400 Prodam stara OKNA z roletami Zasip pri Bledu tel: 78 294 7405 Prodam nova garažna VRATA, 25 od stotkov cenje Tel. 27 929 7441 Prodam 500 kg betonskega ŽELEZA 8 mm, ugodno. Bulovec, Zabreznica 59, Žirovnica 7463 Prodam orehove PLOHE 5 cm.cca 0,8 kubika Zg Veterno 8, Tržič 7484 RAZNO PRODAM Prodam eno dvokrilno, tri trokrilna ra bijena OKNA in trajnožarečo PEČ ki perbusch, po zelo ugodni ceni. Kokr ški log 9, Kranj, tel.: 64-040_ Ugodno prodam nov UMIVALNIK s pi po ter sifonom. Informacije popoldan na tel : 39 234 DEŽURNI VETERINARJI 01) 13.5. 1)0 20.5.: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, obvešča živinorejce na Gorenjskem, da sprejema naročila za vse veterinarske storitve vsak dan od 6. ure zjutraj do 22. ure zvečer na zavodu v Kranju oz. po telefonu št. 22-781 ali 25-770. Naročila za veterinarske storitve oddajte do 8. ure zjutraj, za nujne obiske pa lahko ves dan. Naročila v času nočnega dežurstva — od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj — pa sprejemajo: ZA OBČINO KRANJ: LI KOSAR dipl. vet. Dušan, Visoko 45/a, Šenčur, tel.: 43-150 ZA OBČINO ŠKOFJA LOKA: K K IZ NA K dipl. vet. Miro, Godešič 134, Sk. Loka. tel.: 62-130 ZA OBČINO RADOVLJICA IN JESENICE: PLESTENJAK dipl. vet. Anton, Bled, Prešernova 34, tel.: 77-828 ZA OBČINO TRŽIČ: SOKLIČdipl. vet. Drago, Strahinj 116, Naklo, tel.: 47-192 Prodam kvalitetno SENO. Tel.: 47-308 _7010 Prodam SENO, domači kis, kupim delovnega vola. Gole, Višelnica 15, Zg. Gorje _7076 Ugodno prodam nov SURF velplas le- vant. Tel.: 47-768, popoldan_7085 Prodam 10 kosov belo pleskanih vratnih kril, okenska krila, žensko garderobo, novo in malo nošeno vel. 42-44 za višjo postavo, šivalni stroj Danica, brezhiben. Tel: 23-917_7096 Ugodno prodam 1 kub. m suhih smrekovih PLOHOV, cebelina 4 cm in moško modro obleko št. 48. Tel.: 78-681 __7110 Prodam akumulator 36 Ah, vlečno kljuko za R 4, ročno stiskalnico 600 kg (knaker), benč klop za bodv bulding. Tel : 27-044, zvečer_7127 Prodam otroški športni voziček, primeren tudi za avto sedež in poročno obleko, dolgo, roza št. 42. Gordana Si vec, Prešernova 30, Jesenice, tel.: 82-945_ 7130" Prodam tovorno prikolico za osebni avto. Dvorje 84, Cerklje, tel.: 42-158 _7150 Prodam novo športno kolo, 10 prestav. Tel.: 34-642, popoldan_7154 Prodam starejši pralni STROJ, črno-bel TV, otroško kolo ter italijanski otroški voziček. Visoko 4, Šenčur 7157 Prodam 5 tonsko prikolico ljutomer. Boro Nič, Rudija Papeža 30, Kranj, tel.: 35-313_7172 Prodam ADRIA 305 SL z baldahinom in nekaj dodatne opreme, rabljena dve sezone. Tel.: 25-865_ 7198 Prodam JADRALNO DESKO tornado 36 in jadro jesenik. Tel.: 38-008, od 15. do 20. ure_7220 Prodam nov KANU klen. Podlipnik, Pri- stava 11, Tržič_7224 Barvni TV riz telefunken in otroško dirkalno KOLO rog junior, prodam. Tel.: 27-441_7232 Prodam JADRNICO PIRAT, dolžine 5 m brez jader. Cena po dogovoru. Ogled v popoldanskem času. Makuc, Al. Rabiča 40, Mojstrana 7247 Prodam tovorno prikolico za osebni avto, nosilnost 600 kg, dodatno opremo vzmeti, amortizerje, možnost po-dalšanja priključnega droga. Ogled v soboto in nedeljo ali po dogovoru. Tel.: 45-208, popoldan_7256 Poceni prodam JADRALNO DESKO seilboard regata. Tel: 70-442 7263 Prodam belo poročno OBLEKO št. 40. Ogled popoldan. Dedivanovič Jasmi na, Titov trg 22, Kranj_7269 Prodam novo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Velesovo 10 7282 Prodam avto prikolico, novo. Tel.: 40-046 Zelnik_ 7291 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem in dva športna VOZIČKA. Tel.: 37-132 7311 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega Prodam 1,5 kub. m hrastovih PLOHOV, dve leti staro OVCO z mladičem, sta rim 5 mesecev in MOPED SCL 15, ohranjen Franc Možina, Bodovlje 16, Škofja Loka 7296 Prodam AKVARIJ Tel : 24-960, pone deljek in petek popoldan, sreda, četr tek dopoldan 7317 Ugodno prodam JADRALNO DESKO Tel : 35 895_7319 Zelo ugodno prodam skoraj nov GRA MOFON turandot 41 HI FI s 30 VV rtz zvočnikoma ter dobro ohranjen ŠO TOR 4 x 4 m, dvs spalnici in bivalni prostor, nemške izdelave Tel : 34 154 ali 46 009_7320 Prodam kamp HLADILNIK (plin, elektrika, 12 V). Janez Pravst, zasavska 6, Kranj, tel : 27 295_732Ji