SEMANARIO YUGOESLAVO APARECE LOS SABADOS • Dirección: Dr. V. KJUDER tambaré 965, D. 6. Bs. Aires CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO SEMANARIO YUGOESLAVO Leto III. BUENOS AIRES, 27. JUNIJA 1936 štev. 135 NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in sa celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. • Za druge dežele 2.S0 USA-Dolarjev.- POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv« LIST IZHAJA OB SOBOTAH RE3 OLONizAciJA pred občnim zborom Zveze narodov V zadnjem času se spet. mnogo pi (in govori o vprašanju, ki je za •'Sentinijo temeljne važnosti: o ko '"izaciji. Povod temu obnovljene-1 zanimanju za problem, ki je bil %a leta precej zanemarjen ih sko pozabljen, je dalo dejstvo, da je ''topnik -Argentinije na mednarod delovni konferenci v ženevi za-'toil, da ima tukajšnja vlada na- ¡ predložiti bodoči vseameriški 5lferenci, ki se bo vršila v Buenos ¡tesu, podroben načrt za meddi- j 'wé dogovore o priseljevanju in | 'toriiziranju. • Ogleda, da so argentinske oblasti «o zadnjih dobrih pet let priselje "je naravnost ovirale z visokimi '"zularnimi pristojbinami in z raz-"»i omejitvenimi predpisi, sedaj ^nale, da velja za to deželo še ^fom staro načelo: "Gobernar es iblar", t j. da mora biti glavna rb onih, ki vodijo usodo države, Pečena prizadevanju, da se na r°stranih poljih naselijo marljivi, voljni in dela zmožni ljudje, namenih, ki jih kaže vlada, je o-Vm dovoljeno sklepati, da bo sku sedaj rešiti vprašanje prisel-ai>ja na temeljit način, z jasnim bledom v bodočnost, ter da ne bo ^a spet v nekdanje brezplodno ^erimentiranje. Načelo "Gobernar es poblar" so j 'tisnili v pozabljenje, v veliki me-tudi poljedelski stroji, ki nado-človeško delovno moč. Ko zai*li uvajati moderne mehanič- ¡ '"^Qiftp^ Argentiniji že niso več1 " pogrešali ljUf]¡ kakor tedaj, ko -še ni oral, ni sejal in ni žel„ a -drugi strani pa je Argentini-4 lahkoto izvažala svoje produkte. I 5"cev za meso in žito je bilo mno- ¡ skoro povsod. Ker je Argen-'a mnogo in dobro prodajala, ji ^¡lo tudi mogoče uvažati in ^pla r®ti drage industrijske proizvode, sama doma ni pridelovala. e »igodne prilike, ki so omogoča-brezskrbno gosDodarsko ži-^ie, so se po voini temeliito sore j'le. Nastonila je doba, ko si dr-Prizadevajo, da bi same zados-«voilrn potrebam kar v naivečii ¡ da zaščitiio domačo proizvod-"red tujo konkurenco, so začele uvoz iz inozemstva z visoki-"v07.n¡m¡ carinami, deloma pa so ^"»ravnost ukinile s strogim za-jjeniem slehernega uvoza ali pa pozvanim kontineentiraniem — "«Vanjem omeienih količin, kate "voz je dovoljen. ^entinsko žito in argentinsko limata več takšnega trga, ka-,ga imela včasih. Za izvoz so f"» težji časi in ker Argenti-, Prodaja več po tako ugodnih kakor nekdaj, tudi kupovati ¡ °&la v inozemstvu v nezmanjša L®pi. Zato se je v deželi začela 11 domača industrija, ki se v "\ letih vedno bolj širi. Po zgle fj 1 Pa po krivdi drugih, je tudi nt¡nija začela misliti na to, ka- Sankcije se gotovo ukinejo - Splošno popu ščanje velikih in malih držav napram Italiji - Negmova pot v Ženevo - V Rimu zahtevajo od Zveze... zadoščenjje! Zgledu angleške "vlade, ki je napovedala popuščanje napram Italiji, je 1 sledila sedaj še cela vrsta drugih držav, ki so že sklenile, da bodo gla sovale za ukinitev sankcij. Blumcva vlada je v parlamentu iz razila isto mnen.fe, kakor ga je obraz ložila angleška vlada v spodnji zbor « niči: Ovce ni več, ker jo je volk požrl, in čemu bi volka sedaj še dra žili, ko ovce itak več ne dobimo iz ! njegovega drobovja. Sankcije niso obrodile uspeha — čemu naj bi se ¡ torej še nadaljevale? Saj vendar . škodujejo tudi onim državam, ki jih izvajajo. Večina narodnih zastopnikov, toliko na Angleškem, kolikor v Fran ciji, so bili istega mnenja ter so o-'dobrili pclitiko svojih vlad. Temu sklepu so se takoj priključile še Bel gija, Švica in cela vrsta drugih manjših držav. Na občnem zboru Zveze narodov, ki se otvori v torek, 30. tm., bo zastopnik Chileja predlagal, naj se sankcije ukinejo in bo njegov predlog gotovo sprejet. Neguš Haile Seilassíe je odpotoval iz Lohdona proti Ženevi, kjer na merava narediti še zadnji poskus, c'a bi Zvezo pridobil zase. Posebnega upanja v uspeh pa gotovo ne more inieti, ker mu je že angleški zunanji minister Eden obrazložil, da sé mora vdati v božjo voljo... O kupacija Abesinije je izvršeno dejstvo, ki gii ni mogoče spremeniti. Diplomatje so se baje že domenil^ kako bodo "uredili" abesinsko vpra šanje, da bodo vsi zadovoljni — razen neguša seveda, katerega pa prav malo obrajtajo, odkar je zgubil deželo in prestol. . Ker bo Argentinija, ki je zahtevala sklicanje občnega »bora, gotovo vztrajala pri svojem predlogu, naj se v Zvezi narodov uveljavi pogodba Saavedre Lamasa, argentinskega zunanjega ministra, da se namreč nobeni državi ne prizna pravica do ozemlja, ki, ga je s silo zavojevala, bdoo ta predlog sprejeli, obenem pa bodo ta predlog sprejeli, obenem pa pravnikov, ki naj proučijo abesinsko vprašanje v zvezi s SaaVedra-Lama-sovo pogodbo. Učeni možje se bodo zbrali in bodo ugotovili, da določbe te pogodbe za Abesinijo ne veljajo, ker Abesinije — ni več; -vejjajo pa Nova francoska vlada, kateri naiSe luje Leon Blum; ministrskega pred sednika vidimo na deani strani slike Podržavlenje fran-1.iiiiurmiviiiiiviiiiiiiEiiiiiiiiiiiiiiEiiSEEiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiifr^^^ coske vojne in-industrije °mejila uvoz ter se osvobodi-e & trebe po uvažanju industrij- " C^lkov. >delski pridelki, katerih odtok ,! W.>njšal, in pa proizvodi in-r ?Vi.1e' ki se bo«gotovo bolj in bolj kličejo že sedaj in bodo ;r, ^ e še bolj klicali po notran-če kupcev ni v tujini, jih najti doma — ali pa mora razvoj dežele iti rako- ¡jj, ST)oznali odgovorni argentin tia , 'n so zato začeli spet misli h ' i 5e'JUdenie de?ele' kl'er ie pro-%'v Za mnoe"e< mnoge mili ione \ Kolonizirati pa hočejo Blumova levičarska vlada je sestavila načrt za postopno podržav-ljenje celokupne vojne industrije. Vse tovarne, ki izdelujejo orožje in drug vojni material, morajo priti v državne roke. Ta namen je hvalevreden in njego va udejstvitev bo gotovo mnogo pri pomogla k ohraniti miru, posebno če bi tudi druge države pozneje sle dile francoskemu zgledu. Nobena tajnost ni, da so pri pripravljanju in izzivanju vojn imeli zmerom veliko besedo oboroževalni magnatje, ki jih je pohlep po dobičku gnal, da so brezvestno — potom plačenega tiska in plačanih agentov — hujska Vi narode drugega pToti drugemu ter s tem skrbeli za procvit svojih podjetij. S podržavljenjem vse svetovne o-boro?eva'ne industrije bi se odsfra; nili poklicni mednarodni hujskači, ker bi se jim vzela možnost, da od svoiWa brezvestnega dela vlečejo dobiček. BUENOS AIRES I. j na primer za Mandžurijo, ker Kitajska še zmerom obstoja in ker je i Mandžurija bila del kitajske repu-j blike. Tako se bo vprašanje brž rešilo. Abesinije ni več in zato tudi ne mo-j ve biti članica Zveze narodov. Za negušove zastopnike ne bo več pros ' tora v zvezi in Italija bo na ta način dosegla, kar je hotelft. Sicer pa v Rimu niso baš tako ' skromni v svojih zahtevah, marveč se ravnajo po oni stari, ki pravi, da j zahtevaj še roko, če ti kdo prst po-| nudi. Ko so izvedeli, da sé bodo sankcije odpravile, so brž začeli pisa-' ti in izjavljati, da je to prav in v redu, vendar pa da se samo s tem ne zadovoljijo. Predvsem mora Zveza narodov dati Italiji tudi... zadoščenje! Preklicati