I ZDRAVO SOTRPINKE IN SOTRPINI! Prve Stezice v letošnjem Šolskem letu so IzSle. Upamo, da bo k vaSemu boljšemu počutju pripomogla tudi ta nova Številka Stezic. Prepuščamo vam Jo na vašo milost in nemilost.. Ce vas bo prijetno presenetila ali pa če bo v vas zbudila kritično mišljenje ali kakSno uresničljivo Idejo -- pišite nam! Vse vaSe odmeve na prvo Številko Stezic pričakujemo v rumenem nabiralniku pod oglasno desko pri stopnicah za v garderobo. Ne pustite rumenega nabiralnika samevati praznega. ISKRENA IZPOVEJ •SOLCA Kako te, Soll v tebi pot vsak dan dc na koncu oi , ljubim, itim, fivam cveke, kmin. Vsak dan učinrke mnogo in mnogo kil zgi Se jesti nimam čas« da Jih nazaj dobim. Pri matematiki kvadrati, enačbe moraS znati, se fizika pridruži In z gibanjem te zdruZI. XX X Pestiči ali prašniki? To je zdaj vprašanje! Pri biologiji čaka te — razmnoževanje. Da z naravo zdaj zaključim, pridružim Se kemijo, z enačbami se mučim, možgani me bolijo. Pri slovki spise piSeS, vejice napačne briSeS, pri anglci ti časi vsi najraje bi iz glave uSli. 'V Deutschland dela ti teZave, glagolov so polne glave, / kako postati socialisti, ' spraševali so utopisti. Pri zgodovini bojna polja, ti pojema dobra volja, hidrografske zdaj rezime vsakdo naj za roge prime. Za konec pa telesna vzgoja, nje odlika hitra hoja, če premikaš se hitreje, tek za žogo te ogreje. Kako te, Sola, ljubim, v tebi pot potim, da reSim se opomina, v petek ven zb< C % c c. X POTOVALKA S STLAČENIMI KAVBOJKAMI IN DEŽNIKOM Mogoče razmišljaš, da bi šel poleti v Veliko Britanijo? Toplo priporočam! Sem ena tistih, ki JI Je zeleni otok prirasel k srcu. Je pa vse stvar okusa, seveda... Z avlonsko karto v žepu, s potovalko v roki, v kateri imaš stlačene kavbojke, topel pulover, pa Se kakšno krilo, če sl pun- ca, In obvezno dežnik, se poslavljaš od sončne strani Alp. Na poletu, ki traja dve url, tl krajša čas Antena, zgovorni sosed in fantastični pogledi na mater Zemljo z višine 9000 m. Ko se letalo končno dotakne trdih tal, Se vedno s pritiskom stopiš na angleška tla. Na žalost so tu cariniki strašno nezaupljivi, zato te 5 minut natanko sprašujejo o namenu tvojega prihoda in obvezno vprašajo, kdaj se boš vrnil v svojo domovino. Med kupom prtljage zbr-skaš še svoj kovček In vrata na Otok so široko odprta. V izvencarlnskem delu zgradbe se gnete množica ljudi In moj zbegani pogled kmalu opazijo prijatelji. Kaj hitro se znajdemo na trlpasovnl avtocesti In se s hitrostjo zvoka bližamo Southamptonu. Doma me čaka lepo opremljena dekliška soba, prha In hrana! Po obilni večerji se Se dolgo v noč pogovarjamo o Jugoslaviji, Angliji, starših itd. čez dva dni se mi začne šola, zato se takoj naslednji dan od- pravim tja na sprejemni test. Rezultati so dobri, na moje veliko veselje, zato me postavijo v Advanced class. Naslednje Jutro s strahom stopim v čisto navadno stanovanjsko hišo v angleškem stilu, okoli katere se gnete nekaj mularije mojih let, v zgradbi je pa Se okoli 20 ljudi, starih 20--30 let, In 8 učiteljev. Pred poukom se v "dnevni sobi" rokujem z Evropo In Azijo v malem: nekaj Japoncev, Tajlandčanka, Kitajci, Spanci, Italijani, Francozi, Nemci, Švicarka. V celi šoli nas je okoli 30, vsi se poznamo in smo prijatelji. Učitelje kličemo po imenu, z njimi smo "ta hujš' kolegi" In se pogovarjamo o vsem mogočem, od angleškega načina pomivanja posod, do smisla življenja. Naše pogovore spremlja zagnano mahanje z rokami In skiciranje na tab- lo, kajti