Prodam AVTOMATIK, star dve leti za 55 SM in nov HI FI stereo. šmidova 2, Čirče, tel 39 926_ 7329 Ugodno prodam rabljene ŽLEBOVE Preddvor 61, tel 45 057 7332 Prodam starejši TOMOS AVTOMATIK in RAČUNALNIK COMODORE C 64 Tel.: 38 012_7349 Prodam SENO in lepe borove obloge ter droben krompir. Poženik 10, Cer kije_7360 Prodam otroški športni VOZIČEK ma-rela, znamke chicco Ropret, Janeza Puharja 2, Kranj_7380 Prodam večjo količino POBJONA ter praga z grelcem, blatnike za VVV 1302 Tel : 73 211_7381 Prodam PRIKOLICO, nosilnost 750 kg. Tel: 70-221, od 18 do 21 ure 7383 Prodam 1500 kg SENA Trstenik 34 v* ZA DOPUST IN PROSTI ČAS — sejem kamp opreme od 19. — 21. maja na ploščadi pred veleblagovnico v Škofji Loki, velika izbira šotorov in ostale opreme za kampiranje ter prodaja rabljenih šotorov. Za gostinsko ponudbo smo poskrbeli! ODDELEK POSEBNE PRODAJE V I. NADSTROPJU — ugodne cene posode EMO III. kvalitete VELEBLAGOVNICA nama ŠKOFJA LOKA Nujno prodam PIANINO reniseh. Tel.: 39-154_7438 Prodam PRIKOLICO, šotor za tri osebe in VOZIČEK peg-športni. Tel.: 46-187 7445 SENO prodam. Zaje, Valburga 15, Smlednik 7457 Poceni prodam 150 litrski BOJLER na sončno energijo, stekleno volno in šrotar za koruzo. Šarlija, Nasovče 28/a, Komenda 7460 Prodam KROMPIR za krmo. Orehovlje 13, Kranj 7461 POSESTI 7397 Prodan SENO Valburga 58, tel (061) 627 028 7402 Prodam GARAŽO. Naslov v oglasnem oddelku. 7070 V Kranju prodam sončno, enosobno stanovanje z balkonom 35 kvad. m, telefon, mirni del Planine, možna menjava za stanovanje ali vikend v Istri. Tel.: (061) 882-292_7090 Zamenjam za zazidljivo parcelo, Kranj ali okolica, FORD GRANADA 2100 GL diesel-šiberdah, februar 1983, prvi lastnik. Tel : 74 349 7200 Najboljšemu kupcu prodam GARAŽO na Planini, ul. Velka Vlahoviča. Pismene ponudbe s ceno oddajte na Šifra: GARAŽA_ 7289 HIŠO z odlično lokacijo v okolici Jese nic prodam. Tel : (061) 212 223 7302 Prodam staro, neuporabno hišo, primerno za vikend 300 kvad. m, cena 1,5 Mio. Šifra: HIŠA_7341 GOZD, v izmeri 2,9 ha ( 3 parcele) v Nomenju prodam Tel.: 26 682, dopol-dan, po 20. uri 28 621_7423 V Mostah pri Žirovnici prodam stano-vanjski objekt, primeren za vsako obrt ali stanovanje Tel: 75 288 7473 PARCELO 1800 kvad m, obstoječo hi šo za gostinstvo ali turizem, na relaciji Bled Bohinj, prodam. Tel.: (061) 346 196 7486 STAN. OPREMA Prodam RAZTEGLJIV KAVČ in 2 FO-TELJA Tel 38 552. SPALNICO tamna, visoka 5 delna omara, kot nova, zelo poceni prodam. Lahko kredit. Tel.: 23 723. popoldan 7097 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW in kuppersbusch štedilnik Tel.: 78 786_7116 Prodam otroške POGRADE z jogiji (2) in dobro ohranjeno sedežno garnituro Tel. 27 995_7126 Ugo'dno prodam 80 litrski BOJLER. Tel: 45-158, od 15. ure dalje 7134 Prodam skoraj nov BOJLER 80 litrski, pretočni Boris Kopač, Golniška 27, Kokrica_7137 Otroško posteljo prodam komplet s posteljnino Tel.: 85 459_7143 Prodam kombinirano SPALNICO z otroško posteljo Ogled vsak dan, od 18. do 20. ure. Jelka Mičunn, Frankovo 70, Škofja Loka _7158 Prodam staro POHIŠTVO Tel 60 843, popoldan 7165 Oddam termoakumulacijsko PEČ 6 KVV Tel : 35 106_7193 Prodam otroško POSTELJICO z jogi jem in leseno stajico. Tel.: 60 338 7209 Ugodno prodam kavč, tri fotelje, klub sko mizico, omaro, dvosed, knjižno omaro Tel : 39 260, Primožič, Britof 127_7216 Prodam dve stari pisalni mizi ih dva kavča Tel.: 78 207, popoldan in zvečer __7240 Poceni prodam raztegljiv trosed Tel.: 28 726_7241 Prodam sobno omaro in rastegljivo mizo trdi les, zelo poceni Čehovin, Ki dričeva 30, Kranj 7246 KLAVIR, starejši, poceni prodam JOGI 190 x 140 in dvojno korito z odcejal nikom in z omarico, prodam Tel.: 45 010, dopoldan, Janez Planine, Ma če 16/a, Preddvor_7267 Prodam zakonsko posteljo in kuhinj sko mizo s štirimi stoli Janez Kopač, Seljakovo nas 55, Kranj, ogled vsak dan po 16. uri_ 7276 Dobro ohranjeno OMARO za dnevno sobo, prodamo Tel.: 27 388, popoldan 7297 Ugodno prodam trodelno OMARO, psiho, tri fotelje, okroglo mizico. Tel.: 51-258_7304 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem in kavč, nov. Ivica Čengija, Frankovo nas. 43, Škofja Loka 7335 Prodam šivalni STROJ singer z omarico ter pisalno