mora najprej sklep, s katerim je proglasila Italijo za napadalko, potem pa mora še priznati, da pripada Abesinija po vsej pravici Italiji, Samo na podlagi takšnega "obširnega moralnega 'zadoščenja"'bo Italija pripravljena "odpustiti" (!) Zvezi narodov in nje nim članicam, ki so Italijo tako hudo razžalile! Tako je pisal "Giornale d'Italia". "Mangiando viene 1'appetito"... — pravijo Italijani in se po tem tudi ravnajo. Dogodki na Kitajskem 'Pod pritiskom Japoncev je nacionalistična narfkinška' vlada nastopila proti prodiranju kantonske vojske, namenjene proti severu, kjer hoče ustaviti prodiranje japonskih zavojevalcev. Zato izgleda, da bo na Kitajskem spet' izbruhnila krvava državljenska vojna, v kateri se bosta Ñanking in Kanton borila za nad oblast. Tokijskim diplomatom se je posre čilo ustvariti poločaj, ki bo za japon sko politiko nad vse ugoden: v hipu ko si severna in južna kitajska vojska grozita s krvavo vojno, pripravljajo Japonci vpad v áéverne pokra jine in že z gotovostjo računajo, da bodo z lahkoto priključili svojemu Mančukuo nadaljnjih 100 milijonov prebivalcev. vabi cenj. rojake na RAZNE VESTI Popoln solnčni mrk so imeli pretekli petek V nekaterih delih Grčije, Turške, Rusije in drugod. Mnogi znanstveniki so opazovali ta redki pojav. Truplo velikega ruskega pisatelja Gorkija so kremirali ter pepel spravili v žaro, katero so položili v obzidje Kremlja. Ogromna množica se je poslovila od zemeljskih ostankov "najboljšega človeka vsega sveta", kakor imenujejo nekateri Gorkija. Vsi sovjetski višji predstavniki so prisostvovali pogrebnim svečanostim, ki so se zaključile potem ko je 700.000 delavcev defilirailo pred žaro. 105 nemških nacionalnih socialis tov, poljskih državljanov, ki so delovali za odcepitev Zgornje šlezije od Poljske, so v varšavi obsodili na ječo od poldrugega leta do 10 let. Ameriška vlada je razveljavila na redbo, ki je prepovedovala izvažanje orožja v Italijo in Abesinijo, ker smatra, da se je vojna v Vzhodni Afriki že končala. 12 šolskih otrok je utonilo v Gard nerskem jezeru, v Združenih državah. Vozili so se v motornem čolnu, ko jih je presenetil vihar, ki je tako divjal, da je čoln prevrnil. V Boliviji so reorganizirali vlado tako, da sede v njej sami oficirji. S tem je vojska prevzela vso oblast. Nova vlada je proglasila pbsedno stanje. Nenavaden incide.nt se je dogodil v Gosportu, na Angleškem, ko je tam pristala ogromna francoska ladja "Normandie". Angleško vojno letalo je toliko časa krožilo okrog nje, da se je zapletlo v Jamborove vrvi ter padlo na krov. žrtev ni bilo. Zastopniki držav, ki so podpisale lausannejsko pogodbo, so se sestali v Montreuxu ter začeli razpravljati o zahtevi turške vlade, ki želi, da se ji spet dovoli utrjevanje dardanelske morske ožine. Poslopje, kjer zborujejo diplomati, je močno zastraženo, ker so se širile vesti,- da pripravljajo neki Ukrajinci atentat na sovjet skega zastopnika Litvinova. Nemiri v Palestini se še zmerom nadaljujejo in v zadnjem času prišlo do krvavih spopadov med Arabci in angleškimi vojaki. V bojih sodelujejo celo vojna letala. V Londonu so ie mudili zastopniki Arabcev na na pogajanjih, ki pp niso imela uspeha. Angleži nočejo prepovedati priseljevanja židov v Palestino, A-rabci pa tudi izjavljajo, da ne bodo odnehali, dokler se priseljevanje ne ukine. V. * * * & * & Vidovdansko akademijo ki se bo vršila nocoj, v soboto 27. junija 1936 v Sokolski dvorani ULICE SAN JUAN 782 Začetek ob 9. uri zvečer SPOR E D: \°'?barn Argentinije: ustvariti način, ki bo res odgovar- tre sl°j srednjih in gospodahsko samostojnih poaestnikov-poljedelcev ki se bodo z delom svoje družine preživljali s pridelkom lastnega zemljišča. 1. Argentinska himna 2. Jugoslovanska himna 3. Proste vaje — Sokol Bs. As. I. 4. Melodía — Rubinstein Pozdrav iz Jugoslavije (jugoslovanske melodije) 5. Balalajka — Ruski Sokol 6. Simbolične vaje — Čsl. Sokol iz Ville Dominico 7. Balet 8. Sokolska rokoborba — Sokol Bs. As. I 9. Simbolične vaje — čsl. Sokol iz Ville Dominico 10. Ruski narodni ples — Ruski Sokol 11. Živa slika — Sokol Bs. As. I 12. Vaje na orodju — Sokol Bs. As. I in Češkoslovaški Sokol Nemški zrakoplov "Hindenburg" nad New Yorkom A Stran 2 NOVI LIST K ARGENTINSKE VESTI Dogodki v poslanski zbornici Poročali smo zadnjič, da so poslanci vladne skupine zapustili zbornico tekom razprave o veljavnosti mandatov iz buenosaireške pokrajine, ker jih je opozicija preglasovala. Takozvana "ljudska fronta" pa tre nutno ne razpolaga z zadostno večino, da bi lahko sama nadaljevala raz pravo: tako se je zgodilo, da seje niso bile sklepčne in je bilo delovanje spodnje zbornice onemogočeno. Ustava pa predvideva tudi tak slu čaj in določa, da sme zbornična manjšina zahtevati od izvršne oblas ti, da posliance, ki namenoma in t opetovano ne pridejo na sejo, potom policije in z uporabo sile privede v zbornico. Manjšina se je torej sestala ter je takšno zahtevo sporočila osrednji vladi in pa guvernerjem posameznih pokrajin. Naletela pa je na gluha ušesa; vlada ne kaže nikakega namena, da bi poslance, ki jo podpirajo, s silo prignala v zbornico. Manjšina se je pozneje še več krat sestala in vsak krat ponovila svojo zahtevo — a doslej brez uspeha; nastal je na ta način čuden položaj: zbornica obstoja, a ne more delovati, ker "concordancia" noče priti na seje, dokler se vprašanje buenosai- CERKVENI VESTNIK V Mariboru se vrše Slomškovi dnevi od 21. do 29. junija. Gotovo se bo zbralo čez sto tisoč Slovencev te dni ob njegovem grobu, da izre-ko prošnjo vsega naroda, naj bi nam Bog poveličal med svetnike tega naj odličnejšega sinu našega naroda. Tudi mi bomo njegovemu spominu-poavetili 28 junij. Pridite torej v velikem številu k službi božji, kjer bo mo ta dan proslavljali tudi Vidov dan. Maša ob 10. na Ar. del Campo. Večernice pa na Avellanedi pop. ob 4 uri. Ob tej priliki bomo tudi blagoslovili novo kapelo, v kateri se bo na Avellanedi naša služba božja vršila. Proslavo Slomškovega praznika in blagoslov kapele naj bo kar najslo-vesnejši. To slovesnost bodo povefi-čale tudi zastave. Na praznik sv. Petra in Pavla ne bo slovenske službe božje. Naj bo pa zato kar najlepša vde-ležba na Cirilovo nedeljo 5. julija. Ta dan bo obojna služba božja na Av. Del Campo. 20. jun. sta se poročila v cerkvi vseh Svetih na čakariti Justina Je-ran in Anton Podlogar. Hladnik Janez reških mandatov ne spravi z dnev-ñega reda, vlada pa se noče vmešati. Opoziciji menda ne bo preostale drugega, ngo da zaključi razpravo o mandatih, pristane na vključitev poslancev, ki so bili "izvoljeni" nepravičnim potom ter se potem, skup' no ,s' "concordando" loti drugih zadev. Naraščajoči izvoz sadja Izvoz svežega sadja iz Argentini-je se veča od leta do leta. Tako izkazuje tudi v prvih pet mesecih 1936 velik porast v primeri z odgovarjajočo dobo prejšnjega leta, Do-čim so lani, od januarja pa do konca maja izvozili v druge driave za okroglih 15 milijonov kg svežega sadja, je znašal izvoz letos 24 in pol milijonov kilogramov, t. j. 63,6 od sto več. Najbolj ®se je dvignil izvoz hrušk, grozdja in jabolk. Slabo vreme za koruzo Izredno vlažno vreme, ki smo ga imeli zadnje tedne, je kvarno vplivalo na pridelek koruze, ki bo iz tega vzroka mnogo zaostajal za lanj skim. Ker je pa v zadnjih dneh pritisnil mraz, obstoja upanje, da se bo položaj izboljšal in ne bodo poljedelci trpeli takšne škode, kakor je bilo predvidevati, če bi se vreme ne bilo spremenilo. Ob tem časa bi morala