PoStnina plačana v gotovini
Posamezna številka V— dinar
Ljubljana, dne 15. septembra 1937	Izhaja	vsakega	1.	in	15.	v	mesecu	Leto	I.	—	Štev.	7
DELAVSKI LIST
ZA STROKOVNA, GOSPODARSKA, KULTURNA IN POLITIČNA VPRAŠANJA
Uredništvo: Oglarjeva 41, Ljubljana-Moste — Uprava: Poljska pot 38, Ljub-Ijana-Moste - Mesečna naročnina 2 Din; za Ameriko polletno 50 centov; za Francijo in Belgijo 10-— fr. frankov
Stališče socijalistov
Resolucija pokr. odbora bivše socijalistične stranke, ki jo prinaša »Del. politika« od 4. t. m. zasluži, da se nekoliko podrobneje pečamo z njo. Takoj spočetka je treba reči, da predstavlja pri vseh svojih — ne majhnih — pomanjkljivostih, o katerih bomo nižje govorili, znaten korak naprej. Če bo tako iskreno izpolnjena, kakor so v njej posamezne točke jasno izražene, tedaj bo mnogo pripomogla k združitvi vseh demokratičnih sil v Sloveniji, ki nam je tako mnogo potrebna, če se hočemo premakniti iz mrtve točke.
Zlasti tri stvari so v resoluciji važne:
1. resolucija se izjavlja za narodno enakopravnost in svobodno zvezo svobodnih narodov, kar je spričo dejstva, da so socijalisti vse do letošnjega leta vztrajali na svojem jugoslovanskem stališču, nedvomno ogromen korak naprej in kar bo tudi odstranilo važno zapreko s poti združitve raznih demokratičnih grupacij s socijalisti.
2. Resolucija predvideva konkretno pot k rešitvi današnjega težkega stanja v sklicanju usta-votvorne skupščine, ki bo rešila tako vprašanje oblike demokracije kakor tudi obliko sožitja narodov, ki prebivajo' na teritoriju države. Resolucija je šla tudi v tem oziru dalje od srbijanskih demokratičnih strank, ki se branijo, da bi šele ustavotvorna skupščina reševala ta vprašanja. Tudi o tem stališču so se socijalisti približali slovenskim in hrvaškim demokratičnim grupam.
3. Resolucija se jasno in odkrito izraža za združitev vseh demokratičnih sil, torej za neko domačo obliko ljudske fronte. V skladu s tem je tudi gledanje na zu-nanje-politična vprašanja, kjer se izraža za mir in proti fašističnim izzivačem vojne. Izjavlja se za zvezo z onimi državami, ki so v fronti miru in demokracije.
V	vseh teh temeljnih vprašanjih boja za demokracijo v Jugoslaviji in v Sloveniji zavzema torej resolucijo pravilno stališče in 1)0 lahko služila za osnovo sporazuma med demokratičnimi silami v Sloveniji.
Slabost resolucije v tem delu je, da — v kolikor je pač mogoče ne pove jasneje, koga smatra za glavnega fašističnega sovražnika ljudstva in koga smatra za svojega demokratičnega zaveznika, in zlasti, da ne zavzema stališča h katoliškimi množicami. Pred očmi imamo namreč dva konkretna slučaja, ki v resoluciji ne najdeta objasnitve: stališče socijalistov za časa proti-Živkoviče-vih demonstracij, ko so, po na-sem mnenju zavzeli nepravilno stališče »nevtralnosti« in pa njihov izstop iz Kmetsko-delavskega gibanja, ki prav tako ni mogel koristiti zbližanju demokratičnih sil v Sloveniji.
1 oda največja slabost ni v tem. Mnogo bolj obžalujemo dejstvo, da resolucija niti z besedico ne omenja enotnosti delavskega raz-
Sovjetska nota Italiji
V	začetku t. m. je sovjetska zveza predložila italijanski vladi noto, v kateri izjavlja, da je Italija odgovorna za piratske napade podmornic na sovjetske in druge trgovske ladje v Sredozemskem morju. Nota zahteva od italijanske vlade, da kaznuje krivce in povrne sovjetski državi škodo, ki so jo naredile italijanske podmornice sovjetskim ladjam.
Italijanska vlada je seveda odbila sovjetske zahteve in istočasno izrabila noto, da je odbila svoje sodelovanje na konferenci sredozemskih držav, ki sta jo sklicali Anglija in Francija z namenom, da bi se napravilo konec piratstvu na Sredozemskem morju.
Sovjetska nota se ugodno razlikuje od tona, ki ga zavzemata Anglija in Francija v pripravah sredozemske konference. Ti dve državi skušata pobijati »piratstvo sploh«, ne pa konkretnih piratov. ker se jih bojita imenova-vati. Zato sta tudi povabili Italijo in Nemčijo na konferenco ne
kot obtoženca, temveč kot enakovrstna člana, ki bosta tudi sklepala, kako »pobijati piratstvo«. Taka politika popuščanja fašističnim napadalcem je čisto v skladu s politiko o »nevmešavanju« v španske zadeve, ki je prinesla toliko koristi fašističnim napadalcem.
Sovjetska nota je v nasprotju s to politiko odkrito s prstom pokazala na pravega . V njej ni hinavščine in ne strahu. V tem je njen veliki pomen te note za ohranitev miru v Evropi, zato so miroljubni narodi lahko hvaležni njenim tvorcem, Razumljivo je po vsem tem, da Italiji nič več ne diši sredozemska konferenca. In tudi je razumljivo, čemu »Slovenec« s tolikim ogorčenjem napada sovjetsko noto. Razumljivo zategadelj, ker bi »Slovenec« rad fašistične napadalce skril, sovjetska nota jih pa spravlja na zatožno klop, s čemer je napravila neprecenljivo uslugo demokraciji.
IV. redni kongres URSSJ-a
Okrog konkordata
Med fašističnim in jeerzejev-skim tiskom se diskuzija o konkordatu prepirljivo nadaljuje. Kdor bi čital in poslušal to di-skuzijo, bi dobil vtis, da se zadeva konkordata tiče edino teh dveh strank. Fašistom se je po dolgem času nudila prilika, da se lahko poskusijo za majhno ceno ogreti o simpatijah ljudskih množic. Zato vneto poskušajo izrabiti nezadovoljstvo srbskega ljudstva s konkordatom in se predstaviti kot njegovi glasniki.
Oni so bili tisti, ki so prvi podpisali konkordat, da bi pridobili podporo visoke duhovščine v Sloveniji in na Hrvaškem v času, ko so se tla pod njimi že tresla. Ti ljudje, danes zamer ja jo Sto-jadinoviču, ki hoče z istim ciljem isti konkordat, ki so ga oni pripravili, le ratificirati.
Očitno je iz tega, da je njihova skrb za ljudstvo le pokritje njihovih skritih namenov, namreč zrušiti današnjo vlado, da bi oni še hujše zavihteli bič nad glavam narodov v Jugoslaviji. Od besne kampanje fašistov vseh sort proti konkordatu,, torej narodi Jugoslavije, nimajo pričakovati nič dobrega.
Fašisti se v tej kampanji predvsem upirajo na srbsko ljudstvo.
toda ono
si tudi ne želi povratka osovraženega Živkovičevega režima!
Agitirafte za naš tisk!
Na podlagi statuta čl. 7 URSSJ-a je izvršni odbor sklenil na seji dne 4. avgusta t. 1., da se
IV. redni kongres
Ujedinjenega radničkega saveza Jugoslavije vrši v dnevih 5.—7. decembra 1937 v Slav. Brodu.
Začasni dnevni red kongresa je sledeči:
1. Položaj delavskega sindikalnega pokreta; referent B. Krekič.
2. Gospodarski in socijalni položaj delavstva; referent Lovro Jakomin.
3. Uredba o minimalnih mezdah; referent Branko Petek.
4. Socijalno-politične ustanove in delavski pokret; referent Vladimir Pfeifer.
5. Volitev upravnega in nadzorstvenega odbora.
6. Predlogi po čl. 14, točka 2.
O organizaciji kongresa statut
URSSJ predvideva sledeče odločbe:
Pravico udeležbe na kongres imajo:
1. s pravico glasovanja:
a) delegati sestavnih organizacij;
b) člani izvršnega odbora in financ, kontrole URSSJ.
2. S posvetovalnim glasom.
a) delegati oblastnih odborov (Strok, komisije);
b) delegati medstrokovnih odborov;
c) oblastni strokovni tajniki;
d) uredniki strokov, listov.
Radi pomanjkanja prostora bomo o predlogih k dnevnemu redu in o predlogih, katere mora slovenski proletarijat predložiti kongresu, obravnavali v drugi številki.
Ravnotako bomo v naslednji številki poročali o kongresu Splošne del. strokovne zveze ter o važnih sklepih, ki so bili na kongresu sprejeti.
Vsem sodrugom širom Slovenile
Podana je nova možnost za skupen nastop demokratičnih sil srbskega, hrvatske-ga in slovenskega naroda.