mizo hrast. Primožič, Kranj, tel.: 38-406_7340 Prodam otroški VOZIČEK nov in hladil-no omaro. Tel: 33-620 ' 7358 Prodam sedežno garnituro. Selšek, Valjavčeva 12, tel: 27-343_7390 Prodam nov trosed in omaro. Tel.: 36-122_7413 Prodam otroški JOGI, posteljica zastonj. Engelman, Kurirska pot 25, Primskovo 7427 Prodam malo rabljen ITISON, dim. 3,4 x 3,6 m in 4,5 x 3,6 ter 15 kvad. m smrekovega OPAŽA. Tel : 62-667 7429 Poceni prodam raztegljiv trosed in globok otroški VOZIČEK Tel.: 26-112 _7436 Prodam francosko POSTELJO 190 x 140 in barvni TV gorenje. Kert, tel.: 26 945__ 7447 Prodam vgradni ŠTEDILNIK Iskra ko-rona 2 plin, 2 elek., star dve leti. Tel.: 50 554, po 20. uri 7468 STANOVANJA Prodam enosobno STANOVANJE, te lefon, centralna, 40 kvad m v Šorlijevi ulici. Informacije v soboto od 10. ure dalje in v nedeljo do 14. ure Zaplotnik, Šorlijeva 24, tel.:27-889_7106 Prodam dvo in pol sobno stanovanje, vseljivo takoj. Tel.: 62 653_7142 Takoj najamem STANOVANJE ali hišo v Kranju. Tel: 24 583_7155 GARSONJERO opremljeno za daljši čas, oddam Šifra: PREDPLAČILO ZA ENO LETO_7164 Zamenjam dvosobno stanovanje na Planini, za večjega na Planini Tel.: 35 616_7181 Sobo s kuhinjo ali garsonjero na ob močju Kranja iščem. Možnost pred plačila. Tel : 34 754_7237 Najameva dvosobno STANOVANJE, Kranj in okolica. Nudiva predplačilo. Tel.: 27 878 popoldan_ /346 Lastniško enosobno mansardno STA NOVANJE 33 kvad. m v novem bloku v škofji Loki, zamenjam za podobno ali večje v Kranju, najraje v Šorlijevem naselju. Tel.: 28-311 ali Franjo Znmšek, Frankovo nas. 68, Škofja Loka 7369 Kranj Planina II, naprodaj komfortno stanovanje, 95 kvad m. Tel : 37 625 _ 7388 Zamenjam stanovanje v Šenčurju, 64 kvad. m, za enakovredno v Kranju Tel: 28-976, od 15. do 16. ure 7443 Menjam družbeno trosobno stanova nje Planina II, za enakovredno v Dru lovki, ki bo vseljivo v letu 1988 Naslov v oglasnem oddelku 7465 Dvosobno stanovanje 61 kvad. m, takoj vseljivo v Kranju na Planini, pro dam, najraje za gotovino Tel : (061) 487 083 7472 VOZILA Poceni prodam GS BREAK, letnik 1978, lahko tudi po delih Tel 25 325, popoldne Prodam avto BMVV 320 i, letnik 83. Ogled po 18 uri Jezerska c 78 a, Kranj Prodam ASCONO 20 D, letnik 1980 Voklo 106, Šenčur. Prodam APN 6 Vidmar, Breg ob Sa vi 14, tel.: 40-125_ Ugodno prodam karambolirano ZA STAVO 750 Pagon, tel: dop 21 271/int. 324, pop. 47-588._ Prodam ZASTAVO GTL 55, maj 87, dodatno opremljeno. Tel.: 73 030 Prodam tomos AVTOMATIK, motorno žago jonsereds in OPEL KADET ali menjam za manjši avto. Tel : 70 237 _6863 Z 101 GTL 55, letnik 1986, cena 680 SM, prodam Dohnar, Zg. Senica 15, Medvode 7153 GOLF, letnik 1980, registriran do maja 1989, dodatna oprema, streha za odpiranje, vlečna kljuka, avtoradio, 720 SM. Tel.: 88-448 Franci, sobota od 17 do 18. ur_7012 Z 101, letnik 1980, prodam. Tel.: 26-203 _7040 Prodam tovorni avto OM 40, letnik 1977, nosilnost 1,5 tone, vozen z B kategorijo, registriran, dobro vzdrževan-Zelo primeren za kmete ali obrtnike. Ogled vsak dan. Jalen, Tenetiše 56, Golnik, tel.: 46-204__7075 Prodam VVARTBURG KARAVANpO delih. Megušar, Seba 64_7087 Prodam APN 6. Polajnar, Britof 3 708g Prodam R 4 TL, letnik 1977. Ogled popoldan. Franc Potočnik, Podnart 26 7092 Ukrojimo in sešijemo vam ZAVESE Pred nakupom zaves se posvetujte! Tel.: 064/34-156 Ugodno prodam 7 750 SC, letnik 1980, 30 000 km. Andrej Ropač, Prešernova 17, Radovljica__7093 Prodam VVARTBURG, letnik 1977 in Z 750, letnik 1977 Partizanska pot 12, Kokrica, tel : 23 884_709» Dve Z 750 m JAVVO 350, predelano* cross, prodam Tel: 44-072 ^709» Prodam GOLF JGL, september/1982' Ogled Treven, M Pijade 48, Kranj 7_l0j, CITROEN GS 1,2, letnik 1977, zaleten* leve strani, vozen in registriran, ugodno prodam celega ali po delih H 21-539 do 14 ure Juvan Prodam Z 101, letnik 1976. Tel. ^7102 _47 235 7104 Prodam Z 750, letnik 1982, dobro ohr»' njeno, garažirana Tel: 45 492 7l0j> Ugodno prodam mašino Zundappjjj! cem (vodnohlajen), prevoženih 200° km, usnjeno, zelo kvalitetno motorisf1' ćno jakno, ledvični pas ter rokavice okna zidarkse mere 140 x 150 in 100 * 150. Tel.: 78-697_710» GOLF JX diesel, letnik 1986, proda"1' Kovačičeva 5, Kranj, tel.: 26 885 Prodam