biti že vsa koruza pod streho, ponekod pa niti polovice še niso pobrali. V mesto se spet uvaža mleko Več dni je bil Buenos Aires brez mleka in so morali ljudje, Id imajo otroke v družini, seči celo po kon-denziranem mleku v 5katljahr če so hoteli nuditi svojim malčkom belo kavo Raznašalci se nikakor niso hoteli ukloniti doéavateíjém, M so zahtevali zvišanje ' cene. Končno so v torek popustili dobavatelji sami' ki so se obrnili na poljedelskega ministra s prošnjo, naj on razreši spor ter naj določi, kakšna bodi cena mle ku. Minister je privolil pod pogo jem* da se^ dobave takoj »pet obnovijo. Mlekarji so v to privolili in v torek je prebivalstvo spet normalno prejemalo to važno živilo. Kako bo s končne rešitvijo spora, se pa še ne ve. Raznašalci mleka so sklenili, da izrečejo zadnjo besedo šele potem, ko bo minister objavil svojo odločitev. . Ponarejeni bankovci V preteklem tednu so prišli na sled še mnogim drugim ponarejenim petdesetakom, ki so se nahajali v prometu. Falzifikacija se je ta krat tako zelo posrečila» da celo. blagaj- vv y v v > ► > Banco Germánico DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. Alem 150 — Bs. Aires — 25 de Mayo 149-59 Predstavnik za celo Južno Ameriko PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE ZAGREB POŠTANSKE ŠTEDIONICE - BEOGRAD ZADRUŽNE GOSPODAR. BANKE - LJUBLJANA BANCO DI ROMA - GENOVA Pošljite Vaša denarna nakazila v stari kraj, samo tem sigurnim potom BRZOJAVNO! Z AVI JONOM! Z POSTO! NAŠ ODDELEK PAROPLOVNIH POTNIH KART, JE NAJHITREJŠI IN NAJCENEJŠI VRELEC za nabavo pozivnih ali pa povratnih paroplovnih potnih kart, za kakoršnnokoli linijo. NE NASEDAJTE NIZKIM PONUDBAM Ker bi bilo potovanje še dražje NIKAKIH POTEŽKOČ Naše uradne ure: od 8 1)2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12 112 Sigurnost! Brzina! Uslužnost! Poverjenje! niki na bankah sprejemajo ponarejene bankovce, kakor da bi bili pravi. Policiji se še ni posrečilo ugotoviti, odkod izvirajo ponarejenci. Mrzlo vreme Po dolgi in zelo mučni dobi izrea no vlažnega vremena' je v torek pri tisnil v Buenos Airesu precejšen mraz, saj je toplomer kazal na pr-v sredo ponoči samo 3 stopnje nad ničlo. V zapadnem delu pokrajine Buenos Aires ter v Pampi je padla temperatura pod ničlo, v Chubutu pa so imeli v sredo celo 15 stopenj mraza. Nov papeški zastopnik Za novega vatikanskega zastopnika pri argentinski vladi je bil i-menovan mons. Giuseppe Fiotta, do sedanji nuncij v Haitiju. Hčerka ubila očeta V Córdobi stanujoči upokojeni na rednik Pascual Martínez, star 55 let, je doma gospodaril huje nego v kosarni; ženo in otroke je neusmilje no pretepal, kakor soglasno zagotavljajo sosedje. V soboto je spet planil nad hčerko Sofijo ter jo začel strašno pretepati do krvi. V svojem obupu je hčerka zgrabila za revolver, ki se je nahajal na mizi, pa ga je sprožila proti očetu, ki se je zgrudil smrtno zadet. Oíetomoriilko so aretirali. Poplave Položaj, ki je nastal zaradi naraščanja rek Paraná in Uruguay, se je v preteklih dneh poslabšal. Mnoge prebivalce so le s težavo rešili pred vodo, ki je poplavila pristanišča in nižje ležeče hiše mest Concordia in Concepción del Uruguay ter j« popolnoma odrezala od sveta mestece Federación. Oblasti pomagajo prizadetim prebivalcem, ki se nahajajo v hudi stiski. Kdo ve zanj? že tri leta ni nobenega glasu od Cirila Kerševana, starega 24 íet in doma z Gradišča pri Prvačirii. 2ive¡ je v Burzaco, FCS, kjer je obdeloval zemljo, od tam pa je nenadoma izginil ter se je za njim zgubila vsa ka sled. Zanj Seli izvedeti njegov oče. Kdo bi torej kaj vedel o tem rojaku, naj blagovoli sporočiti naSé-•mu uredništvu. Listnica uredništva F. C., S. Paulo: Hvala! to oglasite se še Vi kaj! G. Doktoric je.bil v Gorici prt Zadružni zv»zi, ni bil pa imenovan za izseljenskega komisarja v Buenos Airesu, marveč za izseljenskega dopisnika t Montevi-deu. Kdaj nastopi to svoje mesto, ne vemo. Pozdrav!! G. L. P:, Juniit de Ho« Andes: V' redu prejeli. Lepa hvala! Le Vaše drugo pismo je nekam dolgo romalo z juga. Knjige„ p© kateri vprašujete, smo dobili ter Vam jo pošljemo. Zelo nas bo veselilo, íe se kaj oglasite, kakor ste obljubili. Najlepše pozdrave f Družabna zabava « V nedeljo, 5. julija popoldne, bo v "Taboru", Paz Soldán 4924, družabna ¡zabava, na ¡katero so že sedaj vljudno vabljeni vsi člani (in prijatelji društva. Zahvala Gospodarsko podporno društvo Slovencev v Villi Devoto se najto-pleje zahvaljuje g. Rajku Raverju za požrtvovalnost, ki jo je pokazal kot društveni pevovodja, ter za vse druge dobrote, ki jih je izkazal druš tvu za časa svojega bivanja med nami. Obenem mu želimo kar najboljših uspehov v njegovi novi službi, katera nam ga je tako nepričakovano vzela iz naše srede. Odbor GPDS. Nedeljska prireditev Da bi večja igra tekom enega leta tri krat šla na oder, to se doslej še ni zgodilo v naši koloniji do pretekle nedelje, ko smo v tretje videli res spretno pisano in dobro naštu-dirano veseloigro Fr. Milčinskega "Cigani" v Taborovi" uprizoritvi. Marsikdo je bil skeptičen in si je mislil: ali bo sploh še kdo prišel gledat igro, ki je bila že dvakrat uprizorjena, saj še premieram včasih prisostvuje le napol prazna dvorana? No, pa je bil obisk na nedeljski upriziritvi zadovoljiv in bi bil gotovo še večji, da se niso odprle nebeške zatvornice baš v času, ko so prvi udeleženci začeli prihajati v dvorano, ter je korajžno lilo do poznih večernih ur. Pri sedanji uprizoritvi je bila približno polovica vlog v rokah novih igralcev, ki so v splošnem dobro izvršili svoje naloge tako, da je bil marsikateri prizor še boljši nego pri prejšnjih uprizoritvah. Oba Bergin-čeva sta hvalevredno podala svoji vlogi, Dečmanov Brenk je bil boljši nego prejšnje krati, simpatičen je bil Kebrov dr. Veselko in dober Tiš-larjev avkultant Radoslav. Poprečno so bile podane tudi vloge Cve-tane, Cvetana, dr. Packa in druge, manjše. Juro Brajdič je bil dober, a je pri prejšnjih uprizoritvih pokazal, vsaj v' nekaterih prizorih, da zna túdi Se kaj več ustvariti. Igranje cigank je bilo povsem zadovoljivo in zadovoljivo je podal sodnega inšpektorja tudi J. švagelj, ki je šele teden dni prej prevzel vlogo, ker g. J. Živec, radi bolezni v družini, ni mogel ta krat sodelovati. Gospo Puc nam je prav živo ustva rija ga. Pavla štrukeijeva in tudi manjše vloge so prispevale, da je bila uprizoritev lepa harmonična celota. Uniforme, kostimi in maske so tudi pripomogli, da je igra lepo uspe-,a- dt. Iz Ville Devoto Gospodarsko podporno društvo Slo | vencev valbi vse «lane in članico za j dan 5. julija na članski sestanek,! ki se bo vršil v društevnem domu. «b 3. popoldne. Prosimo za gotovo udeležbo ita točnost. OD&OR^ Po vsem svtiu isuejo uertnee, ki .