Tak skupen nastop je tudi edino jamstvo, da ne bodo fašisti uspeli v svojih protiljudskih naklepih. Ako bi današnja vlada ovirala tak skupen nastop, tedaj bi bil to le dokaz, da ji je ljubši povratek fašistične diktature, kakor pa zmaga demokratične ljudske volje.
Mnogi med delavci in voditelji mislijo, da se ta »prepir« delavskega razreda ne tiče. Tako mišljenje je zelo napačno. Boj okrog konkordata je nova faza boja med fašizmom in demokracijo.
Ali smemo ostati v tem boju delavci pasivni? Razumljivo je, da ne moremo in ne smemo. Brez odločnega posega vseh demokratičnih sil, a zlasti tudi delavskega razreda v boj okrog konkordata bodo želi uspehe le fašisti.
Na ta problem se bomo še povrnili.
Rudarjem Zagorja, Trbovelj in Hrastnika.
Z ozirom na to, da so o priliki našega odhoda iz Jugoslavije nazaj v Francijo, nismo imeli priliko posloviti in zahvaliti, se vsem sodrugom tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno vsem znanim in nepoznanim sodrugom, ki so nam šli tako požrtvovalno na roko, se zahvaljujemo vsem delavcem, ki s o v Ljubljani kjlub neugodni uri prihiteli od blizu in daleč k sprejemu, ki nam bo ostal v trajnem spominu.
Nikdar ne bomo pozabili stav-bincev, ki so nam nosili našo težko prtljago, ter nam pomagali kjerkoli je bilo treba.
Za sprejem ki smo ga bili deležni po revirjih, ne najdemo primernih besed, da bi se dovolj
zahvalili. Saj so po revirjih kar tekmovali med seboj, kje nas bodo lepše sprejeli. Nepozabni nam ostanejo trenutki, ki smo jih doživeli v Hrastniku 15. avgusta. Niso nam dovolili govoriti, zato pa so tembolj govorila naša srca, in pokazalo se je, da ideja delavske solidarnosti med delavstvom še ni izumrla, da ena še živi in bo živela za vedno.
Torej sodrugi še enkrat najlepša hvala za vse, in pa na svidenje.
Sprejmite v naprej našo zahvalo za priobčitev te zahvale ter naše sindikalne pozdrave!
Federacija jugoslovenskih sindikalnih sekcij, Lens.
Predsednik: Močilnikar.
Tajnik: Dermota.
Lens, 5. sept. 1937.
Zaposlenost g Sit geniji in nstali Jugoslaviji
Zakaj je v Sloveniji manjša kot drugod?
Po podatkih SUZOR-ja je bilo junija zaposlenih in zavarovanih v celi državi 713.835 članov. Če primerjamo te številke z 1. 1930. (pred krizo) in 1. 1933. (najhujša kriza) vidimo, da je bilo zavarovanih v celi državi:
Junij	1930	654.948
Junij	1931	537.195
Junij	1937	713.835.
V	Sloveniji se je to število pri OUZD zavarovanih gibalo takole:
reda. Ni dovolj, da posamezne struje v delavskem gibanju sode-ujejo v splošnem demokratičnem gibanju. Vloga delavskega razreda v boju za demokracijo bo lahko večja, kolikor bo delavski razred sam v sebi bolj enoten, kolikor bolj enotno bo zastopal svoje stališče v krogu demokratičnih zaveznikov. Pri tem niti ne omenjamo, da bo enoten delavski razred tudi svoje lastne zahteve mnogo preje uresničil. Slo-
venski delavski razred tvori dobro tretjino slovenskega naroda. Kaj bi dosegla ta ogromna armada, če bi bila enotna! Koliko odločnejši bi bil boj za demokracijo in koliko bolj bi bila ta delavska armada privlačna za demokratične zaveznike iz srednjih slojev, zlasti za Kmetske množice! Brez enotnosti delavskega razreda ni trdne fronte za demokracijo. To je dejstvo, ki se ga ne sme in ne more izogniti no-
ben delavski bojevnik, če noče ostati na pol poti. Socijalistična resolucija se ga poskuša izogniti. Čas bo pokazal sodrugom, ki so sestavljali resolucijo, da bi na-nadaljnje odbijanje enotnosti škodilo samemu socijalističnemu gibanju, ne le celenu delavskemu razredu, ne le splošnemu demokratičnemu gibanju.
Zato upamo, da beseda, ki jo je izrekla resolucija, ne bo zadnja.	—n.
junij 1930 Junij 1933 Junij 193?
103.214
78.566
99.603,
v ostali državi izven Slovenije je torej bilo zaposlenih:
Junij 1930	551.734
Junij 1933	458.629
Junij 1937	614.232.
Kaj vidimo? Vidimo, da je število zaposlenih v ostali državi za 62.498 ali za 11.3% višje kot pa v letu 1930. število zaposlenih v Sloveniji pa je za 3.611 ali pa 3.5% nižje kot leta 1930.
Kako je to mogoče? To je zelo mogoče zaradi gospodarskega zapostavljanja Slovenije.
Najbolj je narastla zaposlenost v gradnji cest, železnic in vodnih zgradb za (49%). Ker pa Slovenija dobiva zato najmanj kreditov, je tudi zaposlenost mnogo manjša kot drugod.
Zopet dokaz, da narodna neenakopravnost tepe tudi delavstvo in da se more tudi delavstvo boriti za pravice svojega naroda.
Delavski list mora postati tednik
Tako nam pišejo mnogi naši zaupniki in naročniki. Mi sami živo čutimo to potrebo. »Delavski list« bo kot dnevnik lahko zasledoval vse važne dogodke doma in po svetu, lahko bi prinašal delavske dopise iz vseh krajev Slovenije, lahko bi spremljal vse borbe delavstva doma in drugod, lahko bi odprl nove rubrike in postal še bolj pester in zanimiv. Kot štirinajstdnevnik tega ne more, zato je potrebno, da postane tednik.
Ta odločitev pa ne zavisi od nas, ampak od naših zaupnikov, naročnikov in čitateljev. »Delavski list« je vaš list in vaša volja bo naša volja.
Zato prosimo vse naročnike in čitatelje lista, da nam takoj odgovorijo na sledeča vprašanja:
1. Ali smatraš za potrebno, da »Delavski list« postane tednik.
2. Ali misliš, da bo število naročnikov in kolportaža v tem slučaju (ker bi list stal 44 Din mesečno) v tvojem kraju padla.
3. Kaj bi bilo treba storiti, da bi se list v tvoji okolici bolj razširil?
4.	Kaj misliš ti in tvoji prijate-
lji o pisanju lista? Ali bi bilo treba kaj spremeniti, dodati kako novo rubriko, ali kaj drugega storiti, da bi list čitali vsi delavci.
Pravica in dolžnost vsakega, ki mu je list pri srcu je, da na ta vprašanja odgovori. Odgovore bi radi čimprej, da bi objavili rezultate in najbolj značilne odgovore.
Da bi bil uspeh čim večji, naj
bo
od 1. do 8.
oktobra agitacijski teden za »Delavski list«.
Vsi prijatelji lista morajo ta teden še prav posebno razširjati list in pobirati za tiskovni sklad.
Parola tega tedna naj bo: vsak zaupnik naj pridobi še enega zaupnika, vsak naročnik še enega naročnika, vsak čitatelj še enega čitatelja.
Bloke, nabiralne pole in vse drugo bomo pred prvim poslali vsem zaupnikom. Vse ostale prijatelje, ki bodo pobirali za tiskovni sklad prosimo, da se javijo na upravo lista.
Delavci! Naš list mora postati tednik!
odgovor »Delavski politiki«
Jesenice, diie 10. 9. 1937.
P. n.
Dragi urednik, prosim te, da objaviš sledečo notico:
»Uredništvu »Delavskega lista«, oziroma tistemu, ki se je v št. 5 tega lista oglasil, da me brani pred osebnim napadom, ki ga je tvegala »Del. Politika« z dne 7. VIII. t. 1. v uvodniku »Nedemokratični nazori«, se zato tem prisrčnejše zahvalim, ker zaradi svoje odsotnosti nisem zvedel za napad tako pravočasno, da bi lahko neposredno in takoj odgovoril. Delavstvu, ki je sicer po uslugi »Delavskega lista« že opozorjeno na nečedni značaj tistega napada, in bravcem »Delavskega lista« sploh bi od svoje strani povedal samo še troje dejstev:
1.	Ko so me socijalni demokrat je leta 1932. in 1933. vabili, naj se pridružim delavstvu, sem jim izrazil pomisleke, češ da utegnejo nasprotniki delavstva zaradi moje pridružitve izrabljati na škodo delavstva posamezni, iz celote strgane stavke, ki jih je v mojih člankih prinesel »Jugoslovan«. Dočim pa sem takrat jaz videl oviro za pridružitev v svojem sodelovanju pri »Jugoslovanu«, so bili socialni demokrat je, katerih precej blesteča imena so na razpolago, nasprotnega mnenja, češ, da to ni nič hudega, ko je toliko njihovih vrhov, in še celo v Beogradu,
podpiralo 6. januarsko politiko. Pristavili so še celo, da mojemu sodelovanju pri »Jugoslovanu« zato ne zamerijo, ker se vidi, da so bili članki napisani v dobri veri.