naš besedni zaklad je daleč premajhen. V razredu sem skupaj še s petimi: Švicarko, Tajlandčanko, Francozom, Nemcem In Spancem. Učni načrt določamo sami, če česa ne znamo, razložimo, kaj bi radi, in učitelj to temeljito obdela. Pouk poteka od 9.15 do 12.30 s petnajstminutnim odmorom ob 10.45. V teh četrt ure goltamo sendviče, ki jih prinesemo od doma, preklinjamo aparat za pijače, ki največkrat požre denar (10 penijev!), na pijačo pa "pozabi", In buljimo v televizor — navijamo za svoje teniške ljubljence, ker pravkar poteka teniški turnir v Wlmbledonu. Med dopoldanskim In popoldanskim poukom je ena ura prosto, v kateri naša "banda" — 10 ljudi s celega sveta, starih od 16--20 let — zavije v McDonalda. S potešenimi želodci se potem ženski del skupine odpravi delat "Inventar" po trgovinah, fantje pa ob coca-coll ali pivu razpravljajo o najnovejših modelih avtomobilov. Večkrat se sprašujem, zakaj ves svet ne more biti tak: prijatelji ne glede na barvo kože, obliko oči, nosu. Popoldanski pouk poteka dve url -- do pol štirih. Tak je urnik od ponedeljka do četrtka, v petek gremo na Izlete po Angliji. Visoko v nadstropju "double deckerja" s fantastično stereo opremo, oboroženi z vodiči za London, Cambridge, Oxford... se nas Šopiri 30 v avtobusu za 100 ljudi. Ker ni nobenih učiteljev, ki bi bdeli nad nami na takih potovanjih, smo vsak sebi turistična agencija. V skupinicah po pet, Sest se potikamo okoli in iSčemo točke, označene v vodiču ali priporočene v Soli. Zelo dobra prijateljica sem postala s Švicarko lischt. Ob koncu tednov sva najeli kolesi In se odpeljali v nacionalni park New Forest, ki je pol ure vožnje oddaljen od Southamptona. Tu vrtiS pedala med stoletnimi drevesi, pod katera se lahko mirne duSe umakneš, če te ujame naliv dežja, občuduješ deviSko čisto vodo studencev, opazuješ veverice in črede divjih konj. Tu se počutiš neskončno svoboden, pozabiš na čas in prostor. Prav na takih mestih ohranja Otok svojo osebnost, čeprav si sredi divjine, ko prideš ven iz gozda, se znajdeš na neskončno negovanem travniku. Le redko naletiva Se na kakšnega človeka, ki občuduje mir in lepoto tega kraja. če se počutiva bolj razgrajaSko, odideva v pristanišče. Southampton je zelo pomembno čezoceansko pristanišče. Od tu potujejo ladje v Ameriko, Avstralijo, Afriko, Azijo. Na enem najinih pohajkovanj imava srečo, da vidiva dve ogromni, najbolj popularni čezoceankl Queen Elisabeth II in Canbero. Na teh dveh ladjah je vse, kar tl srce poželi: bazeni, kino dvorane, casino, disco... Vendar nama vsi upi dobesedno potonejo, ko Izveva za ceno (petdnevno križarjenje stane 1000 funtov, 1 funt 7000 din). Po treh tednih se moram posloviti od Sole in ljudi v njej. S cmokom v grlu Jim obljubljam, da Jim bom pisala, in zvrstijo se Se vse obljube In nasveti, ki se porode ob odhodih. -> V preostalih dveh tednih sem se potikala po jugu Anglije z gospo, pri kateri sem stanovala, in spoznavala angleSki način življenja. AngleSki delovni dan se začne ob 9. uri. Takrat večina tovarn, Sol, pisarn začne obratovati. Ob 12. uri imajo "lunch time", v katerem si ponavadi privoščijo sendviče. Potem delajo Se od 13. do 18. ure in ko pridejo domov, imajo veliko kosilo. To je obenem tudi večerja, zato zvečer ponavadi ne jedo ničesar, le pijejo svoj nepogrešljivi angleSki čaj. To je eden od običajnih angleških dni. Jih želiš bolj natanko spoznati? Pojdi v Anglijo! Irena Ostojič, 2.a TAM ŽIVIJO TRIJE MOJI STRICI Daljna