«o h..u„o.i«j «utvm ioiuney lemple. f* Francoskem ji je bila najbolj podo bna 'Ginette Marbeuf-Hoyet, ki s® J' zato plačali pot, da je lahko obiska la slavno pritlikavo filmsko rS^ nico. Skupaj ju vi Jinin na sliki SVOJI K SVOJIM! FILOMENA BENEŠ-BUKOVA Slov. babica Bivša prva šefinja v praški porodnišnici ter s prakso v bolnici Juan Fernández, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in dežele v popolno oskrbo. — Cene izredno nizke, postrežba prvovrstna. — Sprejema od 7. do 21., ob nedeljah in praznikih pa do 20. — Vprašajte za informacije preden greste drugam Lečenje brez bolesti. LIMA 1217 U. T. 23—3389 KRO JAČNICA IN TRGOVINA "MOZETIČ" Ima v zalogi vsako vrstno zimsko blago za obleke, kakor tu d i vsake vrste moškega perila. Osorio 5025 — Bs. Aires (Paternal) t» Expreso „G0RIZIA Najstarejše prevozno podjetje mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in Solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL H7S Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 209-1 II IZ BRAZILIJE Oči črne, oči krasne. . . Minulo- je že nad dvajset let, ko ■sem zapustila svoj rojstni kraj, pa se še spominjam iz svojih detinskih ]<& lep^ naše Soče, Ronk, Mirna. Opatjega sela in še nekatere bližnje vasi. Ondot sem hodila z očetom, kadar je obiskal svoje prijatelje in sorodnike. Redki so ti spo •mini, ali neizbrisni..... In ko nisem še doumela lepote na ših lepih krajev, me je usoda z očetom in materjo, ter z drugimi člani družine, pognala v daljni svet — v Brazilijo. — Moj oče je bil človek, ki ni mogel obstati na enem mestu: iz enega kraja je šel v drugi, iska-joč boljše sreče, ki mu jé bila pa le redko mila. Prvo desetletje smo preživeli skoro le na fazendah (farmah) in se mučili od ranega jutra ' do poznega večeri, kot je po fazendah bila in je še vedno navada. Ko bi človek znal zbrati te spomine ter znal "zasukati" pero bi lahko napisal marsikatero bridko iz takratnega íivljfertjá M faüéndah. Kot zgoraj rečeno, dolgo "vrsto , let smo živeli na deželi, potem pa | v mestu Campiñas In nato v S. Pau j lu, kjer smo si ustanovili svoj last- j ni skromni dom. Skozi vso to dobo nismo — razen, bratranca, katerega smo našli pred j osmimi leti — dobili slovenské dru- ¡ žine, dasi je oče povsodi povpraše-1 val po naših ljudeh. Radi večkrat- ¡ ne odsotnosti očeta smo, na žalost. ! otroci skoro pozabili slovenski jezik. ! Kdo si je mislil, da se 5e dobi kaka slovenska duša na tej obširni ze- j mlji! In sedaj, po dvajsetih letih, kot da je bilo usojeno, sem se seznanila s člbvekom slovenske narodhosti.i Po potrebnem premiSljenju sem se j z nim poročila. Zdi se mi, da ima ' celo ljubezen neko posebno moč in išče kri svoje narodnosti... Ne vem ali bi rekla, da po krivdi staršev ali | radi večkratne očetove odsotnosti, sem pozabljala svoj materinski jezik. Sedaj pa, ko mi mož pripovedü--! je o lepoti naših krajev ter o šegah in kulturi, se štejem areí®4, da izhajam iz tega naroda in se 15 da učim v izpopolnjevanju svoje1; !o slabe izgovorjave v slovenj Bilo je prvi mesec po poroki sva bila na stanovanju pri kjer so imeli radio. Neki večer v njem zagrmelo "Oči črne, oči ne...". — Moj Bog, kako se H''' zdelo radostno* pri srcu. "Pojdi ^ ■ tet Slovenci razumemo nekaj ruski 1 klicala svojega moža... Več ni mogla razumeti;: šele mož mi je P°if dal, da je pel ruski zbor in da Slovenci razumimo nekaj ruski v ('a je njihova glasba podobna Spoznala sem, da smo Slovani gočen narod, da se splača slovCO1 govoriti ter da je morebitno ^ marjenje roditeljev pravi zločin ko ne podučejo svojih otrok ° linah naroda, iz katerega izvi At Slišala sem peti že razne na" in razne pesmi, a tako lepa 'B srce segajoča ni bila nobená P' kot tista, ki je bila tako podo1'01 naši : "Oči črne, oči krasne"'... ■•• Sao Paulo, junija 1986. Drobne vesti gi Pri nabiranju starega železa Kalvariji je razneslo in ubilo 30*' nega Jakoba Križaja. Granata ki' je hotel odpreti, ga je popolno razmesarila.. „ Radi tajne žganjekuhe je bil v p minu aretiran 50-litni Franc ^ čič. Toda pri hišni preiskavi s« je posrečilo skočiti skozi okno in samem spodnjem oblačilu uiti. Pri hišni preiskavi so naá'i r Francu Mozeti&u, starem 87 letl , vajočem v Renčah, razne eksp ve, ki jih je nabral v okolir». Dora Sasnojlovich «i* Falieev Dr. Félix Faticov Dontista Trelle» 2534 - Donato Alvarex 21®1 (J T. 59 Paternal 17*' ^ KDOR ŽELI SPOZNATI SAMEGA SEBE, svoje hibe tn. sposebnostl, svoj značaj, svoje bodoCe in ptereklo življenje, naj se obrno na priznanega grafologa. Zadostuje napisati lastnoročno ime in priimek, dan, mesec in leto rojstva ter posliti v pismu en peso na naslov: GRAFOLOG, Calle Tucumán 586 Buenos Aires. — Pišite lahko v svojem materinskem ali pa v kakem drugem jeziku. NAZNANILO. Sporočam, da sem še preselila iz ul. Fraga 61 ter bom, kakor doslej, razpolagala vedno le z zanesljivo dobrimi službami za matrimonios, služkinje, sobarica itd. BERTA CERNIČ, Dorrego 1583 (pol kvadre od Rivere 1900) —• U. T. 54, Darvin, 3588. Krojaški moi^ Dipl. v Buenos nw Izdeluje obleK« 1>° ^ _ novejšem kroji', (f¡ boljšega h'a8a nizki ccni JOSIP FAGAME1, SOUS 12» KROJAČ —— fart izvršujem vsa v to stroko spadajoča dela, Obleke od $ 55 do 120. Hla e |a¿ev> od $ 10—28. Delo prvovrstno. Blago iz najboljših tovarn. Olajšave za P MAKSIMILIJAN SAURIN VARNES 2191 Bueno« Aires (nasproti postaje La Paternal) __ U. T. NOVI LIST Strafc 3 i * SLOVENCI DOMA IN DRUGOD iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir.iiiiiiiii VESTI IZ DOMOVINE USTANOVITEV JUGOSLOVANSKE RADIKALNE ZAJEDNIGE. Po večmesečnih pripravah za organiziranje krajevnih skupin Jugo-•ilovenske radikalne zajednice (JRZ) ki je izšla iz združitve enega dela bivše srbske radikalne stranke ter Slovenske ljudske stranke in pa Jugoslovanske muslimanske stranke, se je 2. junija sestal v Beogradu u-stanovni državni kongres te nove Politične tvorbe, na kateri sloni sedanja vlada. Kongresa se je udeležilo okrog 1000 oseb, med njimi 371 delegatov s 518 pooblastili. Glavni govor je imel ministrski Predsednikdr. Milan Stojadinovič, ki se je najprej spomnil tragično preminulega kralja Aleksandra L, nato pa obrazložil glavne točke programa JRZ, ki so zapopadene v naslednjih odstavkih: Stranka je za monarhijo, ker je Prepričana, da je monarhija za Jugoslavijo edino mogoča vladavina. 2ajednica je za dinastijo Karadjor-"Ijevičev, ker je ta dinastía izšla iz "aroda in ker je svojo usodo vsik-dar vezela na usodo naroda. Stranka je prepričana, da je Jugo Navija močno in solidna tvorba, v kateri so dani tudi vsi predpogoji 7a gospodarsko blagostanje naroda, «i g a tvorijo častiti ljudje in odlični vojaki. Edino, kar nam manjka, Je malo več sloge in medsebojnega razumevanja. Zato je stranka za pra vično rešitev hrvatskega vprašanja. Strankin program vsebuje načelo samouprave v širokem obsegu. "Mi smo za spoštovanje treh imen naše-«a naroda", je dejal dr. Stojadino-vii> "za spoštovanje Srbov, Hrvatov 'n Slovencev. Mi smo za spoštovanje njihove enakopravnosti in njiho vih tradicij. Vse oblasti državnega življenja morajo biti pristopne Srhom, Hrvatom in Slovencem in z vsemi kraji naše države se ima enako postopati". Krajevne oblasti naj 3ame odločajo o svojih potrebah ter naj jih urejujejo, a to na način, da le bodo v nasprotju z državo, z njenimi nameni in potrebami. JRZ je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duhu, ker je v vsem narodu Slogoko ukoreninjen ideal svobode, ^ato hoče omogočiti svoboden razvoj Političnega življenja, vendar pa v Okviru reda in varnosti za državo. Nadalje hoče stranka dati državi dobro upravo ter zagotoviti sodnikom neodvisnost in stalnost. Znižati hoče davčna bremena in dvigniti Gospodarsko blagostanje vsega ljud H*Va. Posebno se zaveda, da je kmet ski stan po številu najmočnejši v državi in bo njemu posvečala naj-VfiČjo skrb. Delavstvu hoče zagotovili socialno zaščito in zavarovanje vplivati na to, da se vse gosposke vrste jugoslovanskega ljud-razvijejo v harmonično celoto. V zunanji politiki se bo stranka Negovala za ohranitev miru ter se °P'rala na obstoječe pogodbe v okvi-tu Zveze narodov, ki pa ne sme biti ^'na opora jugoslovanske zunanja 6°Htike. "Imamo