2. Pred kratkim je francoski fašist vložil tiskovno tožbo proti publicistki gdč. Madeleine zaradi člankov, ki jih je ta prinesla
o	dotičnem fašistu v »Petit-Jour-nal-u«, ko ga še ni kupil »g. polkovnika. Po nakupu lista s strani voditelja francoskih fašistov je začel tudi ta list javno napadati gdč. Madeleine, svojo lastno sotrudnico, in ves francoski časnikarski svet je do skrajnosti ogorčen nad tako nedostojnim ravnanjem »Petit-Journal-a«. — Tudi jaz sem bil na prošnjo zaupnika »Delavske Politike« njen sotrudnik, in sicer ne leta 1929. ali preje, temveč od leta 1933. naprej!
3. »Delavsko Politiko« sem pozval naj navede, v katerih svojih spisih, ki so jih sprejela glasila kot »Sodobnost«, »Slovenija«, »Slovenska zemlja« ali »Neodvisnost«, nezavedno zagovarjam fašistično miselnost. Zadovoljim se z ugotovitvijo, da »Delavska politika« v svojem »odgovoru« ni mogla iztrgati niti enega stavka iz teh spisov.
Vnaprej hvaležen za uslugo Te sodružno pozdravljam:
Dr. Ivo Štempihar, 1. r.
Zagrebški delavski časopis »RADN1K« prinaša v svoji 57. številki ostro obtožbo napram vodilnim osebam v upravi Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Ni še prav ohlajena umazana afera, v katero je bil zapleten dr. Ante Mu-drinič, kakor tudi ona Gruje Petroviča, že je stopila v ospredje nova afera, nič manj umazana in karakteristična za današnji način gospodarstva v naših delavskih ustanovah, v katerih delavstvo še danes, po dolgih 15 letih, ni dobilo pravice govoriti svojo besedo in soodločati o uporabljanju njegovih težko prisluženih dinarjev.
Član ravnateljstva OUZD v Zagrebu, inž. Sladojev Miha je v enem samem dnevu »zaslužil« nič manj kot 280.000 Din na škodo OUŽD. Kako je to mogoče?
Leta 1924. je OUZD v Zagrebu kupil kos zemljišča za ceno Din 530.000. Sedaj je delavska skupina v OUZD ugotovila.
da je to zemljišče prodala ga. Lene Ljubica za 250.000 Din. Da ni bilo famoznega »uradnika« OUZD Mihe Sladojeva, bi bil OUZD plačal za to zemljišče 250.000 Din. Ker je pa inž. Sladojev Miha zavohal redko priložnost, da pobaše masten plen, je šel in formalno kupil od gospe Lene Ljubice omenjeno zemljišče za 250 jurjev ter ga isti dan »prodal« ustanovi, kateri je sam sonačeloval za 530 jurjev, tako da je prejel za svoj »trud« enega dne 280 jurčkov iz blagajne OUZD.
I	ako bodo gosp. zdravniki OUZD še naprej vsled slabega gospodarskega stanja ustanove pošiljali pol ozdravljene delavce na delo.
Mi se odločno pridružujemo zahtevi zagr.ebškega razredno zavednega delavstva: pred sodišče s krivci!
Dajte nam volitve v ustanove delavskega zavarovanja, in bomo mi napravili red!
Uničite hitlerizem, ne pa uničiti
Nemce
Pred kratkim so Sokoli in CMD priredili v Kočevju nacionalno proslavo. Namen je bil, dati Kočevarjem injekcije jugosloven-skega nacionalizma. Ob tej priliki sta si »Jutro« in »Slovenec« zopet skočila v lase za priznanje, kdo je večji nacionalist in kdo je bolj krepko pritisnil Nemce v Sloveniji.
»Jutro« se ne more preveč pohvaliti. Dokler so vladali JNSar-ski fašisti, je nemčurstvo cvetelo in še danes so JNSarji dobri zavezniki Nemcev in celo hitlerjevskih Nemcev. Saj vemo, da so JNSarski finančni magnati pobrateni z našimi nemškimi kapitalisti, ki jim je Hitler naivečji vzor. Kar sc' pa ' iSloVenca« in njegovih prijateljev tiče, so res stopili Nemcem krepkeje na prste in se sami silno hvalijo s tem. koliko nemških učiteljev so odstavili. šol zaprli, nemških društev razpustili. S tem pa niso za slovenski narod naredili nič več kot JNSarji. Zakaj ne?.
Narodnim manjšinam je treba dati vse njihove narodne pravice. To je staro načelo delavstva in vse demokracije. Posebno važno pa je, da se danes to načelo izvaja napram nemškim manjšinam. Hitler te manjšine po vsem
svetu izkorišča kot oporišče za svoje imperialistične cilje. Če te narodne manjšine žive v nesvobodi in bedi, imajo hitlerjevski agenti posebno ugodno polje, da jih navdušuje za fašizem in svetovni nemški imperij. To je spoznala tudi Čehoslovaška vlada in pripravlja široko priznanje narodnih pravic češkim Nemcem.
Ne bomo rešili vprašanja Nemcev s tem. da jih bomo poskušali pojugosloveniti in zatrti. To jih bo samo vrglo v roke fašizma. Nemcem je treba dati njihove šole, njihove učitelje, organizacije, tisk in svobodo, omogočiti jim je treba popoln kulturni in politični razmah, da bodo videli, da j’ni jo pri nas bolje kot'v hitlerjevski Nemčiji. Potem si ne bodo želeli hitlerjevega raja.
Zatreti pa je treba z vso odločnostjo hitlerjevsko propagando, zapreti in izgnati vse od nemških fašistov poslane agitatorje, preprečiti širjenje fašističnega tiska, zapreti one nemške in nemčurske magnate, ki to propagando finančno podpirajo. Odločno naj se nastopi tildi proti raznim domačim fašistom, ki tuje podpirajo, posebno proti Ljotiču, za katerega je znano, da je Hitlerjev člo--vek v Jugoslaviji.
ie res
Vsak zavedni delavec, kateri je prečital članek »Za delavsko stranko« v prejšnji številki, mora pozdraviti članek in misel, da je delavstvu potrebna delavska stranka. Kako se bomo delavci
borili za svoje pravice, za svobodo in za demokracijo, če ne bomo imeli svoje stranke. Kako bomo ustvarili ljudsko fronto, če se ne bomo sami organizirali v svojo delavsko stranko?
Delavsko stranko je potrebno takoj začeti ustanavljati. Le po-
glejmo fašiste, kako so oni aktivni. Vsak teden imajo celo vrsto zborovanj, sestankov in konference. Delavstvo pa spi in je politično pasivno. Samo en majhen del sodeluje v kmetsko-delav-skem gibanju. Proti fašistični nevarnosti in proti reakciji se bomo borili le, če bomo enotno organizirani vsi v enotni delavski stranki.
Napačno pa bi bilo po mojem mišljenju, če bi samo en majhen del delavstva ustanavljal delavsko stranko. Zelo potrebno bi bilo, da bi bila delavska stranka že od začetka, enotna, t. j., če bi bili v njej zastopani socijalisti, krščanski socijalisti, narodni socijalisti in delavska levica. Vse delavske struje bi morale pristopiti k tej stranki in jo skupno organizirati. Zato pa bi morali vsi delavci agitirati med njimi, da se bo naša delavska stranka takoj in enotno ustanovila.
Stavbinec, Ljubljana.
Nov komisarijat v Sovjetski Zvezi
C. I. K. (centralni izvršni ko-mitet) Sovjetske zveze je sklenil reorganizirati najvažnejši sovjetski komisarijat za težko industrijo. Radi naraščajoče industrializacije, radi ogromnega povečanja produkcijskih sil, ki jih ni mogoče voditi iz enega centra, se bo od komisarijata za težko industrijo ločil komisarijat za strojno industrijo. Ta bo obsegal industrijo avtomobilov in traktorjev, produkcijo poljedelskih strojev in strojev za prehranjevalno industrijo ter proizvajanje gumija in barv. Obenem je dosedanji ljudski komisar za težko industrijo Mežlank imenovan za ljudskega komisarja za strojno industrijo, dosedanji ljudski komisar za promet Kaganovič za komisarja za težko industrijo, za komisarja za promet pa Aleks Bakulin. Vsi trije so znani EfOr spodarski strokovnjaki, spretni in odločni organizatorji.
Drobne vesti
Nova državna tiskarna v Beogradu. Lani jo bilo odobreno zu državno tiskarno 30 milijonov Din. »Slovenec« poroča, da so letos dodali še 15 milijonov. Torej skupaj 45 milijonov. Tam se bodo tiskale vse šolske knjige, zvezki itd., naši tiskar-narji in knjigovezi pa bodo polagoma zaprli svoje obrate.