dežela Kanada daje kruh mnogim slovenskim družinam. Tam živijo tudi trije moji strici. Skoraj vsako leto se vračajo v rodno domovino. O svoji novi domovini pripovedujejo veliko zanimivega. Zato sem si vedno želela, da bi si to deželo ogledala tudi sama. Ob koncu osmega razreda so nastopile nekoliko daljSe počitnice. S starSi In sorodniki iz Kanade smo se dogovorili, da bi po- čitnice preživela pri njih. Kupili smo vozovnico in vse potrebno za potovanje. Potovanja sem se zelo veselila, hkrati pa me je bilo strah, saj sem vedela, da Je moje znanje angleškega jezika dokaj Šibko. Pri stricu, kjer naj bi preživela večji del počit- nic, govorijo In razumejo v glavnem samo angleško. 28. junija ob 16. url sem odpotovala z letalom. Nekoliko s težkim srcem sem se poslavljala od starSev in brata. Lažje ml Je postalo Sele, ko sem na letaliSCu spoznala dve dekleti, ki sta prav tako kot jaz sami In prvič potovali tako daleC. Takoj smo se spoprijateljile In sl zagotovile sedeže na letalu skupaj. "Samo da bi uspeSno vzleteli!" smo govorile. Vzlet Je bil lep in prav kmalu smo bili na viSinl 10.000 metrov. Takrat smo se nekoliko sprostile. Eden izmed stevardov nam Je ves Cas potovanja razlagal, kje letimo. Pripovedoval nam Je Se mnogo drugih zanimivosti. Tako je potovanje, kljub temu da je trajalo približno deset ur, zelo hitro minilo. Prvič smo se ustavili v Montrealu. Tam smo stali približno uro, nato pa hiteli proti Torontu, Ob dveh zjut- raj po Jugoslovanskem Času oziroma ob osmih zvečer po kanadskem Času smo pristali v Torontu. Po vseh obveznih procedurah na leta- liSCu sem kmalu zagledala svoje sorodnike. Odvalil se mi Je kamen s srca. Veselo smo sl pomahali. Ko sem priSla do njih, me Je stric pozdravil v slovenščini, vsi ostali pa v angleščini. Bila sem zelo zmedena in sem jih v tej zmedenosti komaj kaj razumela "Kako Sele bo!" sem pomislila. Vendar ni bilo tako hudo. Res da sem prve dni veC telovadila z rokami, kot govorila, vendar sem se po nekaj dneh kar dobro navadila govoriti. Sorodniki so se zelo trudili, da bi ml deželo Ir življenje v njej kar se da dobro predstavili. Nekaj Časa sem stanovala v mestu Waterdown, nato pa v Mississaugi. Veliko sem potovala. Ogledala sem si Ottawo, glavno mesto Kanade, prelepe Niagarske slapove, Marineland — zabaviščni prostor, kjer ljudi zabavajo dresirane živali, In razne zabavnoglasbene skupine. Obiskala sem Toronto s slavnim CN stolpom, Hamilton, Burlington, London In Se mnoga dru- ga mesta. Bila sem tudi v največ Jem zabaviščnem centru Kanade, ki se imenuje Canada's Wonderland in v Sun Shine Beach, kjer smo se po zelo zavitih toboganih vozili v vodo... Tri dni sem preživela tudi v ZDA v Chicagu. Mnogo lepSi vtis name Je naredila Kanada, vsaj po tem, kar sem videla v ZDA, Je Kanada mnogo bolj urejena In Cista. Ima veliko Čudovitih parkov, kjer vldlS najrazličnejše umetnine Iz cvetja. Kanada Je druga najvecja država na svetu. Ljudi pa ima približno toliko kot Jugoslavija. Prebivalstvo je zelo raznovrstno, saj tam sreCaS vse rase. Kanadskih prvotnih prebivalcev Indijancev pa sem videla zelo malo. Kanadčani so zelo delavni. Poznano je tudi, da večina otrok med počitnicami dela. že predšolski otroci raznašajo Caso- piše... Sicer pa mladina živi podobno kot pri nas. Oblačijo se podobno kot mi. Le možnosti za zabavo Je veliko več. Imajo veliko zabaviščnih centrov, urejene diskoteke, privlačne koncerte raznih glasbenih skupin. Veliko se ukvarjajo tudi z