zaveznike v Mali zvezi in V Balkanski zvezi", je dejal govor- "To .je pet držav s 70 milijoni ^bivalcev. Mi se oklepamo Zveza ^odov in svojih velikih in malih , e7nikov,vendar pa bomo glede svo varnosti zaupali največ in pred- Vsei*i v same sebe, na svojo lastno «loi;» >ljši govor je imel tudi sloven-rninister dr. Krek, ki je nagla- ostanemo za vedno del velike in močne Jugoslavije. Mi vemo, da brez Jugoslavije bi ne bilo Slovencev, niti Slovenije. Želimo samo to, da tudi vsi bratje na jugu smatrajo, da tudi 'ni cele in popolne Jugoslavije brez Slovencev". Ustanovni kongres je po teh in drugih govorih nadaljeval svoje delo. Naj samo še omenimo, da je med govorniki nastopil tudi Nemec dr. Kraft, kot zastopnik narodnih manj šin. Izjavil je, da so narodne manjšine v Jugoslaviji, in posebno nemška narodna manjšina, uživale popolno razumevanje in neokrnjeno kulturno svobodo. wr MLADENIČA USTRELJENA NA MEJI Vso loško dolino je v pondeljek 18. maja zjutraj, pretresla žalostna vest, da sta bila na italijanski strani, ne daleč od meje, zadeta od pušk italijanskih obmejnih oblasti dva mladeniča iz loške doline. Fanta, ki sta se vračala domov, sta bila oddaljena od meje še kakih 500 m, na kraju, ki se imenuje Vlačnik, ko so ju iz zasede obsule italijanske svinčenke. Na mestu je obležal Grilj Janez, star 32 let doma iz Gornjega Jezera št. 10 pri Ložu, med tem ko je drugi, in sicer 191etni Perušek France, iz Podčerkve št. 26 pri Starem trgu, dobil kroglo v trebuh, a se je kljub temu srečno privlekel do meje in čez. Vendar je dva dni kasneje na kirurgičnem oddelku ljubljanske bol niče podlegel težki rani. Očividno so ju finančni stražniki čakali v zasedi in ko so ju imeli čisto blizu, so ju napadli tako, da so bili že vnaprej sigurni za uspeh svojega dejanja. Janez Grilj je imel pri sebi baje tudi večji znesek denarja. 80 LETNICA IZUMITELJA TESLA ¡ Kakor v raznih drugih mestih Ju-Í goslavije, tako so tudi v Ljubljani proslavili na slovesen način 80 let nico velikega izumitelja Nikolaja Tesle. Posebno pomembno je bilo' predavanje, ki ga je imel za širšo javnost univerzitetni profesor dr. Vidmar. Naglašal je, da spada Tesla med najodličnejše velike može, ki smo jih dali Jugoslovani svetu. — Tesla je s svojim izumom večfazne-ga izmeničnega toka in motorja omo gočil razvoj elektrifikacije sveta, ka kor jo poznamo danes. Njegova pro učeVanja visoko/frekvenčnih tokov pa so dala osnovo moderni radio-tehniki. Vse 19. stoletje v elektrotehniki nima moža, ki bi bil s svojim ogromnim delom in velikanski mi odkritji enak Jugoslovanu Nikolaju Tesli. da so se Slovenci že tedaj, ko je H ^Počilo 20. stoletje, borili za zdru-Oo ^ "v Vseh Jugoslovanov v eno narod ¡I ?ržavo- "Preživeli smo težke dni", dejal, "in vodili strahovito borbo r^H, germanskimi in ' anskim¡ elementi, ki so hoteli 4 ^ nar°diti ta mali košček sloven-^ Zemlje. Mi tudi danes nimamo u8e večje narodne želje, razen da POPLAVE V DOKLEŽOVJU I JUBILEJ V Dokležovju, na levem bregu Mu re, so imeli 23. maja nevarno poplavo, ker je reka spet prestopila bregove. Škodo cenijo na 100.000 dinarjev. Posebno hudo je bilo, ker je voda pridrla v vas ponoči in le požrtvovalnosti gasilcev se je zahvaliti, da nesreča ni zahtevala tudi človeških žrtev. JUBILEJ Milan Skrbinšek, znani igralec in režiser ljubljanske drame ter bivši vodja narodnega gledališča v Trstu, je pretekli mesec praznoval 25 letni jubilej svojega umetniškega ustvarjanja na slovenskem odru. NESREČA V KAMNIŠKIH PLANINAH Akademika Maks Pleterski in Bojan Lovša sta 30. maja odšl!a iz Ljubljane v Kamniške planine pod severno Kalško steno. Pri plezanju se je krhka skala pod obema od-krušila ter je Lovša strmoglavil v globino in obležal mrtev. Pleterski pa je obležal na drugi skali. Začet je klicati na pomoč. Slišal ga je turist Maks Jamnik, priplezal do njega, ga navezal na vrv ter ga spravil s težavo na varno. Do ponesrečenega Lovše pa ni mogel. Truplo tega ponesrečenca je prenesla v Kamniško Bistrico šele posebna reševalna ekspedicija. TRAGIČEN SLUČAJ Dva dni hoda od Paračina je stanoval v neki srbski vasi rudar Hen rik Belik, doma iz Meličja pri Jelšah. Bil je že dalj časa brez dela, imel družino in stradal. Pred nekaj dnevi pa je dobil pismo svojega prijatelja iz Rtnja,na j takoj pride, češ, da je ravnatelj obljubil, da ga zaposli., Belik je bil ves, iz sebe, takoj je prodal nekaj pohištva, da je dobil denar zá vožnjo v Rtanj. Odpravil se je peš do postaje Paračin ter tu v čakalnici čakal na vlak Z njim je bil še neki znanec njegov, ki je tudi hotel poizkusiti srečo v Rtnju. Belik je komaj čakal, da bi prišel vlak, s katerim bi se odpeljal — To je vlak, ki odpelje ob pol 4. zjutraj. Ko pa je opolnoči pripeljal neki vlak na postajo, je Belik planil pokonci, skočil k vratom, se spotaknil in padel. Zadel je z glavo ob tla, se takoj dvignil in začel kričati, naj ga pustijo na delo, češ, da se je že zdanilo in da bo sicer zamudil. Od veselja, da mu je delo obljubljeno, je zblaznel. Odvedli so ga v bolnišnico. Ker je lovil divjačino brez dovoljenja, je bil na Kalvariji aretiran in zaprt 33 letni Peter Bregant. V fašistični bojni organizaciji v, Sežani so se izvršile neke spremem- ! be. V direktorij sta prišla mesto fa- j šistov Marijana Novaka(!) in Josi-pa Emilija dva druga, in sicer Ro- ¡ berto Kattaneo in Antonio Gerbelli. VESTI S PRIMORSKEGA je bil rojen leta 1908, in je umrl v Desiju radi bolezni. Pravijo, da je šel pred tremi meseci z navdušenjem v Afriko in umrl baš ob uri, ko je svet slišal o padci Adis Abebe. S Postojne je šlo vsega skupaj 40 fantov, od tega 22 "prostovoljno". Trst v luči zadnjega ljudske-za štetja Izšle so prve številke o ljudskem štetju v Italiji, ki kažejo da se nahaja v Italiji 42,438.104 prebivalcev, dočim se o onih, ki so v Afriki, ne vodi računa, iz vojaških ozirov seveda. Prirastek v primeru z letom 1931 znaša okoli 2 milijona. Zanimivo pa je sledeče: da so mesta kot n. pr. Rim, Taranto in Milano izkazala po 17, 28.5, 12.4 o|o prirastka, dočim je Trst narastel le za 1.1 o|o, kar je najmanj v Italiji. Seveda dela to Tržačanom nemajhne skrbi in preglavice in se skušajo na vse načine opravičevati. Skupno šteje Trst 252.238 prebivalcev in je narastel za 2664 v primeri s štetjem 21. aprila 1931. Vsekakor pa ugotovljajo, da se Trst na demografskem polju dviga in ne kaže padanja, četudi je to dviganje počasno, da je Trst rastel v 18. stoletju naravnost z ame-rikansko hitrostjo, celo nevarno — vsled umetnega političnega vselja-vanja. Med vojno je bil naznačen kot žrtev in da bo zmanjšal prebivalstvo na stopnjo 17. stoletja. Toda to se ni zgodilo. "Po vojni, do 1. decembra 1920 pa se je na deset tisoče ljudi vračalo v svoje pokrajine, a naši so iz starih pokrajin prihajali. Nikoli ni bilo boljše kompen krasnim vseljevanjem „regnikolov". Stem zirano izseljevanje tujcev s tem je bila dana Trstu izdatna transfuzija naše dobre italijanska krvi. Ce bi tedaj izvedli štetje po narodnostih, bi prišli do enega najbolj veselih zaključkov, t. j. ; Da se je z veliko vojno rešil Trst najmanj 50.000 tujcev, ki so se vrnili v svoje dežele in bili nadomeščeni po naših bratih." Tako se izgovarjajo in opravičujejo tržaški listi, da bi omilili nepo-voljni vtis slabega prirastka prebivalstva. Značilno pa je, kako visoko ceni fašistično časopisje število o-nih, ki so morali emigrati in ki so bili skoro izključno Slovenci: 50 tisoč! Konfinacija Od goriške konfinacijske komisije