JUGO 45/A, letnik decemb«[ 1986 Tel 75 335 VVV hrošč 1303 S, nemški, letnik 1 generalno obnovljen, registriran 976, dO Tel-: aprila 1989, nujno prodam 85 080. Sandi, vsak delavnik do 16 ur« _7jiZ Prodam GOLFA JGL, letnik 1979 KAMERO super 8 ter kinoprojektor cena po dogovoru. Tel.: 68-107 _/JJ^ Prodam R 4, letnik 1983, registriran & oktobra 1988. Tel: 46-607__71«: Z 7f0, letnik 1977, dobro ohrani0,; prodam Tel. : 24-978__ Prodam LADO KARAVAN Ogled 0 15 ure dalje Andrejevič, tel : 25-877.j Prodam VVV 1302, registriran do r><> vembra za 170 SM Ogled v s°b°L Andrej Mandel), Bazoviška 15, ^t%9 vljica ]^ Prodam po ugodni ceni in dobro on -----.I", -rr> januarja 1989 Miloš Novak, Straž*", jeva 19, Jesenice Ugodno prodam "ŠKODO 110 LS, tnik 1972, 5000 km. po generalu'- jjj nez Jereb, Žirovski vrh 28, 2iri_____*—r" Prodam AMI 8. Tel.: 82-894, po 16 ^38 126 P, letnik 1986, garažiran, km, prodam. Tel.: 42-175____ Prodam ŠKODO 120 LS, lem*k_^ tehnični do maja 1989 Tel 80 17. do 18. ure v petek___-~-~^A Prodam PONY EXPRESS, letnik IjH Podbrezje 155_____^— Prodam Z 850, letnik 1982, 80.000 Tel: 27-304 _^-jža Prodam 126 P, letnik november 1 ,49 Tel 70 428 petek, 13. maja 1988 / MALI OGLASI, OSMRTNICE 15. STRAN OTK^SScJMEUGLAS JUGO 45/a, letnik 1987, prodam. Fen-ŽJMSritof 416, Kranj_7156 Vodarn JUGO 55, letnik 1984 Tel.: ?^885__7159 fl9dam sprednji del (koš) za NSU IfPOTeL 27-548_7162 ^odarn GOLFA, letnik 1976. Štefetova I^Mlaka 7163 a*Mn Z 101, letnik 1978. Prosič, Polj-g|gMW 316/2 metalik, letnik 1985, ^■000 km, prodam. Tel.: (061) 40-118 __7182 ^odam JUGO 55 L, letnik 1985, rdeče 8rve, dobro ohranjen Strnad Zdrav-e?' Partizanska 46, Škofja Loka, tel.: 5^77_ 7183 ^rodam VIDEOREKORDER hitachi, ?*8r štiri mesece in Z 750, letnik 1979. ^gnik, Podlubnik 152, popoldan 7185 Vodarn R 4, letnik 1981 76.000 km. ^47^639_7186 ^odam VW 1200, letnik 1974 Tel.: i2-069 7187 ){ISA 11 Re, letnik 1984, ^9led na Bledu, Koritno 43 Vodarn 37-299 prodam. 7189 DIANO, letnik 1977 Tel.: 7190 ^odam APN 6. Starman Roman, Haf-2?rievo nas. 16, Škofja Loka, tel.: 5?J>W__7192 ^odarn TOMOS AVTOMATIK, popol-°ma nov, še embaliran, izvozni mo-fivJ' kovinsko siv, lita platišča Tel : 115116^474_7195 i[0(*am Z 750 in motorno kolo tomos ^^Vrba 15/a, Žirovnica_7196 ^9odno prodam 126 P, letnik 1980 !!^37-435 7197 .r°dam FIAT Z 750. dobro ohranjen. ^l^Jrjnč_7199 Krodam TOMOS AVTOMATIC, A 3 c» ' novi' De,e barve, 20 odstotkov p^jgTel 35 566, po 18 uri 7204 r°dam LADO 1200, letnik 1975. regi rirana do maja 1989 Jenšterle. Stara J?. Kranj 7205 p——___ rodam MOTOR BT 50 Tel : 80 260 7206 J^am R 4 TU. december 1983. Tel.: -1^3^__7208 jjr°dam R 16, letnik 1970, celega ali po if6''" Grubač, Tončka Dežmana 10, ^i^lanmj_72j_1 .I^am avto LADA SL 500, letnik 45 267 7212 n0 "o prodam FORD ESCORT 1,1 metal modre barve z dodatno !goja 15 Mio Tel 75 543 7213 !.0dam JUGO 45, letnik 1986, dodat ^gpremljerv Tel : 66 248 7215 ffS« JUG0 55- letnik 1985 in 5 no 4i n,VM l'9ar 145 SR 13 Kadunc, tel __7221 kow!!am 126 p- letnik 1980 Eržen, Fran p^PJlgjTtjO, Škofja Loka l^am AUDI 80, letnik 1976, obno 7222 350 Q.r,e9's,riran do aPrila 1989' cena Tel 83 754, od 18 do 20 ure p^--—____7227 ifra: GOTOVINA 7188 Kupim PUHALNIK za seno Grič z noži. Tel: 42-618 7330 Kupim MOTOR za SIMCO 1005 ali raz-bito SIMCO. Tel.: 66-140 7331 OSTALO Prodam BARAKO 6x4, primerno za garažo ali preureditev v vikend. Tel.: 68-528_7100 Iščem varstvo za štiri in eno leto stara otroka, na našem domu, dve uri dnevno, 5 dni v tednu. Miroslav Randželo-vič, J Puclja 7, tel.: 39-458, Kranj 7118 Hišni svet Gradnikova 7-9-11, prodaja kante za smeti, rabljene in nove po ugodni ceni. Kante se dobijo ves dan. _7120 Instruiram angleški jezik za osnovne šole. Tel: 62-017 _ 7151 Lepe BRŠLINKE dobite v Praprotni polici 23_7201 Delam modrčke po meri, tudi velike številke. Naslov v oglasnem oddelku. _7202 Potrebujem invalidski voziček. Ponud- be na tel: 33-109_7219 TRAVNIK ( 3 košnje) prodam. Tel.: 42-307_7225 Mlada družina s 16 mesečnim sinom išče garsonjero ali sobo. Tel.: 74-887 _7300 Angleščino instruiram poceni za vse stopnje. Tel.: 35-301_7307 Prodam KOLESI rog: junior in pony. Tel: 62-535_7401 Oddam košnjo SENA v