Ilegalni letaki. Po pisanju »Samouprave« in »Vremena« je v Srbiji vse polno ilegalnih letakov proti današnji vladi. Med njimi so letaki fašistov Ljotiča, JNSarjev i. dr., ki hujskajo proti vladi, češ, da je premalo jugoslovenska, t. j. (velesrbska) in premalo centralistična, so pa tudi letaki demokratske opozicije, ki zahtevajo odpoved konkordata, toda obenem odločen nastop proti fašistom, ter proti fašistični politiki. Oba lista pravita, da vse to prihaja od zunaj in da naj ljudje tem letakom ne verjamejo.
I HI
• •• III
Naše domače reakcijonarno časopisje na čelu s »Slovencem« je po navodilih inozemskega fašističnega tiska po padcu Santandra iznova pričelo vneto oznanjati »približajoči se« konec republikanske armade v Španiji.
Četudi neposredno danes izguba Santandra iz čisto vojno-strateških ozirov nima posebno velikega pomena, predstavlja vendarle znaten udarec za Baske in celo demokratično Španijo. Vedeti pa moramo, da je bila severna fronta ves čas slaba stran republikanskega tabora. Ker je bila odtrgana od osnovnega republikanskega teritorija in obkoljena od fašistov, jo je bilo skoraj nemogoče oskrbeti z orožjem. Aeroplani so bili na tej fronti redek pojav, medtem, ko je sovražnik vrgel ogromno število nemških in italijanskih aeroplanov v boj. Kljub temu porazu pa sovražniki španskega ljudstva nimajo razloga za veselje.
Trenutni in delni porazi so v vsaki vojski neizbežen pojav. Toda vsakdo mora videti ogromne uspehe, ki jih je republikanska armada doživela v svojem notranjem razvoju Medtem ko v prvih časih je republikanska armuda odstopala in prepu-ščalu sovražniku velike teritorije, medtem ko se je potem učvrstila pod Madridom in danes že jemlje inici-
jativo na vseh frontah, razen na severu. Razbitju italijanskih legij pri Guadalajari je sledil udar pri Bru-netti, ki je zarezal globok jezik v pozicije fašistov, n danes je v teku velika ofenziva v Aragoniji. Pa tudi na severni fronti se položaj postopno in vztrajno zboljšava, tembolj ker bo moral Franco svoje čete potegniti na ogroženo fronto pred Madrid in v Aragonijo. Tudi oborožitev severne fronte je vedno boljša, kar dokazujejo zlasti aeroplani in tanki, ki se pojavljajo v zadnjih bojih in s katerimi severna fronta v prejšnjih časih ni razpolagala.
Odkod te spremembe? One izhajajo iz vedno rastoče notranje krepitve ljudske fronte. Ko je bilo špansko ljudstvo zavratno napadeno od fašističnih geiteralov in tujih fašistov, so si bile stranke ljudske fronte edine v tem, da je treba braniti deželo in demokracijo, toda o načinih in o potih te obrambe so bila mnenja zelo različna. Vsaka stranka je organizirala svoje čete, ki so takorekoč golih rok in brez enotnega vodstva napadale čvrsto mitra-lizirano, do zob oboroženo armado. Tako so nastopili zlasti anarhisti, ki zanikujejo potrebo centralizirane armade, discipline, vrhovne komande itd. še več: bili so časi, ko so se anarhisti branili kopati strelske jarke, češ, da je to taktika obrambe, ki je pa v nasprotju z anarhističnimi
principi. Treba je bilo ne malo porazov, morala je pasti Malaga, da je postalo jasno najširšim množicam, da je treba centralizirani in disciplinirani armadi fašističnih osvajalcev postaviti disciplinirano in centralizirano republikansko armado.
Dober vzgled je dal posebno pametni 5. polk, ki je bil sestavljen iz samih zavednih španskih proletar-in mednarodne brigade. Radi svoje discipline v ustvarjanju mogočne armade španskega demokratičnega ljudstva. Te osnovne naloge bi morala rešiti vlada Larga Cabaleri. Republikanska armada je v tem času sicer naredila korak naprej, toda to, kar je ljudstvo pričakovalo, Largo Cabalero ni izpolnil. Sovražniki enotnosti, prikriti zavezniki fašistov, so bili ves čas na delu, da bi onemogočili izgraditev močne, disciplinirane in enotne armade. Vodilno vlogo v tej akciji so igrali zlusti Trockisti, v zvezi z nekuteri-nii anarhističnimi voditelji. Proti tem razdiralcem enotnosti Largo Cabalero ni nastopil z vso strogostjo. Pokazalo se je, da Largo Cabalero sam ni prepričan o potrebi centralizirane armade in močne ljudske državne oblasti, ki bo v stanju zagotoviti zdravo in disciplinirano orodje tej armadi in da ima v mnogih slučajih sam omenjene sorodne tendence. Zato so uspeli Trockisti s svojimi zavezniki zane-
titi kontrarevolucionarni upor v Barceloni. Centraliziranje armade je pa šlo zelo počasi naprej in sovražnik je medtem svobodno pripravil ofenzivo na severu. Tako se nadaljevati ni smelo in Largo Cabalero je moral dati ostavko.
Nova vlada Negrina pomeni torej zmago španskega demokratičnega ljudstva. Ona je najboljša vlada, kar jih je bilo postavljenih v toku državljanske vojne. Vlada se je lotila predvsem dveh osrednjih vprašanj: centralizacije armade in očiščenje ozadja od raznih prikritih Francovih agentov. Uspehi niso izostali. Prav v teh dneh se pričakujejo poslednji dekreti, ki bodo dovršili popolno združitev vse oborožene sile republike v istih rokah. Na aragonski fronti pričenja i. ofenzivo katalonski del armade pod enotno komando. To dejstvo je eden največjih uspehov, kajti prav v Kataloniji je bil odpor proti enotni komandi in disciplini najhujši, zato tudi ves čas državljanske vojne Katalonci niso mogli zadati sovražniku občutnejših udarcev. Tudi na severu se že kažejo uspehi o izpopolnitvi oborožitve, četudi tu trenutno položaj še ni razveseljiv. Odločen udarec so dobili tudi sovražnikovi agenti v ozadju. Odkrite so izdajalske zveze trockistov s falangisti v Francovem taboru in so izdajalci dobili zasluženo kazen.
Republikanska Španija je torej danes močnejša kakor kdajkoli poprej in njeni sovražniki se prezgodaj vesele. Na vsej fronti od juga do Aragonije je republikanska armada v inicijativi.
Izjema je le severna fronta, toda tisti, ki mislijo, da je njena usoda zapečatena, se zelo motijo. Znaki kažejo, da se tudi tu pripravlja prelom.
Potrebno je bilo dobro leto krvavih borb, padlo je nemalo žrtev, toda špansko ljudstvo je im svojih lastnih izkušnjah našlo načine in pota
Kaj si v tem mesecu storil za naš list?
Širite »Delavski list«
Republikanski bojevniki so spremenili svoje staro geslo »no pasaran« (ne bodo prodrli) v novo: pasare-mo. Prodrli bomo! Oni vedo zakaj so to napravili...!	—ro.
Naše	gib
Jesenice nai nas užiio
Jesenice naj nam bodo svarilo, kam vodi današnje stanje v strokovnem gibanju.
Pred enim letom je bilo delavsko gibanje na Jesenicah v najlepšem razvoju. Cvetelo je proletarsko kulturno življenje, strokovno gibanje in enotnost vseh treh kovinarskih sindikatov (rde-čeh, belih in plavih) je vzbujala podjetnikom strah in ustvarila delavcem znosno življenje, zaupniki na čelu delavstva so bili moč, tudi politična enotnost se je ustvarila in občina Koroška Bela je prišla v roke združenih delovnih ljudi. Jeseniški kovinarji so kazali pot vsemu slovenskemu delavstvu, pot enotne fronte, pot ljudske fronte.
Danes vlada na Jesenicah teror in samovlad je uprave KID. Delavski zaupniki so zleteli na cesto in so neprestano preganjani, delavstvo jim niti pomagati ne sme v njihovem pomanjkanju. Enotnost vsega delavstva je razbita. Najmočnejša strokovna organizacija SMRJ, ki je prej štela 900 članov, ima sedaj 45 članov.
V	obrat pa se je vrinila razbija-ška ZZD, ki venomer skače delavstvu v hrbet. Uprava KID sistematično fašizira podjetje po hitlerjevskem sistemu, obenem pa na zločinski način od nedelje do nedelje na obratnih izletih opija delavce, delavske žene in delavsko mladino z alkoholom. Položaj kovinarjev je slabši kot kdaj prej. Poslabšana je kolektivna pogodba in še ta se ne izpolnjuje, naraščajoča draginja pa bo položaj kovinarjev še bolj poslabšala.
Delavstvo je bičano, opljuvano, in kar je najhujše, delavstvo se počasi demoralizira in postaja nesposobno upreti se samovolji finančnih magnatov KTD. Nag'aj-ka in alkohol delata svoje.
Kdo je temu kriv? Gotovo je. da podjetje in reakcija, ki je začutila moč jeseniškega delavstva in da postaja jeseniško delavstvo svetilnik vsemu slov. proletari-jatu. Tudi mi se ne čudimo in se niti zgražati ne moremo, ker vemo, da kapital in njegovi sluge, če je treba, z najbolj brutalno silo zadušijo delavsko gibanje.