različnimi Športi. V Kanadi sem spoznala mnogo novih prijateljev. Z njimi sem hodila na prijetne zabave, na plavanje, v kino. Večkrat smo se odpravili tudi jadrat s stričevo jadrnico. Skupaj smo hodili in nakupovali tudi po trgovinah, ki so zelo velike In bogato založene. C Kanadi sem sl ustvarila prijetno podobo, ki pa sl jo močno želim Se dopolniti. Maja Kind, 1. b IZ POČITNIŠKIH DNI Bilo je veliko sonca, smeha in plesa po diskotekah na otoku Pagu. Le kdaj pa kdaj se je med počitniške dneve prikradla tudi senca žalosti. Prvi dnevi počitnic so minevali enolično. Polival sem na novo položene ploščice na terasi, si kuhal in pekel tisto, kar je mami ob odhodu pustila v hladilniku. Kdaj pa kdaj sem se stekel ohladit v hladno julijsko slanico in žalostno pogledoval na jadrnico, ki Je samevala ob privezu. Bil sem sam in čakal, da pridejo star- Si ali pa vsaj stric Feri z Matejem in tako dobim pomočnike, da napnemo jadra. Končno so priSli. Najprej stric Feri in Matej. NaSa prva naloga je bila oprema jadrnice in že prav kmalu smo zarezali v Široke valove zaliva Caska. Užival sem v prijetni vožnji in prhi, ki so jo prinašali redki večji valovi. Tudi na prismojene piščančje nogice in preslane knorrove juhice sem kmalu pozabil, saj je teta Anica dobro kuhala. V pristanišče so kmalu prispeli tudi Joso in drugi in dolgčas je kratkomalo izginil. Le Roka sem malo pogrešal. CdSel je s starSi v Trebnje, kar mu kar malo zamerim. Zal mu je lahko, če ne zaradi drugega, pa zaradi super Italijank, da o Čehinjah ne govorim. Jadrnica je dan za dnem lovila veter v svoja bela jadra. Pri jadranju so mi pomagali Matej, Feri in drugi. Problemi pa so se pričeli s prihodom starSev In Lada. Pravzaprav je bila edina težava Lado, ki rad poskusi več, kot je dovoljeno, in Je počel čud- ne akrobacije z mojo ubogo barkačo. NaSel je vse njene stabilne in labilne lege, pa tudi ravnotežno mejo je odkril. Ker pa jo Je pogosto prekoračil, sem moral vaditi dvigovanje jadrnice iz morja. Pri tem sem se naučil marsičesa, česar ml v normalnih razmerah kot skrbnemu mornarju sploh ne bi bilo treba vedeti. Ampak nekega dokaj mirnega popoldneva je Lado ravnotežno mejo preveč prekoračil. Rahel vetrič je jadrnico In njeno posadko, ki je Stela mami, sestro Enejo, Lada in mene, nesel čez zaliv. Mami in Eneja sta Izstopili na peSčenl obali, midva z Ladom pa sva odjadrala. Na nesrečo je Lado Iz neznanih razlogov stopil na rob barke, zategnil levo vrv glavnega jadra in sunkovito obrnil krmilo. Ni bil potreben močan veter, da se je barka in midva z njo prevrnila. Poleg tega pa se je zaradi močnega udarca po gladini zlomil gredelj. Jadrnico sva obrnila, čeprav težko, gredelj pa je za vedno izginil pod morsko gladino. žalostno sem obsedel na barki, ki je kakor ptič brez peruti lovila ravnotežje in smer, vendar predvsem slednjo brez uspeha. K sreči Je mami na drugem bregu poiskala pomoč v bližnjem campu in lastnik gliserja nas je odvlekel v domače pristanišče. Jadranja Je bilo za to leto konec, dobra volja pa se Je vseeno kmalu vrnila. če kdo ve za koga, ki bi mi naredil nov gredelj, naj mi sporoči. Se vedno sem namreč brez njega. David Bogataj, 1. b oig, «c jsc n »c s» jsc j» n jsc at 7/^ jsc PRVIČ V PLANINAH Od prijateljev sem sllSala že veliko lepega in privlačnega o gorah, zato sem si zelo želela, da bi tudi sama spoznala te lepote narave. Pa nikoli ni bilo prave priložnosti za to. Ta želja pa se ml Je pred par tedni končno uresničila. Sola