Hotovljah pošta Poljane nad Škofjo Loko. Tel.: 61-135_7411 Iščem inštruktorja matematike in angleščine za OŠ od 5. razreda naprej. Tel: 47-439, Naklo_7450 Za ureditev vrta v Šenčurju, potrebujemo 30 kub. m zemlje. Tel.: 39-509 7480 OBVESTILA ŽIVALI Prodam JARKICE. Golniška cesta 1, Kokrica, Kranj Prodam tri OVCE za nadaljno rejo Smolej, Gorica 13, pri Radovljici 7074 Podarim mlade psičke, mešanica. Tel.: (061)627 089 7094 ROLETARSTVO NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur - Obveščam cenjene stranke, da sprejemam naročila za vse vrste rolet: -lesene, plastične, aluminijaste -žaluzije v vseh širinah in barvah -lamelne zavese TEL.: (061) 50-720 ___ 5062 ROLETE IN ŽALUZIJE naročite Špiler-jevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610_6140 Izdelava elektro-instalacij in obnavlja-nje starih! Tel.: 24-374 _7086 Polagam, brusim in lakiram PARKET in ladijski pod na območju Jesenic in ra-dovljice. Tel: 89-109 7355 OPRAVIČILO Opravičujemo se za neljubo pomoto, ki se je zgodila pri zahvali za pokojnim JOHANOM DOLENCEM Nepravilno je bilo napisano ime pokojnega in sicer Joža, pravilno se glasi Johan. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, atka, sina in zeta MILANA SAVICA mi. Zevnikova 3 Orehek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem krajanom Zevnikove ulice za podarjeni venec in denarno pomoč. Iskrena hvala tudi sodelavcem tehnične službe in sindikatu Aerodrom Ljubljana za podarjeni venec in denarno pomoč, bivšim sodelavcem Iskre Telematike Kranj — tehnični razvoj — za podarjeno cvetje in denarno pomoč ter Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj za podarjeni venec in denarno pomoč. Prisrčno se zahvaljujemo tov. Brezarju za ganljive besede ob odprtem grobu, Kliničnem centru v Ljubljani — hematološki oddelek — dr. Cer-nelču in dr. Pretnarju ter vsem sestram oddelka za vso nego in pomoč. Zahvala velja tudi pevcem iz Naklega za lepo petje ter g. župniku za lepo opravljen obred in ganljive besede ob slovesu, ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za pisna in ustna sožalja. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Orehek, 26. aprila 1988 g4 V SPOMIN ). maja 1988 je minilo leto dni, kar je bil v cvetu mladosti odtrgan od nas v komaj 21. letu starosti naš ljubljeni in edini >in, brat in stric. VLADO VREZEC Joče mami, sestra, oče ne — ne, saj to ni mogoče, le kdo bi to pravico imel, da bi tebe, Ladi, nam za vedno vzel, presekal našo korenino, ugasnil tvojih očk svetlino! Sonce je za nas zašlo, k nam pomladi več ne bo! Vsem, ki ste ga imeli radi in obiskujete njegov prerani grob naša srčna hvala! V nemi bolečini mami, oče, Tanja in Domi. V ekonomski usmeritvi za skoraj pet razredov preveč prijavljenih Neizbežna omejitev vpisa Kranj, 12. maja — Sklenjen je tudi drugi krog prijav za vpis v prvi letnik srednjih šol za naslednje šolsko leto. "Prostega sprehajanja" prijavnic torej ni več; tja do septembra bodo kandidate sprejemale samo še tiste šole, ki imajo v razredih prazne stole. Praznih stolov je skupaj kar 255, na drugi strani pa so v privlačnejših programih pretirano zasedeni. V ekonomski usmeritvi, denimo, je kar 140 prijav preveč ali za skoraj pet razredov. Omejitev vpisa je torej v obeh kranjskih in radovljiški šoli poslovno — finančne in trgovinske dejavnosti neizbežna. Nekaj dilem je tudi še v programu naravoslovja. Tako v kranjski kot jeseniški naravoslovno — matematični dejavnosti je za po dober razred preveč prijavljenih. Na Jesenicah bodo skušali presežek poravnati v okviru premalo zasedenega programa zdravstvenega varstva, medtem ko v Kranju pričakujejo, da jim bo republiška izobraževalna skupnost dodala peti oddelek. Na učence, ki ne bodo sprejeti v želene programe bodisi gorenjskih bodisi ljubljanskih šol, čakajo številni nezasedeni programi, ki so razen tega podprti tudi z obiljem kadrovskih štipendij. Naštejmo le nekatere: tekstilnomehanska tehnologija in teksilnokemijska tehnologija, gumarska dejavnost, lesarstvo, gradbeništvo, metalurgija in strojništvo, zlasti na Jesenicah, obutvena stroka, kmetijstvo in živilstvo. H. Jelovčan Tekmovanje cicibanov s kolesi Kranj, 12. maja — Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu, Avto-moto