Zato je največji krivec tisti, ki je preprečil, da se delavstvo odločno in enotno upre nasilju kapitala in reakcije. Na žalost so polom povzročili ravno tisti, ki bi bili najbolj poklicani, da nudijo jeseniškim kovinarjem največjo pomoč, to je vodstvo strokovnih organizacij. Ko se je jeseniško delavstvo nahajalo v najtežjem položaju, ko bi moralo biti enotno in močno, ko bi moralo braniti svoje zakonite zaupnike, ko je podružnica stala na čelu obrambe^ pred podjetjem, je bila podružnična uprava razrešena, izključeni iz organizacije najboljši in najuglednejši funkcijo-narji in delavski zaupniki. Tako je bilo jeseniško delavstvo raz-oroženo, in uprava KID mu je lahko zavila vrat. Najreakcijo-narnejši finančni magnati v Sloveniji doživljajo svojo zmago po zaslugi takih činov. Poraz jeseniških kovinarjev pa je oslabil ■vse delavsko gibanje v Sloveniji razpad jeseniške podruž. SMRJ zastruplja vse razredno strokovno gibanje v Sloveniji.
Kar se sedaj vrši na Jesenicah, kriči do neba. Vodstvo naših strokovnih organizacij. Centrala URSS, Strokovna komisija. Centrala in sosvet SMRJ morajo odpreti oči, morajo videti, da z izključevanjem najboljših strokovnih delavcev, z razpuščanjem najbolj aktivnih odborov razbija in slabi naše strokovno gibanje. Spoznati morajo, da bo tako stanje v strokovnem pokftetu vodilo delavstvo od poraza do poraza.
Propadanje strokovnega po-kreta in neprestanim porazom delavstva pa moramo napraviti konec.
Prvi korak k temu je: likvidacija nezdravih razmer v URS-ovem strokovnem gibanju v Sloveniji. Likvidirati je treba vse spore brez zmag in porazov in doseči soglasje v vseh važnejših vprašanjih. Reševanje vseh sporov, volitve vseh odborov, prinašanje vseh sklepov naj se v bodoče vrši brez majorizacije (preglasovanj) na podlagi lojalnega sporazuma.
Drugi korak k temu je: aktivi-riranje vsega strokovnega gibanja za današnje osnovne zahteve delavstva. Treba je storiti vse, kar je mogoče, da se spremeni uredba o minimalnih mezdah. — Začeti je treba odločno akcijo za volitve v delavske ustanove. — Strokovna komisija mora začeti boj proti naraščajoči draginji in za kolektivne pogodbe, kjer jih še ni. V boju za te in vse druge delavske zahteve se mora truditi, da doseže akcijsko enotnost z JSZ in NSZ!
Samo dvoje je mogoče: ali bo Strokovna komisija naredila ta dva koraka in bo izšel nov polet strokovnega gibanja, ali ju pa ne bo naredila in bo URS-ovo strokovno gibanje počasi propadlo, kakor je propadlo na Jesenicah.
Na Strokovni komisiji je, da odgovori slovenskemu proletari-jatu na to vprašanje.
L. F.
STAVBINCI — JESENICE
V	opekarni na stari Savi stanuje veliko število stavbinskih delavcev. Ta stanovanjska kasarna je last KID, v kateri stanujejo gradbeni delavci. Da je kaj takega možno sredi Jesenic, kjer zahteva občina za vsak kokošnjak njene predpise v gradnji in higijeni, je res čudež! Tu pa komisije miže. Takole je pri nas: v dveh dolgih prostorih po dve vrsti pričen. Vsaka vrsta ima tudi nadstropje. Postelje so iz umazanih slamnjač, na tesnem, brez rjuh, brez pravega dostopa, da lezemo drug čez drugega. Človek spi kakor v mišnici, ne more se prav obrniti, vso noč preganja bolhe itd. Nikamor ne moremo spraviti svojih stvari. Morda je postala KID toliko kulturna, da bo počasi uredila jeseniški mestni muzej in je v opekarni že en oddelek. Šolski otroci se pri nas lahko nazorno poduče o bivanju jamskega človeka. Tam pri ljudski šbli bo pa najbrže drugi poučni oddelek: tehnika 20. stoletja z ozirom na udobno človeško domovanje! Tam se dovršu-jejo vile za »najvišje« pri KID.
Jamski človek.
ugasnjenih pečeh. V čigavo korist bo to, je jasno. Zato se pogajanja morajo pospešiti.
Pravilno je tudi stališče s predsednika podružnice SDSZJ, da se o kolektivni pogodbi, preden se podpiše, obvesti članstvo.
KOLEKTIVNA POGODBA V HRASTNIŠKI STEKLARNI ŠE NI SKLENJENA
Kot smo že poročali, je bilo določeno, da bo kolektivna pogodba sklenjena do 15. avgusta. Nalogo, da jo sestavi in predloži podružnici, je prevzel s. Golma-jer. Šele proti koncu meseca smo dobili osnutek in ga dopolnili s predlogi, ki smo jih dali na članskih sestankih.
Prva pogajanja so se vršila
7.	t. m. Iz Ljubljane sta bila ss. Golmajer in Jakomin. Pogajanja niso radi nepopustljivosti podjetnika privedla do rezultata. Nadaljevala se bodo prihodnji teden. Določeni so še trije termini.
Zdi se nam, da se pogajanja le malo preveč zavlačujejo. Opozarjamo na to, da ima od.tega korist samo podjetnik. Naj se pogajanja še malo zavlečejo in naj podjetju malo splahnejo naročila, pa se bomo lahko pogajali ob
TRBOVLJE
Da se Slovenci ponašamo z visoko kulturo ter izobrazbo, je to deloma tudi resnica. Toda mi delavci pri TPD, a osobito na vzhodnem obratu, morSo to odločno zanikati. Kajti odnošaji danes med delavstvom in njim predpostavljenimi (to so v največji meri pazniki, ki se vendar štejejo kot del inteligence), so pač tako žalostni, da nam to v polni meri potrdijo.
Današnji sistem priganjaštva, ki presega vse meje človečanske kulture ter izobrazbe, odnosno čuta do sočloveka, nam narekuje, da se vkljub dejstvu vprašam, dali je v dvajsetem, stoletju moderne civilizacije kaj takega sploh mogoče. Toda dejstva so tukaj in ne da se iti preko tega. Dasi se dogajajo taki in slični slučaji dan za dnevom, vendar naj omenim enega, kateri se je dogodil pred kratkim in ki je vsekakor značilen za posameznega človeka, kot za splošnost, katera zna trezno presojati, komu v resnici gre ta visoka izobrazba, katero si tako rada svoji tako-zvana namišljena inteligenca, v zavisti napram delavstvu. Naš slučaj nam jasno dokazuje, da popustljivost delavstva z ozirom na njegovo resnično (srčno) kulturo, je danes tako velika, da gre dostikrat edino njemu zahvala, da ne odpovedo živci temu ali onemu. In posledice?
Pri nas na vzhodnem obratu so takozvana široka čela ter seveda akordno delo. Kdor količkaj razume ta sistem, nam bo rade volje potrdil, da je to sistem dela, ki je že nekam sam po sebi tako prikrojen, da priganja delavca do nadčloveške vztrajnosti, če hoče količkaj doseči zaslužek, ki bi mu zasigural skromno eksistenco. Tukaj delajo možje visoke starosti, katerih leta presegajo že nad petdeset. Torej možje, kateri so pustili vse svoje moči ravno tej družbi.
Pa pride nato en mlajši paznik, ki že slovi po svoji surovosti ter izobrazbi, pa opsuje s takimi podlimi psovkami, te stare izčrpane može-delavce, kot nekakšne paglavce tam sredi gorske vasi, katerih starost-pa mogoče vkljub postopanju ter šikaniranju delavstva ne bo dočakal. Nato sledi drugi, ki je nekoliko bolj spreten, ter rabi pri šikaniranju finejše izraze. Seveda tega bomo uvrstili v — z srednjo izobrazbo. Nato tretji, — in tako gre dan za dnevom.
Ti .delavec pa, ki si danes podoben psu zvestemu čuvaju, ki je varoval hišo svojemu krutemu gospodarju celo noč zato, da je prejel zjutraj kot plačilo — bič, Ti pa pogini sredi dela, saj vedi, da kakor hitro pogineš Ti, pogine tudi Tvoj gospodar, in z njim tudi vsi njegovi zlobni in brezsrčni hlapci.