je bil ftbsojen na tri leta konfinaci-je Jože Brence iz Vrsnika pri Ledinah nad Idrijo. Bil je ob neki priliki aretiran zaradi suma, da je nosil čez mejo v Jugoslavijo pisma. Ker mu niso mogle italijanske policijske oblasti ničesar dokazati, so ga izročile goriški konfinacijski komisiji, ki ga je po kratkem procesu obsodila na tri leta konfinacije. — Vrsnik je majhna vasica, ki stoji na italijanski strani med Idrijo in žir-mi tik ob meji, in so njeni prebivalci strogo nadzirani od italijanskih obmejnih straž. Po nedolžnem zaprti zaradi zastave že v januarju tega leta je bilo v Mačkovljah, Gabrovici in Ospu aretiranih okrog 24 oseb. Aretacije so bile izvršene zaradi italijanske zastave, ki je bila v Gabrovici razo-« bešena v prostorih, kjer se nahaja šola, a je čez noč izginila. Aretiran-ci so bili odvedeni v tržaške zapore, kjer so jih oblasti skušale prisiliti, da bi priznali dejanje. Enkrat kpncem marca ali v začetku aprila, pa je neki domačin grabil v gozdu listje. Pri svojem delu je naletel na zastavo in izkazalo se je potem, da je bila last gabroviške šole. Na podlagi te najdbe so potem vse areti-rance izpustili razven enega, na katerega je končno padel sum, da je kriv za dejanje, oziroma ga hočejo fašistične oblasti prisiliti v to, da bi dejanje priznal. Po ječi — policijsko nadzorstvo V začetku letošnjega leta se je vrnil iz ječe domov Klement Purger, posestnik, doma iz Gabrovice, v slo venskem delu Istre. Svoj čas je ob priliki nekih obsežnih aretacij zbežal v Jugoslavijo, ko se je pa leta 1932 vrnil domov, so ga aretirali in postavili pred posebno fašistično so dišče. Obsojen je bil na pet let, a ker so mu všteli eno leto amnestije, je z letošnjim letom prestal kazen. Vrnil se je domov, kjer ga je poleg žene čakala tudi nedorasla hčerka. .. . Fašistične oblasti pa mu ne zaupa- Kmetija sredi obmejnih utrdb V bližini obmejne vasi Godovič stoji Pišljarjeva kmetija in je okrog in okrog oddana od italijanskih obmejnih utrdb. Vse te utrjevalne naprave so strogo zastražene in je zato Pišljarjev dom odrezan od sveta. Družina živi kakor v konfinaciji; od doma smejo oditi in vračati le podnevi, da bi jih pa kdo prišel obiskat, o tem niti govora ni. Pred nedavnim je gospodar Janez jo in so mu naložile strogo policijsko nadzorstvo, ki je za človeka velika nadloga, posebno še, če je Slovenec. V Afriki je padel šele iz časopisja o komemoracijah izvemo koliko in kdo od naših fantov je šel v Afriko. V Postojni se je tako pred kratkim vršila kome-moracija za Andrejem Batičem, ki Pišljar umrl za pljučnico. Teko« njegove bolezni so smeli k njemu le redki ljudje, ki so za to "izvanred-no" koncesijo, morali dobiti posebno dovoljenje od pristojnih oblasti. Msgr. dr. Franc Žigon umrl Dne 21. maja je umrl v Gorici zna ni bogoslovni profesor msgr. dr. Franc Žigon. Pogreb pokojnika se je vršil v soboto 23. Dr. žigon se je rodil v Ajdovščini 12. novembra 1863 ter obiskoval najprej v domačem kraju ljudsko šolo, študiral t Gorici gimnazijo, kjer je bil vedno odličnjak, kljub nemškemu pouku, šel je nato v bogoslovje ter najprej kaplanoval na "Placuti" v Gorici. Nadškof Zora pa ga je vsled njego ve izredne nadarjenosti poslal na Dunaj, kjer je tudi promoviral. Bil je nato poklican v goriško semenišče, kjer je podučeval dogmatiko. L. 1902 je bila v goriškem bogoslovju ustanovljena katedra za filozofijo, katero je prvi zasedel pokojni Žigon. Pokojni pa je bil tudi plodovit pisatelj ter pisal v slovenščini, nemščini in latinščini. Udejatvoval se je predvsem v katoliških filozofskih publikacijah. Zaradi njegovih zaslug tudi na drugdh poljih, ga j« pokojni nadškof Sedej odlikoval z naslovom konzistorialnega svetnika. Kot človek je bil zelo blagega srca ter je pomagal, kjer je le mogel. Bil je v narodnem oziru vseskozi zaveden Slovenec, a občeval je z vsemi v iskrenem in prijateljskem tonu. Kmalu po vojni se je moral vsled visokih let in bolezni umakniti v peo-zijo. Naj počiva v miru! Zaradi slovenskega lista Dasi ni italijanska oblast uradno prepovedala uvoza jugoslovanskih listov, skuša vendar z vsemi sredstvi ovirati njihovo širen je. O nekaterih takih metodah smo že zad njič poročali. Sedaj pa nam pišej», da so začeli že aretirati in kaznovar ti naše ljudi, ki jih zasačijo pri či-tanju jugoslovanskih listov. Tako so v Zgoniku zaprli nekega mladeniča, za osem dni, ker so našli pri njem ljubljanski dnevnik, ki ga h kupil v Tstu. širi se celo vest, da je triaáka kvestura glavne«» prekupčevalca jugoslovanskih listov, ultrafašiata Parovela, ki si je s tem zaslužil lepe denarce, pozvala na odgovornost i« ga posvarila. Umetniška kovačnica in mehanična delavnica i Specializirana v oknicah, metaiičnih pročeljih, železnih vratih, vectibilih. ograjah itd. itd. CUC1T & HUMAR se toplo priporoča slovenskim izseljencem za vsa v stroko spada ioča naročilu. BOULEVARD BALLESTER 425 Villa Ballester Nova Slovenska Gostilna Dobra postrežba, čisti in zračni prostori, zmerne cene. — Rojakom se toplo priporočata za obisk lastnika Ivan Gašperšič in Ludvik Dekleva A V. FOREST 621 — CHACARITA. KROJACNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires, BllUngbarst 271 dpt S (višina ulice Cangallo 3500) Krojačnico Obiščite L. USA J • Tu boste v vsakem oziru najbolje postrežem Orjaški angleški prekooceanski par mik "Queen Mary" GARMENDIA 4973 Bs. Aires — Paternal 232348535353235353482348235323532348484823532348235323482353235353485353005348232353234853532353234823485348485323532353234823482353235323482353234830535348535323482353534848482348234823315323234823532353234853482353 Stran» 4. NOV I LIST ZA POUK IN ZABAVO Ob priliki Slomškove ga praznika Anttfn Martin Slomček j Ko se je; Anton Martin Slomšek 1. 1895 poslavljal v Šent Andražu, je zaklučil svoje slovo z besedami: "Pozabite na mene, toda na moje naiiko ne pozabite nikdar!" Pa bi bili nevredni svojega slovenskega naroda, če bi pozabili tega moža, ki je ® tía prvem mestu med zidarji slovenske kulturne stavbe, ki je vtisnil svojega duha našemu narodu za celo stoletje, ki je bil našemu narodu duhovnik, učitelj za fia^ne potrebe in večne resnice, ki je bil pesnik in govornik, ki je bil bo- j rec za slovenske pravice, ki je za mlovenski narod delal in živel in trpel. V kmečki hiši se je rodil 1. 1800 na Slomu v Ponikvi na štajerskem. Že v materinem naročju je pokazal izredno nadarjenost, ob prelepem nauku in zgledu, ki ga je dobil v prvih letih doma; sredi prelepe narave je živel svoja nedolžna leta in íastel v vseh čednostih: v ponižnosti',' -nfedožnosti, ljubezni do doma in db nardda in do Boga. Po zgodnji materinski smrti je nadaljeval svoje šole in vstopil pozneje v bogoslovje. Že v svojih dijaških letih se je boril za slovenske pravice, v Celju, ki je bilo tedaj j najhujše nemčursko mesto. Kot bo-, goslovec je sam upel jal slovenske j jezikovne tečaje, v katerih je navdu , Seval svoje tovariše zá ljubezen do, slovanskega jezika. Okrog njega se j j« stvaril, cel literarni krog, je zrastla ona generacija sloven skih duhovnikov, ki so se potem borili za slovenske pravice. Kot kaplan je dal svojemu narodu prelepih pemic, ki jih še danes pojo. "Preljubo veselje, o j kje si doma..." "En hribček bom kupil", "Glejte, že solnce zahaja"... Bil je dober prijatelj in eno leto celo sošolec Prešernov. Nepreceljive so njegove zasluge za narod v šoli in v knjigi. Njegovi spisi so našli pot v sleherno slovensko hišo, njegovi nauki so vzgajali slovenski narod