društvo Kranj in vzgojnovarstvoni zavodi pripravljajo tekmovanje cicibanov s kolesi. Tekmovalci se bodo zbrali pred kinom Center v ponedeljek, 16. maja, ob 16.30 uri, od koder bodo krenili na mesto tekmovanja: na Titov trg v Kranju. • Tekmovanje cicibanov s kolesi bo izredno zanimivo in poučno, zato organizatorji vabijo na ogled tekmovanja čimveč otrok v spremstvu mentorjev ali staršev. V primeru slabega vremena bo prireditev na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju. D. S. Poročni prispevek bo odslej deset tisočakov Kaplja v morje Radovljica, 9. maja - Kot kaže, je sprostitev cen najprej "udarila" po prispevku za plačilo izdatkov uradnega postopka ob sklenitvi zakonske zveze. V radovljiški občini bodo morali pari od 16. maja dalje plačati 10.000 dinarjev (doslej 4.000), razne tega pa še 600 dinarjev upravne takse. Po predlogu upravnih organov za notranje zadeve gorenjskih občin bo prispevek enak po vsej Gorenjski. Deset tisočakov je v primerjavi z vsemi poročnimi izdatki le kaplja v morje! C. Z. Državno prvenstvo barmanov Bled, 13. maja — Danes se bo po občnem zboru društva barmanov Slovenije, začelo tekmovanje barmanov za pokal Bleda. Tekmovanje bo organiziralo društvo barmanov Slovenije, pokrovitelji pa bodo turistično društvo, turistična poslovna skupnost in HTP Bled. Nastopilo bo 50 barmanov iz Jugoslavije in tujine. V soboto bodo tekmovali tudi učenci slovenskih gostinskih šol. V. S. Blejsko jezero je letos presenetilo s cvetenjem Družbeni dogovor se ne izvaja Radovljica, 11. maja - Svet za varstvo okolja pri predsedstvu občinske konference SZDL Radovljica je na seji v sredo med drugim obravnaval izvajanje družbenega dogovora o sanaciji Blejskega jezera. Sklicatelj je na sejo povabil tudi najodgovornejše ljudi v občini (podpredsednika občinske skupščine Bernarda Tonejca, predsednika izvršnega sveta Pavla Žerovnika...), "pozabil" pa je na strokovnjaka, ki bi lahko najbolj tehtno razpravljala o stanju Blejskega jezera in o nujnih nalogah za izboljšanje razmer: dr. Danijela Vrhovška, vodjo blejske limnološke postaje pri Inštitutu za biologijo Univerze Edvarda Kardelja, in mojstra Pelka z Bleda, avtorja jezerske natege, ki je skupaj z novozgrajeno kanalizacijo največ prispevala k zmanjšanju onesnaženosti jezera. Ker je jezero letos spet presenetilo s cvetenjem (v rdeči barvi), bi bilo treba o stanju in nalogah razpravljati še toliko bolj zavzeto in strokovno, predvsem pa na osnovi podatkov in dokazov. Omenimo le eno vprašanje, na katero razprava ni dala jasnega odgovora: ali ima hotel Krim na Bledu v redu kanalizacijo ali ne, ali onesnažuje potok Ušive ali ne. Pred sednik sveta za varstvo okolja je namreč trdil eno, direktor Komunalnega gospodarstva Radovljica drugo. Sicer pa to ni bilo najpomembnejše vpraša nje. Člani sveta so ugotovili, da se družbeni dogovor o sanaciji Blejskega jezera ne izvaja. Koordi nacijski odbor, ki naj bi usklajeval dejavnosti, ni zaživel. Podpisniki dogovora so uresničevali sprejete naloge le delno ali jih sploh niso. Komunalno gospodarstvo Radovjica, ki je eden od podpisnikov, je v zadnjih petih letih precej storilo za izboljšanje jezerske vode, odgovor na vprašanje zakaj "komunalci" niso bili aktivnejši, pa je povedal direktor Matija Markelj. Pred tremi leti so pripravili pogodbo o vzdrževanju obale Blejskega jezera, v kateri so opredelili naloge in tudi denarne obveznosti, vendar pa za podpis pogodbe ni bilo zanimanja. Lani, ko so cestarji obnavljali cesto od Toplic do Mlina, so zagovarjali stališče, da je treba površinske vode in kanalizacijske odplake speljati ločeno, toda tokrat njihovo strokovno mnenje ni bilo upoštevano. Vodo in odplake so speljali po istih ceveh. Člani sveta za varstvo^)kolja so sprejeli naloge, ki naj bi jih v občini začeli izvajati še letos: poživiti bo treba delo koordinacijskega odbora, pregledati kanalizacijo v kampu Zaka in v vseh objektih ob jezerih, obnoviti črpališče in del kanalizacije ob Kazini, onemogočiti morebitni izliv amo-niaka iz športne dvorane, izdelati načrte za kanalizacijo na Zupančičevi cesti, s smetišča ob Zaki odvažati odpadke, ne pa jih zasipati, spomniti podpisnice