Naj bo to opomin vsem tistim, katerim gre — in kateri to zaslužijo. Med njimi je pa tudi nehaj plemenitih mož, kateri se v polni mori zavedajo, da imajo dušo in srce, zato tudi čut do sočloveka in vsem tem gre naše priznanje. Vse one pa, katerim to ne bo zadostovalo, bomo prihodnjič objavili s polnim imenom, kakor tudi imena psovk, in tako dokazali kulturni Sloveniji, da živi v zmoti.	Delavci.
stem, ki tira delavstvo do ubupa n zahteva nesreče v rudniku. Dne
8.	septembra je izbruhnila spontana stavka radi redukcije nekega rudarja. Delavstvo je bilo enotno v tem, da to ne bo ostal edini slučaj ter da misli podjetje reducirati še nadalje stare delavce, ki so se že izčrpali v rudniku, na njih mesta pa sprejemati mlade delavce z mezdo 23.75 dinarjev na Herenschicht. Podjetje je mislilo tudi razbiti enotnost delavstva za bodoča mezdna pogajanja, ki se bodo vršila 15. septembra. Vsi nasprotniki delavske enotnosti so imeli priliko videti, da je med delavstvom na obratu že enotnost, ki se ne bo dala več razbiti. Podjetje je odpuščenega rudarja kaznovalo na 14 dnevni dopust in sprejelo nazaj v službo. Delavstvo se je pa prepričalo, da je izrek »V slogi je moč«, resničen.
STAVKA V TRBOVLJAH
O	razmerah v trboveljskih rudnikih smo že večkrat poročali, da vlada strašni priganjaški si-
I
PESJE PRI VELENJU.
Proti našemu društvu »Vzajemnosti« so se pričeli ostri napadi, posebno s strani škalskega župnika.
Škalski župnik je na nekem zborovanju izrazil, da je naša »Vzajemnost« komunistično društvo. Rekel je: »Poglejte komuniste v Pesju, kako so agilni, mi pa spimo.« G. župniku priporočamo, naj se ne vznemirja preveč, naša »Vzajemnost« ni komunistično in tudi ne politično, ampak kulturno društvo, v katerem najde naše delavstvo in mladina potrebno izobrazbo. Glede mladine se pa g. župniku ni treba ničesar bati, ker se bomo v našem društvu boljše izobrazili, kakor pa kje drugje. Krščansko pa to ni, če nam gospod župnik z očitanjem komunizma hoče uničiti naše društvo, ker vzgajamo za življenje sposobne in trezne ljudi.
Tudi v naši vasi imamo ljudi, ki bi radi uničili našo »Vzajemnost«. Posebno nekega našega sodruga napadajo, da on kvari in zapeljuje našo mladino.
Proti vsem obrekovalcem si bo naše društvo znalo poiskati zadoščenje, tudi v našem »Delavskem listu« jih bomo z imeni objavili.
Mladina! Proti takšnim obrekovalcem in podlim klevetam pokažimo našo solidarnost, da se ne bojimo.
Okrog »Vzajemnosti« se strnimo, pridobivajmo nove člane.
Agitirajmo za »Delavski list«. Držimo se Marksovih načel: »Proletarci vseh dežel, združite se«. Bratstvo, enakost naj živi!
Pesje: Naše ceste so vedno slabše. Kadar dežuje, se moramo kopati v blatu in lužah. Nobeden se ne spomni, da bi jih popravili. Gramoz so sicer navozili, ali vedno še leži na kupih in čaka, da ga bodo otroci, ki gredo v šolo razmetali po cesti. Tukaj bi se lahko naši obrekovalci izkazali, da skrbijo za občino. __________________Vsevid.
lokalnem lističu poveličuje jeseniške industrijske kroge, resnico pa preobrača kakor zna samo on. Delavci vedo, koliko je ura. Prireditev je vzlic temu dobro uspela.
Izkušnje na lastni koži so najbolj podučljive.
Brez strehe
Jeseniški krščanski socijalisti so 15. avgusta razvili svojo zastavo. Prejšnji večer so imeli lepo akademijo. V sprevodu drugi dan so vzklikali za demokracijo, mir, za boljšo socijalno zakonodajo, za svobodo del. strok, organizacije in proti vojni in fašizmu, sedanjim minimalnim mezdam, proti kapitalizmu in njegovim zaveznikom. Zborovanje je preprečil naliv, pa je bilo pozneje. Proslave se je udeležilo precej delavstva od drugod. Zelo je padlo v oči, da ni bila proslava v Krekovem domu. Gradili so ga delavci, garali pri planiranju, delovali pri prireditvah, da poplačajo dolgove. V svečani priliki, ko so dobili zastavo s krščanskim križem, jih je pa močil dež. Všeč niso kaplanu Križmanu, ki je zelo naklonjen brezvernim tovarniškim magnatom. V svojem
Tekstilci
St. Pavel pri Preboldu.
Tudi delavstvo iz St. Pavel-skih tovaren obhaja te dni obletnico tekstilne stavke. Neznosne delovne razmere, ki so vladale tudi pri nas, so nas prisilile, da se pridružimo ostalemu tekstilnemu delavstvu drugih podjetij in si v skupni borbi dosežemo zboljšanje našega stanja. Koliko je bilo takrat krika in vika od strani protidelavskega tiska. Kdo vse je bil v stavki proti delavstvu, je še vsem v dobrem spominu in zato ni čudno, da delavstvo ni imelo takega uspeha, kakor je pričakovalo. S simpatijami se spominjamo vseh, ki so nas med stavko tako izdatno podpirali. Med vsemi je bil najsvetlejši primer kmet Ra-kežev Kori iz Kaplje vasi, ki nam je prignal kravo. Sicer mu je bila ta izdatna pomoč preprečena, vendar se je ta plemeniti čin našega prijatelja zvedel daleč naokoli. Rakežev Kori je med prvimi kmeti pri nas, ki je izpre-videl. da morata delavec in kmet v boju proti kapitalistom ustvariti borbeno zvezo in medsebojno pomoč. Zato naj služi v zgled.
Podjetnik je takrat preplašen radi razmaha stavke obljubil, da bo plačal, kolikor bodo plačali drugi, samo da odvrne delavstvo od stavke. Niti pod pritiskom stavke niso popustili od svojih profitov. Danes ne plačajo niti tisto, kar so podpisali. Zato je zelo naivno govoriti o sodelovanju delavcev s podjetniki in o njihovi dobroti. Vsi vemo, kako je bila zaključena stavka in kako se danes spoštuje kolektivna pogodba. Za primer vzemimo naše tkalce. Po 20 statvam mora služiti in streči. Ne sme pa biti nobene napake v blagu, kajti za najmanjšo sledi kazen od 30 do 100 Din. Za primer navedimo par slučajev: N. N. tkalka, kaznovana za 10P Din, B. I. kaznovana za 90 Din, F. D. kaznovana za 90 Din. To so trije primeri, našteli bi jih lahko še več. Razumljivo je, da se razburjenje tkalk stopnjuje in bo treba nekaj ukreniti. Poedine tkalke so zahtevale, da jim podjetje proda poškodovano blago, in sicer po isti ceni kot proda trgovcem dobro blago. Ker podjetje tega noče, obstoja upravičen sum, da pomeni to nezaslišano kaznovanje tkalk sistematično znižanje plač. Tudi v drugih oddelkih je oblika ista. S takim početjem ustvarja podjetje v tovarni situacijo, ki bo slična dobi predlanske stavke.
G. inšpektorju dela priporočamo, da pride v našo prekrasno Savinjsko dolino in si ogleda našo tovarno, prosimo ga pa, da tudi obratne zaupnike zasliši. Vam delavci pa eno, organizirajte se vsi !	Tekstilec.
NABAVA PREMOGA
»Delavska sloga« gospodarska in podporna zadruga slovenskih delavcev, r. z. z o. z. v Ljubljani je na sestanku sklenila skupno nabaviti premog. Na sestanku se je naročilo za D/a vagona do 20. septembra, da se naroči čim prej. Vse informacije se dobe vsak dan od 9. do 11. ure dop. in 5.—8. ure popoldan v prostorih zadruge v Streliški ulici 10, pritličje desno (blizu mestnega doma). Zadruga bo nabavljala še ostale potrebščine članom.
»Delavska sloga«,
gospodarska in podporna zadruga slovenskih delavcev r. z. z o. z. v Ljubljani.
Sovražnik Slovenskega ljudstva se pripravlja
Te dni je znana fašistična centrala izdaja na stroj tipkan »list« z bobnečim naslovom »Naprej« in z zelo značilnim podnaslovom: »Glasilo vseh, ki so za svobodo, pravico in moralo (!) in proti nazadnjaštvu v političnem terorju (samo proti nazadnjaštvu v teoriji!!), špijonaži in izdajstvu naše domovine«. Ta lažnjivi in demagoški list, ki pozablja na strahote režima takozvanih »ju-goslovenskih nacionalistov«, nam odkriva košček mrzličnih priprav teh osovraženih figur, da bi se ponovno povzpele na oblast, da bi ponovno zažvižgal njihov bič po ljudskih plečih. List obljublja, da bo današnja vlada padla in zato poziva svoje pristaše, naj bodo pripravljeni.
»Bliža se ura odločitve ... Nacionalne sile so pripravljene ... Zato zberite najkasneje v teku enega itedna vse podatke ... Napravite tudi osebni seznam vseh tistih ... Tako zbrani materijal na varnem mestu hranite do nadaljnjih odredb...«
List poziva svoje fašistične agente, da naj dobro popišejo vse slučaje, ko se je njihovim ljudem pod današnjim režimom, zgodila krivica.