je namreč organizirala tridnevno planinsko turo na Triglavska jezera za učence tretjih letnikov pedagoške usmeritve. Polni pričakovanj smo se v nedeljo zjutraj odpravili z vlakom in potem Se z avtobusom do Slapa Savice. Tu smo se malce podprli ter se nato končno povzpeli proti "višavam". NaS cilj Je bila Komna, kjer smo prespali prvo noč. Hoja Se zdaleč ni bila tako naporna, kot sem pričakovala, saj smo se vseskozi pogovarjali In zabavali. Na Komni so nas s harmonikami in petjem lepo sprejeli ostali planinci. Dobili smo sobe in težko pričakovani čas za počitek. Popoldne smo Sli Se na kratek sprehod (samo Štiri ure hoje) na Bogatinsko sedlo. Tu sem prvič videla planike — res so prekrasne. Večer smo preživeli v pripovedovanju prvih vtisov. Zgodaj zjutraj pa smo se že odpravili proti sedmim Triglavskim Jezerom. Najbolj všeč ml Je bilo sedmo — črno jezero. Končno smo prisil do koče, kjer smo prespali. Tu Je lepo, kot v pravljici. Ker vreme ni kazalo najbolje, smo kmalu odSli Se na Prehodavce. Med potjo smo videli Se ostala Jezera. Zanimivo pa je bilo Sele na Prehodavclh. Tu je bil krst vseh tistih, ki Se nismo bili na vlSinl 2000 m. To Je bilo zabavno — kako nas je Vinko tepel! Seveda Je prof. Mohorčič vse to snemal in ko smo se pozneje v Soli gledali, smo se nasmejali do solz. Na poti nazaj smo videli Se gamse, tako da je bila idila res popolna. Zal pa Je že ponoči začelo deževati in smo se zjut- raj po najbllžjl poti vrnili v Bohinj, kjer nas je čakal avtobus. Kljub slabemu vremenu zadnji dan smo prisil domov polni lepih vtisov In doživetij In vsaj zase lahko rečem, da čeprav sem bila v hribih prvič, prav gotovo ne zadnjič. Lidija Murn, 3. c PET DNI BREZ VSEH SKRBI Ekskurzija po Jugoslaviji, zadnji brezskrbni dogodek vsakega dijaka pedagoške Sole pred zaključkom Štiriletnega Šolanja. Med podobna doživetja Se sicer Štejemo smučanje, plavanje in taborje- nje; vse to je za nami. Seveda vsega, kar smo videli na petdnevni poti, nikakor ni mogoče opisati in to tudi ni moj namen. Pred vami je le nakaj zapiskov ob urejanju vtisov s potovanja. Slutnja mračnosti prvega dne potovanja se nam je porodila že ob pogledu na slabo vreme. Kasneje se je tudi uresničila. NaSa prva postaja je bilo namreč spominsko področje Jasenovca, med vojno enega najbolj zloglasnih koncentracijskih taborišč v Evropi. Tam smo si ogledali muzej predmetov, ki so bili last taboriščnikov, in dokumentarni film o življenju v taborišču. Potem smo poslušali predavanje tovarišice, zaposlene v muzeju. Melodija njenega glasu Je bila taksna, da bi stoje zaspali, če bi nam pri- povedovala kaj lepega. Tako pa smo le nemo strmeli vanjo, nemočni, da bi si vsaj približno predstavljali vse grozote, ki so Jih morali tisoči ljudi tu doživljati in o katerih nam je pripovedovala. Močno pretreseni smo odSli do spomenika. Mogočen kamnit tulipan, simbol življenja na sredini parka, nas je brez besed opomnil: "Ne dopustite, da bi se kaj taksnega Se kdaj zgodilo!” Podobno je bilo na Kozarl. Spet dež, muzej, film, predavanje In spomenik. In spet zvrhana mera groze, ki Je odsevala v naSIh očeh. Pot smo nadaljevali proti Jajcu, kamor smo po krajšem postanku v Banja Luki prispeli pozno popoldne. Ogledali smo si znamenito dvorano v Sokolskem domu, kjer Je potekalo 2. zasedanje AVNOJ-a, nakar smo se povzpeli Se na staro mestno obzidje. Slikovito bosansko mestece nad slapovi Plive pa nam je gostoljubno nudilo tudi prvo prenočišče na naSI