vse do novega časa. Iz njegove šole so vzrastli naši očetje in matere, ki so nas vzga jali s strogostjo, a z ljubeznijo- Slomškova zasluga je tud'i da se je ohranil slovenstvu náS narod ob Dra vi, ker jé nasproti ponemčevanju s silnimi žrtvami postavil jez s tem, da je sedež škofije prenesel iz šent Andraža, v Maribor in tako osnoval za Sloven&e slovensko škofijo. Tako je ustavil ponemčevalni val in je po njegove zaslugi Maribor danes slovensko mesto. Umrl je 24. sept. 1862. leta. Velik je. bil Slomšek kot narodni iqletlavec, a še večji je bil kot duhovnik božji. Saj za tem je. vse njegpvo delo šlo. Svoj narod j.e ljubil po zapovedi ljubeznji, ljubi] ga je zato ker je bil prez'iran in zaničevan. Bil mu je. pa neumoren učitelj na potu k večni sreči. Njegove "Drobtinice" so zakladnica prelepih naukov in božje modrosti, ki bi tudi nas tukaj v tej deželi osrečevala, če bi se je držali. Njegove pridige so bile pa cele umetnine v jezikovnem in vsebinskem pogledu in so hiteli ljudje ure in ure daleč, da bi slišali njegovo besedo. Njegovo življenje je bilo pa življenje svetnikovo in je Bog že z nekaterimi čudeži, kot poročajo, njegovo svetost izpričal. Želja vernih Slo vencev pa je, da bi v njem dobili tudi svojega priprošnjika pri Bogu. Prav s to željo se te' dni zbirajo vsi Slovenci na grobu tega največjega Slovenca in tudi mi se hočemo v duhu njim pridružiti. Hladnik Janez ŽENSKI KOTIČEK Med in njegove vrline Že kulturni narodi najstarejših časov, zlasti pa Grki, Rimljani, Indi in Egipčani, so poznali med kot krep ko in lahko prebavljivo živilo. Tudi v zgodbah svetega pisma stare zaveze se omenja med večkrat kot nekaj posebno imenitnega, in pri starih Slovanih in Germanih je bil med zelo čislan, zlasti pa je bila čislana pijača, katero so pridelovali iz. medu in so jo imenovali medico. Kakor je 30-letna vojska (1618-1648) uničila v Evropi marsikakšno kulturno pridobitev, tako je začuda uničila tudi med, oziroma uporabo medu. Vendar pa ni bila vojska vse ga kriva, marveč dejstvo, da so začeli tedaj izdelovati umetni sladkor iz trsja, pese in krompirja. Tako je med kot ljudsko živilo vedno bolj stopal v ozadje, čeprav bi bil po svoji hranilni in zdravilni vrednosti zaslužil vedno večje upoštevanje. Med je prejkoslej zdravo in krep-' ko živilo. V njem je dovolj tako i-menovanega grozdnega in sadnega sladkorja, radi česar ga človekova prebavila lahko takoj predelajo in odvedejo v kri. Docela drugače je pri sladkorju iz sladkornega trsa, ki je sam na sebi neprebavljiv in ga mora šele kislina v človekovem želodcu tako predelati, da lahko uporabne snovi preidejo v kri. Iz tega je razvidno, da se sladkor iz sladjcor nega trsa počasneje presnavlja, zla sti pa, ako je želodec Šibak, ali pa, ako pride preveč sladkorja v želodec. V tem slučaju gre mnogo sicer koristnih stvari neprebavljenih v izgubo, kar povzroča zopet želodčne in črevesne neprilike. Če to premislimo, šele lahko razumemo, koliko škode trpijo ubogi otroški želodčki, na primer o praznikih, o božiču, o veliki npči in ob godovih, in., koli ko denarja zmečejo starši za take škodljive sladkarije! Na drugi strani nas mora pa učiti tudi pogled v izdelovanje sladkorja. Koliko mehaničnih in kemičnih procesov je treba v raznih kotlih, ceveh in filtrih, kolike vročine je treb?, da dobimo primerno sla-dilo, ki se potem imenuje sladkor! Na drugi strani pa poglejmo čudovito predelovanje medu po najbolj naravni poti, po pridnosti pridne če- belice! čebelni panj je najbolj na ravna, najbolj popolna ir. najbolj smotrena sladkorna tovarna, kakršne ne more doseči noben človek. — Tukaj čebelica ničesar ne razkraja. Hrana čebelj je sestavljena le iz zdravilnih in plemenitih rastlinskih snovi, torej iz naravnih izdelkov. Nektar, medena rosa, na rastlinah se snuje pod vplivom solnčne svetlobe, vsled česar ima med večjo moč in večjo vrednost za človeško življenje in zato je v medu polno vitaminov. , Vrednost čistega čebelinega medu je brez dvoma v njegovih sestavinah. Poleg tega pa ima, drugače ka kor pa umetni sladkor, Se mnogo drugih dobrih lastnosti, zaradi katerih j-e postal pravi prijatelj človeka. Kdor uživa med, se mu krepijo mišice in utrjujejo ter umirjajo živci. Pa rie samo to. Tudi za redno prebavo je uživanje medu jamstvo, ki nikdar ne goljufa, zlasti pa ne pri otrocih. Pri slabi ali napačni prehrani izravnava _ težave želodca ter preprečuje v teip pogledu mnogo bolezni. Res pa je, da med ni talco poceni, kakor umetni sladkor. Vendar pa tudi to velja samo na splošno, če pa vzamemo vrednost medu po njegovih dobrih lastnostih, spoznamo, da je tudi najdražji med mnoero cenejše, vsekakor pa mnogo boli zdravo in krepko živilo, kakor pa umetni sladkor. MigHaji za hišna gospodinje Stare volnene nogavice natroaš s cunjami tako, da narediš blazinico, ki ti izborno služi pri čiščenju parke j tov. ako hočeš, da se ood lepo sveti, j Madeži od jodove tinkture izgine- I jo z belega perila, če jih pomočiš ! v posodico z amonijakom, nato pa j izpereš s čisto vodo. : Kuhana zelenjava bo imela boljši 1 okus. če si vodi, v kateri se je kuha-I la, dodala žliečko sladkorja. MODAS "WILMA" Nudimo cenj odjemal-kam veliko izhero klobukov, torbic, svilenih bluz in fantazij. Izdelujemo fine in na vadne obleke. — Cene zmerne. ' PRINČIČ & KUKANJA 1468 Rivera 1476 Orjaško tri motorno letalo se je raz bilo in zgorelo blizu Chicaga Iz Cvropi! dospejo 30. Alcantara in Sto Tome V JULIJU: 3. Vigo 5. Aurigny 6. Neptunia Proti Evropi odplovejo 30. Alsina V JULIJU: 3. Alcanfora in La Coruna 9. Cabo Sto Tomé in H. Brigade 10. Neptunia POZOR! POZOR! NOVA SLOVENSKA GOSTILNA "Venezia Giulia" Lepi in ¿rat'ni ¡prosto pripravni tudi za svatbe. Poseben prostor za družine. Vedno sveža domača hrana — Cene nizke — Rojakom se priporoča lastnik JOSIP LAH FRAGA 1001 - Vogal Céspedes ROJAKI!! PRI ŽlVcU v znani restavraciji, boste najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Ix>pi prostori, pripravni za svatbe — Prenočišča. — Sobe za prenočišče prenovljene in na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC PATERNAL ZA KRATEK ČAS Praktično cfarilo — Kaj ti je daroval oče za god Brivnq britev. — Brivno britev? ... Saj imaš le devet let in nimaš brade. — Dokler mi brada ne zrase, pa oče rabil britev. Kaj" čevelj! Miha se je poročil, pa je dobil hudo boljšo polovico. Strašno potrt« ga ga sreča prijatelj na ulici. J Kaj ti je? Kje te pa čevelj tišči?' "Kaj čevelj!... Copata, copata!" Kakor vzameš Zdravnik: "Ali mnogo pijete?'' Bolnik: "Kakor vzamete, gospo*1 doktor! Po mojem premalo, po m«c' nju moje. žene pa preveč.'' FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah MAR KO RADA L i Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275 in 1407 D. Sni Ana Chrpova Slov. babica lipi. v Praqí in Bs. Airesu, z večletno prakso v, praški porodnišnici ter v tu'v bolnici "Rawson", se priporoča vs«"1 Slovenkam. — Sprejema penzionistke lt mesta in z dežele v popolno oskrbo. Ce"e izredno ni zke. — Postrežba prvovrstni»" ENTRE RIOS 621 U. T. 38 (Mayo) Osorio 5085 P. A. de Alarcón: STRUP ČETRTI DEL Naraščajoče moči ' ¡fj.df J 'fi* y* .-./■-: !!(, if.