Poznamo ite molitvice o »krivici«! One so poziv fašističnim agentom, naj sestavljajo pro-skribcijske liste, na katerih bodo tvorili ogromno večino resnični
ljudski borci za demokracijo. One so uvod v podobno »čiščenje«, ki ga je Hitler napravil po prihodu na oblast 1933. leta. One so rokavica, vržena slovenskemu ljudstvu v obraz!
Delavski razred nima niti najmanjšega razloga, da bi bil zadovoljen z današnjo vlado, toda delavski razred ne sme dovoliti namesto današnje vlade povratek strmoglavljenega režima, ki se je tako krvavo znašal nad delavskim razredom.
Delavski razred se bori za demokracijo, zato bo vstal kakor en mož, če mu bodo hoteli vsiliti fašistični režim.
Nevarnost, ki vstaja pred nami, znova kliče po enotnosti, le enoten delavski razred bo v stanu odbiti fašistične napade. Še dalje oklevati se pravi, pomagati na oblast fašistom. Delavski razred se mora v boju proti fašizmu zanesti edino na svoje roke in roke svojih demokratičnih zaveznikov. Prav te dni so svobodno zborovali JNSarji, nihče jih ne moti v njihovih pripravah. Zato mora klic po enotnosti prežeti vse naše revirje in vso našo deželo. Fašisti se pripravljajo! delavci? a demokrati? Demokracijo hočemo, ne pa fašizma!
Pripomba redakcije: »Delavski list« bo podal delavstvu in slov. ljudstvu tudi še druge dokaze fašističnih priprav.
Samostojna Zveza tekstilcev ni potrebna?
Zadnji plenum URS-ove centrale je med drugim sklenil, da se za Slovenijo prizna samo Splošna strokovna zveza za strokovno organizacijo tekstilnih delavcev v okviru URS-a. Povedali smo že, da se s tem stališčem nikakor ne moremo strinjati in se čudimo, da se je najvišji forum našega strokovnega gibanja postavil na tako nemogoče in tekstilnemu delavstvu škodljivo stališče.
Stoletna izkušnja strokovnega pokreta je pokazala, da je za strokovni pokret škodijivo, če je delavstvo raznih strok zmešano v eno organizacijo in da je v interesu delavske borbe, če imajo vse važne industrijske panoge svoje strokovne zveze. Danes je vendar vsakemu organiziranemu delavcu jasno, da se bodo kovinarji najboljše borili, če bodo imeli svojo kovinarsko organizacijo, ki bo res najbolj skrbela za položaj kovinarjev. Do takega spoznanja smo pri nas že davno prišli in zato imamo tudi strokovne zveze kovinarjev, ži-vilcev, rudarjev, priv. nameščencev, monopolcev, stavbincev, lesnih delavcev itd. Vse te zveze pa morajo biti seveda združene v enotnem strokovnem pokretu, kar je pri nas URSS.
V	Sloveniji je 15.000 tekstilnih delavcev. Tekstilci so torej najmočnejša industrijska panoga v Sloveniji. Nič ni bolj naravnega kot da se tudi njim prizna svojo organizacijo. In tudi nič ni bolj koristnega. Lahko se reče, da je tekstilno delavstvo popolnoma neorganizirano. Splošna strokovna zveza, ker so se tekstilci do včeraj organizirali, ni imela organiziranih niti 2% vseh tekstilcev. To je toliko kot nič. Tekstilna strokovna organizacija, ki bi se res borila za pravice tekstilcev, bi v zelo kratkem času pritegnila tisoče tekstilnih delavcev in okrepila vse naše strokovno gibanje.
Potrebo po samostojni strokovni organizaciji so spoznali povsod drugod. V celi državi razen pri nas ima tekstilno de-
lavstvo svoj Savez tekstilno-ši-vačko-odečnih radnika, ki je organizirano v URSS-u. Tudi sam centralni odbor URSS-a je zastopal lani, da morajo tekstilci imeti svojo organizacijo. Objavili smo že, kako vneto je zastopal to stališče sam centralni tajnik URSS-a, s. Krekič.
Vsi torej v načelu priznavajo, da je tekstilcem v Sloveniji potrebna samostojna organizacija, v praksi pa to prepovedujejo. Ne gleda se torej na interes tekstilnega delavstva, ampak, kakor vse kaže, na interes posameznika, ki ne bi rad izpustil tiste peščice organiziranih tekstilcev iz svojih rok. Kako smešno malenkostno je to. Ali bo splošno strokovno zvezo vrag vzel, če bo ostala brez tekstilcev? Nikakor! Koliko je kemičnega, steklarskega, usnjarskega in drugega delavstva, ki spada v SDSZ, še neorganiziranega in tam je dela za vodstvo SDSZ več kot preveč.
Sklep centrale URSS-a je glede tekstilcev v Sloveniji storjen nepremišljeno in proti interesu slovenskega tekstilnega delavstva. Razen tega je storjen brez vednosti in sporazuma tekstilnih delavcev v Beogradu in pod-zvezo v Zagrebu, ki odločno stoji na stališču, da se morajo tekstilci v Sloveniji organizirati v svoj podsavez. S tem vprašanjem se bo moral zato baviti kongres URSS-a in upamo, da bo ta odločil v interesu slovenskega tekstilnega delavstva. Tekstilec.
Krivoverstvo slovenskega katoliškega pisatelja
Slovenski katoliški pisatelj g. prof. Edvard Kocbek je pred kratkim v »Dom in svetu« napisal »Premišljevanje o Španiji«.
ŠIRITE NAŠ LIST!
Delavci, organizirajte se!
V ORGANIZACIJI JE MOČ!
Seveda je »Slovenec« in njegova klika takoj začela s preganjanjem proti Kocbeku. Uspeh je bil pa ta^la je danes večina katoliških študentov in mlada inteligenca za Kocbeka in proti ofi-cijelnem vodstvu. Kmetje in delavstvo je pa že itak ves čas simpatiziralo s špansko vlado.
Vodstvo se je zato moralo zateči k drugim sredstvom. Odredilo je, da mora »Dom in svet« v predcenzuro cerkvenih oseb. Ko so izdajatelji »Dom in sveta« to odklonili, jih je katoliško tiskovno društvo, ki je lastnik lista vrgel na cesto. Sedaj bodo izdajali svojo revijo.
NAROČAJTE »DEL. LIST!«
SLOGA JAČI, NESLOGA TLAČI!
Ves ta boj kaže delavstvu, da so v slovenskem taboru celo mnogi vodilni ljudje, katere lahko in mora delavstvo pridobiti za zaveznike v boju proti fašizmu.
Pričela se je šola
Knjige in šolnine so izdatki, ki jih težko izdamo tako, da naši otroci ne morejo v šolo. Zadnja leta je pri nas občina pomagala in nakupila knjige. Pričakovali smo, da bo tako tudi letos. Toda ravno nasprotno, sedaj ko je draginja še večja je banovina črtala šolski proračun za knjige vsem šolarjem. Kako bomo letos odpravile svoje otroke v šolo ne vem. Črtala je pa tudi višje obdavčenje KID. — Žene smo napravile skupno prošnjo na banovino (s 500 podpisi), da bi se postavka za šolske knjige zopet vstavila v proračun. Upamo, da bo naši utemeljeni prošnji ugodeno.
Delavska mati. Javornik.
Smrt »simulanta«
Delavec Burnik, 32 let star, je pogosto bolehal, zdravniki pa njegove bolezni niso jemali resno Imeli so ga bolj za simulanta in še teden dni pred smrtjo mu je rekel doktor, da je zdrav kakor riba. Čez teden dni je pa v Ljubljani umrl. Tako je z delavčevim zdravjem dandanes!
TEČAJI NEMŠČINE v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče, pritličje, levo (Iz Čopove ulice, pred kavarno).
Zaveden delavec in njegova iena
Moj mož je organiziran v marksističnih delavskih organizacijah, zaveda se, da se moramo danes delavci boriti za svojo osvoboditev. Tudi jaz se tega zavedam. Kot mati in gospodinja še bolj čutim vse krivice. Tudi jaz se hočem organizirati in boriti za boljše življenje, posebno za nas žene. Toda 'moj'mož jerprdti temu. pravi, da je on itak za žensko enakopravnost in da mu naj doma o tem ne govorim, ker s tem zanašam razdor v mirno rodbinsko življenje, da bo že on sam okrenil, kar se mu bo pametno zdelo. V organizaciji pa pravi, da žene ne znamo delati, da naj počakamo, da nas bodo naučili, drugače, da bi tudi v organizacijo prenesle svoje malenkostne težave in prepire. In pri tem je ostalo. Na vse moje dokazovanje in zahtevanje odgovarja take in slične stvari.