dogovora, da pripravijo program ukrepov... C. Zaplotnik Izlet v Dobrno in na Krk Kranj, 14. maja — Društvo invalidov Kranj organizira 21. maja enodnevni izlet v zdravilišče Dobrno, 11. junija pa pripravljajo za člane društva enodnevni izlet na otok Krk. Organizatorji vabijo vse tiste, ki bi se radi udeležili izleta da se zaradi vplačila stroškov izleta oglasijo v pisarni društva v Kranju, na Begunjski 10. D. S. Za prijavo na razstavo domače in umetne obrti je zadnji čas Slovenj Gradec vabi Vsako drugo leto Zveza ohrntih združenj Slvoenije, Splošno združenje drobnega gospodarstva, Gospodarska zbornica Slovenije, Dom Ljubljana in Skupščina občine Slovenj Gradec organizirajo razstavo domače in umetne obrti v Slovenj Gruden: letos bo to že 7. slovenska in 3. jugoslovanska razstava z mednarodno udeležbo in bo trajala od 17. do 26. juniju. Zaplemba Tribune Ljubljana — Tik pred zaključkom redakcije smo uspeli dobiti na zvezo odgovorno urednico Tribune Ružo Barič: »Naša zadnja številka je zaradi objave Odprtega pisma gospodu Stanetu Dolancu, članu predsedstva SFRJ, ki ga je napisal Vojislav Šešelj, začasno prepovedana. V začasni prepovedi je omenjena sramotitev SFRJ' ter obrekovanje in žaljivo obdolževanje Staneta Dolanca v zvezi z njegovo funkcijo.« V. Bešter Razstava naj bi pomagala ohraniti in spodbujati razvoj domače in umetne obrti in zato si organizatorji vsakič prizadevajo, da bi privabili čim večje število izdelovalcev in prikazali čim večjo raznovrstnost umetnih obrti. Zato vabijo vse, ki se ukvarjajo s katerokoli staro obrtjo, kot so n. pr. ročno tkanje, vezenje, čipkarstvo, ročno plete nje, izdelovanje tapiserij, bar vno tkaničenje, izdelovanje okrasnih in uporabnih unikatov iz tekstila, usnjarstvo in kožar stvo, strojarstvo, sedlarstvo, oblikovanje lesa, rezbarstvo, po-/latarstvo, izdelovanje okvirjev, suhorobarstvo, lončarstvo, kera-mičarstvo in izdelovanje mozai ka, steklarstvo, zlutarstvq, fili-gramstvo, pasarstvo, umetno ko-vaštvo, graverstvo, izdelovanje suhih supKov, umetnega cvetja, kamnoseštvo, izdelovanje lutk, igrač, maskot, figuric v narodnih nošah, glasbil, nakita, in podobno, da se razstave udeleže. Prijave za udeležbo na razstavi je potrebno poslati najpozneje do 20. maja na naslov: Umetni paviljon, Glavni trg 24, 62380 Slovenj Gradec. Tudi letos bodo vsi razstavljal ci prejeli posebna pisna priznanja za sodelovanje?, najboljši iz delki bodo dobili poseben »znak kvalitete« posamezni razstavljale! pa diplomo mojstra domače ali umetne obrti. GorftAJCi, veliko lepega izdelu jete, vemo, le pohitite s piajavo in dokažite, da je pri nas doma ča in umetna obrt morda bolj živa, kot si ponekod mislijo. D. D. GLASOVA ANKETA Imamo se super! Po uspehu lanskoletnega ekološkega tabora na Bobovku pri Kranju so se po besedah Toneta Trebarja odločili akcijo ponoviti. Tako smo se pred dvema dnevoma oglasili z magnetofonom in fotografskim aparatom na prizorišču eko-tabora Bobovek '88. Mladi kranjske skupine za varstvo okolja, ki deluje pri OK ZSMS, so si tudi letos za glavni cilj tabora zadali nalogo pridobiti čimveč rezultatov o obstoječem stanju v naravnem rezervatu. Dobljene ugotovitve bomo potem primerjali z lanskimi in tistimi, ki so bile dobljene pred desetimi leti. Bo 25 mladih, ki z današnjim dnem zaključujejo petdnevno druženje, bolj uspešnih kot lanska ekipa? V posebni brošuri, ki zajema analize Bobovka '87, gre med zahtevami različnim organom zaslediti bore malo uspeha. Po besedah Toneta Trebarja, vodje celotnega projekta, so svoje v celoti naredili samo člani Turističnega društva Kokrica. Tudi mi se pridružujemo vprašanjem mladih varstvenikov narave — kje je odgovornost najodgovornejših, predvsem kranjske občinske skupščine? Petra Šmid, Škofja Loka: »Sem prvič na takšnem taboru. Predvsem me zanimajo rože in samo raziskovalno delo. Za tabor sem izvedela od prijateljice. Moram reči, da so prvi vtisi dobri, hrana je v redu samo spi se bolj slabo. Kakšnih velikih vplivov od naših rezultatov ne pričakujem, tu sem predvsem zaradi sebe.« Barbara Šink, Medvode: »Lani nas je bilo malo več in imeli smo lepše vreme. Letos sodelujem v sociološki skupini, kjer pa imamo male probleme z mentorjem, ki ga še ni, vendar gre vseeno. Nasploh me ekološki tabori zanimajo. Bila sem že na več po Sloveniji. S pogoji tukaj sem izredno zadovoljna, super je!