í . v "Popolnoma izgubljen, gospod ka-petan Strup!", je odvrnila Angustias. "Sedaj pa pojdiva h koailu, potem bova vrgla na kvarte in popoldne, ko pride gospod mejni grof, ga bova vprašala, aH bo hotel biti za druga pri najini poroki, ki si jo dobri gospod, kakor se meni zdi, želi odkar že odkar naju je videl prvi krat skupaj. III. ZAKLJUČEK Nekega jutra v mesecu maju 1852 to je SÜiri leta po onem prizoru, ki «no ga pravkar opisali, je neki naš priiatelj (oni, ki nam je to zgodbo pripovedoval) ustavil svojega konja pred vratmi stare gosposke hiše, nahajajoče se na cesti Carrera de San Francisco; izročil je uzde lakaju, kateri ga je spremljal, ter je vprašal ffivo služabniško suknjo, ki mu je prišla nasproti: "Ali je don Jorge de Córdoba v svojem uradu?" "Gospod", je odgovoril v asturš-čini vprašani kos sukna, "povprašujejo, kakor sklepam, po presvitlem gospodu mejnem grofu de los To-millares..." "Kako to? Moj dragi Jorge je že mejni grof?" je vprašal razjašeni jezdec. "Ali je dotori don Alvaro končno umrl? Nikar se ne čutite, da tega ne vem, ker sem šele sinoči prišel v Madrid po poldrugoletni odsotnosti!" "Gospod mejni grof don Alvaro", je svečano dejal služabnik ter snel z glave svoje z obšivi okrašeno pokrivalo, katero je nosil namesto kape, "je preminul pred osmimi meseci ter zapustil vse svoje premoženje sVbjemu gospodu bratrancu in nekdanjemu upravitelju te hiše don Jorgeju de Córdoba, sedanjemu mej nemu grofu de los Tomillares". "Dobro torej: bodite tako prijazni in naročite, naj mu sporoče, da je tu njegov prijatelj T...!" "Gospod lahko kar vstopijo... V knjižnici ga bodo našli. Njegova eks celenca ne mara, da mu javljamo o-biske, marveč hoče, da pustimo vsakega v hišo". "K sreči...',, si je mislil obiskovalec, stopajoč navzgor po stopnicah, "poznam hišo prav dobro---- Torej v knjižnici!... Hm! Kdo bi bil rekel, da bo Kapetan Strup postal učenjak?" Ko je dotični človek prehodil več prostorov, srečavajoč služabnike^ ki so samo ponavljali: "Gospod so v knjižnici...", ter prispel končno do vrat toliko krat omenjene sobe in jih nenadoma odprl, je začuden obstal pred prizorom, ki se je nudil njegovim očem. Sredi sobe, na preprogi, je na vseh štirih čepel moški: na njem je jahal približno tri leten otrok —* vzpodbujajoč ga s petami, drug otrok pa, kakšno poldrugo leto star, stoječ pred njegovo razkuštrano glavo, ga je vlekel za kravato ter mu napol umljivo prigovarjal: "Gij, konj!" KONEC. Maksim Gorki: "Med tujimi ljudmi" (Poglavje iz kpjige spominov velikega ruskega pisatelja) Jeseni so me dali v šolo. Prišel sem tja v maminih čevljih in v suknji, katero so mi urezali iz obleke stare matere. Hlače sem moral nositi na zunaj, saj nisem imel škornjev. Vse to je postalo na mah pred met splošnega zasmehovanja. Radi rumene srajce so mi dal» priimek "kaznjenec" (Na Ruskem so nosili kaznjenci na hrbtu rumeno znamenje). Z dečki sem se k malu sprijaznil, a učitelj in pop me nista marala. Učitelj je bil plešast, rumen, iz nosa mu je vedno tekla kri. Prihajal je v razred z zamašenim nosom, sedal k mizi in nosljavo izpra-ševal učence. Zdaj zdaj je nepričakovano sredi besede umolknil, potegnil vato iz nosa, jo ogledoval in zmajal z glavo. Imel je plosk, bakren, kisel obraz z zelenkastimi, zakajenimi gubami. Svinčene oči, ki so bile popolnoma odveč, so posebno kazile ta obraz. Tako neprijetno so obvisele na meni, da sem vselej nehote dvignil roko ter si obrisal neviden klej na licih. Par dni sem sedel pri prvem oddelku v sprednji klopi skoraj poleg učiteljeve mize; to je bilo neznosno. Zdelo se je, da nikogar ni videl razen mene. Neprestano je nosljal: "Peško-ov, kdaj boš že oblekel drugo srajco! Peško-ov, ne vozi nog po tleh! Peškov, že zopet nisi obrisal čevljev, cela mla-kuža je na tle-eh!" Vračal sem mu na divjaški način milo za drago. Nekoč sem dobil polovico buče, ki sem jo izdolbel in navezal na vrvici na utež, ki je odpirala vrata v temačni veži; Ko so se vrata odprla, je zlezla buča navzgor, v hipu, ko je učitelj zaprl vrata, se mu je spustila kakor kučma naravnost na plešo. Sluga me je tega dne odpeljal z učiteljevim pismom domov, pa sem plačal to šalo z lastno kožo. Drugič sem mu nasul v miznico tobaka, ki ga je njuhala sta ra mama. Učitelj je tako kihal, da je moral zapustiti razred. Poslal pa je v šolo svojega zeta, ki je bil častnik, ta nas je pustil peti vse skupaj pesem "Bože carja hrani" in "Ah, prostost ti moja zlata" (državna himna in pesem osvobojenih kme tov). Tiste, ki so slabo peli, je tolkel z ravnilom po glavah: znal je lopniti posebno glasno in smešno, bolelo pa ni nič. Katehet je bil lep in mlad, bujno kodrast pop, a me ni maral, ker nisem imel zgodb svetega pisma sta-in nove zaveze in sem oponašal njegov način govorenja. Če je vstopil v razred, mi je redno stavil vprašanje: "Peškov, si prinesel knjigo ali ne? Da, knjigo?" Odgovarjal sem: "Ne. Nisem prinesel. Da.',' "Kai, da?" "Ne." "No, pa pojdi domov! Da. domov. Kaiti nimam te namena učiti. Da. Nimam namena." To me ni posebno bolelo. Šel sem ven in sem se potikal do konca pouka po umazanih predmestnih ulicah in opazoval njihovo hrupno življe. nje. Učil sem se- srednje. A kljub temu so mi kmalu rekli, da me bodo spodili iz šole radi nedostojnega vedenja. To mi je . grpzilo z velikimi neprijetnostmi in postal sem hudo zamišljen. A dobil sem pomoč — v šolo se je nepričakovano pripeljal na obisk škpf Hrisanf. Ko je sedel, majhen in v široki obleki, k mizi, si je malo zavihal rokave, da je osvobodil roke, in spre govoril: "No, pogovorimo se, deca moja." V razredu je postalo na mah veselo in toplo, zadišalo je po nečem prijetnem. Po mnogih drugih je po-NOV LIST 4 klical k mizi tudi mene in me resno vprašal: "No in ti — koliko let imaš? Sa-mo-o? Ti pa si dolg, prijatelj, kaj? Najbrž si stal vedno na dežju, kaj?" Položil je na mizo drobno suho roko z dolgimi ostrimi nohti, pograbil s prsti svojo redko bradico, mi oprl v obraz dobre oči in dejal: "No, pa mi povej, kaj ti je všeč iz zgodb svetega pisma?'' Ko sem mu rekel, da nimam knjige in se ne učim veronauka, je popravil svoj meniški klobuk in vprašal: "No, kako pa je to? To se vendar človek mora učiti! Mogoče pa znaš karkoli sam ali si kaj slišal? Psalme poznaš, praviš? To je lepo! Pa še molitve? No, torej vidiš! Pa še življenje svetnikov poznaš? V verzih? O, ti pa veliko veš, prijatelj." Prikazal se je naš pon, ves upehan in rdeč. škof ga. je blagoslavil, a ko je začel katehet pripovedovati o meni, je škof dvignil roko in rekel: "Dovolite za trenutek.... No, P8 mi povej o Alekseju, božjem čloV" ku?" (Priljubljena ljudska pove«' o kraljeviču, ki gre v puščavo. "Prav je to, prijatelj, kaj?" mi/ rekel, ko sem se zataknil, ker s®"1 pozabil neki verz. "No, zdaj pa ^ kaj?"... O kralju Davidu pravi5' Seveda bom poslušal, pa še kak" rad!" Videl sem, da me res posluša so mu pesmi všeč. Dolgo me je P praševal, nato pa se je nenado«1" ustavil in je hitro vprašal: "Po psalmih, praviš, da si se u<5>'' Kdo pa te je učil? Ali je dober V tvoj ded? Hud je, praviš? Glej ^ no! Ali mu ti zelo nagajaš?" S Bil sem v zadregi, a sem vendfl rekel: „Da". Učitelj in pop sta mnogobesedfl® potrdila moje priznanje, škof j.U 1' poslušal s povešenimi očmi, poteI11 pa je vzdihnil in rekel: "Si čul? Take stvari pripove' jo o tebi! No, stopi bliže!" Položil mi je na glavo roko, dišala po cipresnem molku, je vprašal: "Zakaj počenjaš take reči?" "Zelo dolgočasno je v šoli." "Dolgčas? No, prijatelj, to pa duje- ki ie irie" Č80' da ne bo res. Če bi ti bilo dolg ^ bi bil slab učenec, in vendar VT vita učitelja, da se dobro učiš-pomeni, da je vmes kaka dI stvar." Potegnil je iz nedrij malo knJ co in zapisal: Nadaljuje v prih. štev. IZDAJA i Komore! j "Novega lista* UREDUJE: )CV /iktor Kjudeir.