Tak je tudi marsikateri drugi mož in je res žalostno, da oni, ki se v javnosti smatrajo za razredno zavedne delavce in marksiste, doma prav tako gledajo na svojo ženo in postopajo z njo kakor na svojo ženo in postopajo z njo kakor meščani. Vsak resnično zaveden delavec in marksist mora vedeti, da brez osvoboditve žen, ki tvorimo polovico človeštva, položaj nas vseh ne bo nikdar boljši. Žena ni samo predmet za zabavo, roditeljica otrok, kuharica in gospodinja, temveč mora skupno s svojim možem graditi nov svet. Razredno zaveden delavec bo zato svojo ženo pritegnil v borbo, nudil vso oporo za to, da postane res zavedna, ne pa obratno. Tisti mož, ki je v svojih besedah še tako zaveden in borben antifašist, ki pa gleda na ženo samo kot neumno in manjvredno bitje, v resnici ni drugega kot pomočnik fašizmu.
V	Nemčiji so nezavedne žene pomagale Hitlerju na oblast, on jim je obljubljal tisto, kar vedno govore naši možje: materinstvo in gospodinjstvo. Take žene so nevarnost za uspeh naše borbe. Zaveden delavec mora priznati in tudi resnično upoštevati ženino enakopravnost. Kdor dela drugače, podpira fašizem!
Delavska žena.
Krokodilove solze
pretaka »Slovenec« radi sovjet-sko-kitajske pogodbe o nenapadanju. V začetku imperialističnega pohoda Japoncev prati Kitajski je »Slovenec« še držal s Kitajci. Toda Kitajci so sklenili s sovjeti pogodbo, da se med seboj ne bodo napadali in se s tem »Slovencu« smrtno zamerili. Naenkrat je »Slovenec« začel pisati, da so Japonci hoteli samo skleniti prijateljsko pogodbo, ne pa zasesti severno Kitajsko. Kitajci so torej sami krivi.
Tudi glede roparstva v Sredo-zemnem morju se'‘ »Slovenec« ogreva za roparje
Ni reakcionarnega stališča, ki ga »Slovenec« ne bi sprejel za svojega.
ljudstvo naj plačuje
Zagrebačka »Nova riječ« objavlja statistike, ki kažejo, kako se gospodari v Jugoslaviji in kako nastaja draginja.
Riž stane na meji 2.90 Din. prodaja se pa v državi po 9—12 Din. Ker pride v državo mesečno nad 500.000 kg riža, znaša razlika med ceno na meji in pro-
dajno ceno kakih 40—50 milijonov Din letno.
Kava stane na meji 10 Din v trgovini pa 40—80 Din. Ker pride letno v državo nad 8 milijonov kilogramov kave, znaša razlika nad 300 milijonov Din.
Bencin stane na meji 1.70 Din kilogram. Prodajajo ga pa po 9.60 Din kilogram.
Sladkorja se proda v državi 75 milijonov kilogramov. Kilogram sladkorja stane tovarno največ 2 Din. Prodaja se pa po 14-—15 Din. Industrijalci in država profitirajo pri sladkorju
1	milijardo Din.
Isto je s soljo, tobakom itd.
Tako ljudske množice pri vsakem grižljaju plačujejo davek kapitalistom in državi. Zato tudi taka draginja.
Prijateljsko, odkrito in odločno
poziva »Tovarniški dnevnik«, list, ki ga KID zastonj deli med delavstvo, naj delavce ne hujskajo proti podjetju. Grozi svojim »so-trudnikom«, da jih bo vrglo brez. pardona na cesto, če ne bodo hoteli »složno sodelovati« z upravo KID. Pravi, da ima v rezervi 3600 prosilcev, ki komaj čakajo, da se »radi dobrih socijalnih razmer« zaposlijo pri podjetju.
Na koncu pravi: »Tisti, ki z razmerami pri nas niso zadovoljni. ki pri nas težko delajo in mislijo, da bo drugod bolje, naj mirno odidejo od nas.« — Prijateljsko to ni, je pa odkrito in odločno ter prav kapitalistično nesramno.	—tin.
Sodrugi v Franciji
Ker frank pada in na vprašanje sodrugov iz Francije, koliko stane »Delavski list« za Francijo v dinarjih, sporočamo, da stane list za Francijo četrtletno 10 dinarjev.	Uprava.
Kitajska v boju za svojo samostojnost
Japonski imperialisti, ki so sicer bili navajeni na vojaške uspehe, se v sedanji svoji vojni proti Kitajski ne morejo bahati z velikimi zmagami. Dve veliki ofenzivi, ki so jih napravili v zadnjih dveh tednih pri Šangaju, sta bili kljub velikim množinam vojaštva in tehničnih sredstev, ki so jih Japonci vrgli v boj, brezuspešni. Japonske izgube so ogromne. Zdi se, da bo Šangaj grob za japonske fašistične razbojnike.
Poleg tega pa ni varno niti zaledje, ki so ga Japonci obdelavali že 6 let. V Mandžukuo se upira prebivalstvo proti japonskim osvojeval-cem in cele divizije prestopajo na kitajsko stran. To se je zgodilo tudi v dveh velikih mandžurskih mestih, v Mukdenu in šang-paju. Nic boljše niso novo osvojene pokrajine Cahar in Džehol, v katerih se cele armade priključujejo Kitajcem.
Ti vojaški napori poslabšujejo gospodarski položaj Japonske, ki je prav iz strahu pred gospodarskim polomom hotela z vojno avanturo odvrniti pozornost japonskega ljudstva od domačih brig in težav. Parlament, ki je zasedal samo 5 dni, je izglasoval za vojno 2-milijardni kredit. Japonsko ljudstvo bo moralo zopet polniti s svojim delom nenasitne blagajne vojnega ministrstva. Japonski izvoz pada, uvoz pa narašča.
Prav tako nima Japonska mnogo uspehov v svoji zunanji politiki. Njene vezi z ostalimi fašističnimi pajdaši (predvsem Italijo in Nemčijo) postajajo sicer tesnejše, toda zelo so se poslabšali njeni odnosi do Sovjetske Zveze, ki je poleg Kitajske njen najvažnejši mejaš. Sovjetska Zveza je sklenila s Kitajsko pogodbo o nenapadanju, ki je Kitajsko močno podprla. Fašistična Italija in nacionalsocialistična Nemčija vidita v tem seveda prodiranje komunizma na Kitajsko in osvojc-valno politiko Sovjetske zveze. Izrabiti hočeta to za splošen napad na Sovjetsko zvezo. Zato razširjajo njihovi poročevalski uradi lažnjive vesti o dum-dum kroglah, ki jih uporabljajo Kitajci, in o sovjetskih aeroplanih ter pilotih, ki jih dobiva Kitajska. S takimi poročili pripravljajo tla za svojo oboroženo intervencijo proti Kitajski, kakor so to
napravili v Španiji. Demokratične države pa oklevajo tudi v japonsko-kitajskem sporu. Anglija odgovarja na japonske žalitve »zmerno, dostojno«. Na angleško noto zaradi napada na angleškega poslanika Japonci dolgo sploh niso odgovorili, končno pa so odgovorili na tak način, da bi bil sramoten celo za republiko San iviarino, kaj šele za angleški imperij. Japonske oblasti niso mogle ugotoviti krivca za napad na poslanika; predlagajo pa Angliji, naj sodeluje z njimi proti Kitajski. Pri vsem tem pa zaustavljajo angleške ladje in jih pregledujejo. Kar se dogaja na Sredozemskem morju, se začenja ponavljati sedaj v velikem obsegu na Tihem oceanu.
Tudi način vojskovanja se prenaša iz Evrope v Tokijo. Japonci v vedno večji meri obstreljujejo s svojih vojnih ladij odprta mesta: aeroplani sipajo bombe na žene, otroke in starce, ki beže pred vojnimi strahotami v zaledje. Te krvoločne fašistične metode pn so združile ves kitajski narod v odločno protijaponsko fronto. Čang Kaj Šek, ki je toliko let zaviral Kitajski narod v njegovem odporu proti japonskemu imperializmu in je raje vodil državljansko vojno doma, se je moral udati pritisku ljudskih množic in stopiti na čelo osvobodilni borbi kitajskega naroda. Njegova žena je napisaja za svetovno javnost članek, ki je poln kitajskega patriotizma in mržnje do japonskih imperialistov. Na severno bojišče je prispela 8. armija, ki je sestavljena iz kitajskih rdečih čet. Vodi jo Su Cen. Predsednik kitajskih sovjetskih pokrajin Mao Ce Tun je dal te čete na razpolago Čang Kaj Šeku za osvobodilno vojno proti Japoncem. Rdeče čete so zamenjale svoje znake za nankinške in se popolnoma podvrgle vodstvu iz Nankinga. I nko se spreminja kitajska vojska iz vojske kitajskih generalov v kitajsko narodno vojsko. Na bojišču sc pospešeno nadaljnje zedinjevanje kitajskega naroda, ki se je pričelo že 1. 1936. z mogočnimi manifestacijami za zdru-žitev vsega kitajskega ljudstva. Kitajska sc zaveda, da mora le enotna ohraniti svojo narodno samostojnost in se izogniti fašističnemu barbarstvu. ki grozi tudi niej.
Izdajata: Leskovšek Franc, Oglarjeva 41 in Dolinšek flnton, Poljska pot 38 - Odgovorni urednik: Leskovšek Franc, Oglarjeva 41, Ljubijana-Moste
Tiskarna »Slovenija" v Ljubljani, predstavnik A. Kolman