poti. Drugi dan smo se že zgodaj zjutraj odpeljali proti Travniku, kjer smo videli rojstno hiSo naSega nobelovca Iva Andrlča. V njej je poleg drugega na ogled tudi zbirka njegovih del in prevodov v najrazličnejše jezike. Kljub vlažnemu mrazu, ki je dihal iz kamnitih sten, smo z veseljem postali in prisluhnili soSoIkl, ki je na kratko povedala Andricev življenjepis in prebrala odlomek iz njegovega romana. Za kaj več ni bilo časa. Morali smo naprej, kajti čakalo nas Je Sarajevo, prestolnica BIH. Le kaj napisati o njem? Morda misel nekega francoskega diplomata, ki Jo Je izrekel ob odhodu iz Sarajeva: "V krajih, kjer službujemo, pogosto pušča- mo delček sebe, v Bosni pa vedno ostane tudi koSček naSega srca." Ali vam Je bolj vSeč tale Andrlčeva: "To je mesto. Mesto, ki mineva In umira, a se obenem rojeva in spreminja..." Sloviti arheolog Evans ga je imenoval Damask severa in zapisal, da Je Sarajevo en sam prostran vrt. Kakorkoli že, mesto ob Miljacki Je na nas vse naredilo velik vtis. Ne vem, kaj nam Je bilo bolj vSeč: nakupi na starodavni, tolikokrat opevani BaS-čarSI ji, obisk Gazl-Husrenbegove džamije, ogled Principovega mostu, na katerem je bil ustreljen avstrijski prestolonaslednik, ali vrsta novih Športnih objektov, zgrajenih za nedavno zimsko ollmplado. Vsa ta obeležja bližnje in daljne <_z-~ cd-F», mzjst «&T/jaTsrjSLac.:*r^Jsc zgodovine dajejo mestu Car, o katerem bi se dalo napisati knjigo. Toda mi že drvimo naprej. Od velemestnega vrveža si oddahnemo v čudovitem parku ob Izviru reke Bosne. Deževati je prenehalo, zato se Je tudi razpoloženje nekoliko popravilo. Zares nasmejali pa smo se Sele v Mostarju, kamor smo po celodnevni vožnji priSli že v trdi temi. Tu smo po dveh dnevih mrzle In deževne Bosne prvič začutili tople sapice mediteranskega podnebja. Nekaj posebnega pa je bil nočni ogled mesta. Po krožni vožnji z avtobusom, kjer smo uživali ob pogledih na lepo razsvetljen most, tamkajSno glavno zanimivost, smo si ogledali Se tipično tursko hiSo In džamijo. Skozi vse to nas je vodil vodič, slino prijeten Hercegovec, ki je vse, kar je bilo treba, povedal v Sali. Tudi na spominsko fotografijo ni pozabil. Za motiv je izbral dva izmed nas in ju našemil v paSa in njegovo ženo. Lahko sl mislite, da smehu ni bilo konca. "To Je bilo pravo razpoloženje," sem razmišljala kasneje v hotelu, "Skoda bi bilo obupati po Jasenovcu, Kozarl in dežju, saj za slednjim vedno pride sonce." Kot bi me poslušalo, je zjutraj tretjega dne zares posijalo. Komaj smo na mostarski BaS-čarSljl popili pravo tursko kavo, že smo morali naprej. Tudi postanek v Medugor ju, znameniti božji poti, kjer se zbirajo tisoči vernikov z vsega sveta, Je bil kratek, saj smo morali prevoziti dolgo pot do Dubrovnika. Prelepo dalmatinsko mesto nas Je pričakalo v vsej svoji lepoti in ko smo stopili na obzidje, Je sončna krogla ravno padala v morje, na gladini pa puščala za sabo preprogo lesketajočih se slanih kap- ljic. Preden smo legli, smo Se tisočkrat prehodili Stradun, se slikali pri znameniti fontani In spoznali tudi nekaj nočnega živ- ljenja tega mondenega letovišča ob naSi obali. Dubrovniška noč ni pustila posledic, le do Splita se nas Je večina pripeljala v snu. Tam pa smo se ob lepoti ostankov Diokle- cijanove palače dodobra prebudili in se začeli (predvsem večinski ženski del odprave) spet živo zanimati za stojnice na tržnici, tako kot v vsakem mestu doslej. Toda za hrbtom smo kmalu zaslišale: "Požuri, autobus veC