« Lea Pogačnik, Radovljica: »Zanimivo je, tudi zvečer v domu na Ko-krici, kjer prenočujemo — kartamo, poslušamo glasbo, pojemo... Že lani sem videla razglas za tabor, pa sama nisem hotela iti, letos pa sem pregovorila sošolko in tako sva obe tu. Predvsem me zanima področje kemije.« Gregor Aljančič, Kranj: »Bil sem že lani. Letos so opazni problemi zaradi mentorstva, ki jih je verjetno zelo težko dobiti. Mislim, da, če bi imeli pri nas na področju ekologije več takšnih, kot je Tone Trebar, bi bilo pri nas verjetno marsikaj drugače. Saro sicer sodelujem v skupi' ni, kjer opazujemo ptiče. Sprašujem se, če bo sploh kdo upošteval dobljene rezultate? Boštjan Černika, Ljubljana: »Lani sem bil že na Pohorju, za Bobovek pa sem zvedel na svoji šoli. Samo delo tukaj mi je zelo všeč. Pomislite, celo s hrano sem zadovoljen pa mi le-ta skoraj nikjer ni všeč. Ko se bom vrnil nazaj v Ljubljano, bom navdušil za ta kranjski tabor še Boris Turk, mentor: »Tukaj sem v vlogi mentorja botanične skupine in moram reči, da so pr; vi vtisi dobri. Mladi, ki so tukaj prisotni, delajo z velikim veseljem ifl imajo prenekateri že kar nekaj osnove. Sam tabor je prav zanimiv projekt in vsekakor omembe vredno delo mladine.« Dan šole — dan odprtih vrat Za koga? Kranj, 12. maja — Dan zmage so učitelji in učenci osnovne šole Bratstvo in enotnost na Planini izbrali za praznik svoje šole. V ponedeljek popoldne so pripravili izjemno raznolik in zanimiv urnik dejavnosti, v bistvu prerez osemletnega dela, vrata pa na široko odprli staršem in drugim gostom. Presenetil je že sprejem s šop- krožek je pripravil okroglo mizo kom pomladnega cvetja, še bolj pa kratka, folklorno obarvana uvodna prireditev v dan odprtih vrat. Bosonogi folkloristi, ki jih vodi Jožica Debelakbva, so bili namreč drugačni od vseh, ki jih običajno srečujemo po šolah, že na pogled. Prikazali so igrice, pesmice, izštevanke iz časov svojih babic, navade razigranih pastircev in pastiric ter otroške pesmi in plese. Zatem so šolarji v učilnicah reševali šahovske in matematične probleme, računalniške igre, knjižne uganke, biološki o onesnaževanju okolja, dramski igrico Volk in sedem kozli-škov, likovni razstavo in študijsko oblikovanje, zgodovinski je dal na ogled stare predmete ter povabil na pogovor arheologa Milana Sagadina, gospodinjski krožek pa je pripravil jedi za razstavo in pokušino. Na urniku je bila še prva pomoč pa ge ralna skupščina OZN v mal' pa športne igre, bolšji sejem, ljivo tekmovanje in za zapik ključna proslava. Ob vsem, kar smo videli io jeli, lahko vprašamo samo: koga? Za učence, za učitelje me? Najbrž ne. Peščica gos -Ko ki se je v veliki šoli kar nek^ razgubila, ni mogla odteh^ truda, izvirnosti, navdušenja- >j katerim so se v šoli pripravil? na dan odprtih vrat. Ponovni <* kaz brezbrižnosti do svO-' otrok? H. JelovC* Spet prepoved? Ljubljanu — Na ljubljanskem sodišču se je včeraj zaradi objave članku »Pozor!, zagovarjal odgovorni urednik Mladine Franci Zavrl, ki nam je po sojenju povedal: "Objavu ome njenega Članka je tipičen primer uredniškega poziva svojim bralcem k sodelovanju. Podobne pozive srečujemo v različnih časopisih vsakodnevno Imenovani tekst je objavilo Uredništvo Mladine, kar pomeni, da so avtorji teksta \si no vinurji zapisani v časopisnem kolofonu. O začasni zaplembi zadnje Mladine in problemih okrog tega bomo več pisali v prihodnji številki.« V. Pester Zapora tudi po maju Škofja I dka, 12. maja — Delavci SGP Tehnik še vedno od-va/.ajo zemljo, ki je prejšnji me sec zdrsela na novo cesto Trebi ja—Žiri, hkrati pa grade tudi oporne zidove, da se plaz ne bi ponovil. Zato je ta del ceste podnevi še delno zaprt za promet, ki je enosmeren, ponoči pa je od 20 do 4.30 zaradi varnosti popol Mimi.i zaprt Kaze, da se bo zapo ra iz maja potegnila tudi v junij, saj posledice zemeljskega usuda do konca tega mesei a najbrž ne bodo odpravljene H. J. Prodajna akcij Murk< s svilanitovim frotirjem na počitnice od 14. - 26. maja v prodajalnah: SU UNION Jesenice, PLETNA Bled, MODA Radovljica, DEKORATIVA Lesce ornuum