trubl,” in Split je v hipu ostal za na- mi. Mimo Šibenika smo se odpeljali do slapov Krke, naslednjega nacionalnega parka na naSi poti, ki po vsej pravici zasluži to ime. Z večerjo in prenočiščem so nas tisti večer pričakali v Vodi- cah, in to kar v hotelu z zvenečim imenom Imperial. Za nas Je seveda izgubil pol imenitnosti ob ugotovitvi, da v njem ni dlsca, a smo bili vseeno zadovoljni. Zadnji dan smo namreč lahko dolgo spali in si privoščili kopanje v času prostega dopoldneva. Po kosilu pa smo obiskali Zadar, kjer smo si ogledali cerkev sv. Donata in samostan sv. Marije z zbirko umetnin, imenovano Zlato in Srebro Zadra. Za konec nas Je čakala Se neskončno dolga pot domov skozi pusto pokrajino Like. čeprav Je bila skoraj Sesturna vožnja s kratkim postankom le v motelu pri Plitvlčklh Jezerih dolga, pa Je bila izredno zabavna. Spremljale so jo Sale In petje ob spremljavi kitare. SmeSno se sliSI, toda res je prehitro minila. Pa ne le pot domov, temveč celotna ekskurzija. Andreja More, 4. d o^, flehst Ttgtsbspc ^wmisrmat7/^s5c NOVA SOLA, NOV "STRIK" ZA VRAT Pred sprejemnim izpitom sem. Napeta, nesproščena. Čakam v množici uCencev pred šolo na razvrstitev po učilnicah. KonCno pride na šolski praß tov. ravnateljica in nas po seznamu razvrsti po učilnicah. že sedim v učilnici, se potim in v strahu trepetam, in po tem se je vse odvijalo, da sama ne vem kako. Zvedela sem, da sem med sprejetimi. Sledili so sl veseli vzkliki, čestitanja... in dolße, pa vendarle kratke počitnice. In zopet šola. Zopet stojim pred šolskim vhodom in čakam na tov. ravnateljico, na nov seznam, v veselem pričakovanju in hkrati malo prestrašena ob dejstvu, da se ml približuje učenje, domače, šolske in kontrolne naloße, spraševanja, spisi; oh, da, tudi spisi! Spoznam se s tov, razredničarko prof. Jerasovo, z novimi sošolci in se srečam s starimi prijatelji. Počasi, korak za korakom, spoznavam nove profesorje, dijake, učilnice, hodnike, klopi, table... Sola se mi zdi čista in urejena, morda premalo prostorna, a vendar dovolj za dobro delo In učenje. Nekateri profesorji se mi zde prijetni, drußi manj, a vendar vse spoštujem, ker vem, da ml bodo dali v naslednjih štirih letih veliko znanja in izkušenj. Seveda tudi razočaranj in veselja, prijetnih In neprijetnih trenutkov. Pričakovala sem, da se bodo dijaki iz višjih letnikov norčevali iz nas. A to se ne doßaja, vsaj zdaj še ne, kar me zelo veseli. Ostanite še naprej taki! Dru&ače pa sem sl predstavljala učne ure. Mislila sem, da bomo morali snov zapisovati le po razlaßi, in me Je skrbelo. Sedaj pa vidim, da profesorji tudi narekujejo pomembno snov In bistva. Kakšno stvar zapišejo tudi na tablo ali nam jo podajo preko ßra- foskopa. Tudi drufiače je raziaßa dovolj počasna in pristopna. Priznam, da ste nam, "fazančkom", profesorji s tem zelo olajšali prehod iz osnovne na srednjo šolo. Tudi s svojim novim razredom sem zadovoljna In učenje ml fire dobro od rok. Vzljubila sem tudi šolo, ki je znala priteßnltl mojo pozornost, zanimanje In spoštovanje. «arSSt, NssLsfcss. ZGOVORNOST "TAZANCKOV" Vprašali sva se, kakšen vtis je ra najine soSolce in prijatelje napravila srednja Sola oz, rasa gimnazija. Da bi dobili odgovor, sva napravili anketo. Rezultat je taksen: 'č ' Ž ^/VVjLc^JLA-VvO I CiexlO ) oavFoc^3> fco. ^c. - dialer zvne/ Jilcy AkJi/ ! J 1 ~^LcX /tu ^Ccvt /VA/O^Lvvt^O’ j ~&t-f 9^cA- -^YO^ . VvO.f'YAOMCU ) bodo' ^ Jbkrcnrrvre besedo opovdm mo, cVic5>ov meiabb ‘su-cl