Politični ogled. Avstrijske dežele. Cesarjevič Rudolf se je srečno vrnol domov od svojega potovanja v jutrovih deželah. — Miniatra Konrada napadajo vai avstrijski listi, narodni in konservativni. Narodne poslance razbnrila je najbolj izjava, da ,,jednakopravni so le jednakovredni narodi". To tolmaeijo tako, da so v Avstriji Nemci, Madjari, Italijani največ vredni, Slovani pa menje vredni. Toda Slovanov je največ in dajejo na primer za obrambo cesarstva največ vojakov, toraj morajo v vojaki največ krvi preliti. Ne gre tedaj pri nas tako govoriti, kakor je miniater Konrad govoril, Slišati je, da uže prosi za odpuat ter ga mislijo poslati za namestnika na Tirolako, a od ondot pozvati Widmana. Slovani bi prišli od deža pod kap. — V državnem zboru bi se poalanci bili akoro atepli. Nemško-liberalni zijak Knotz je zelo podoben celjakim nemSurjem tec je grdo napadal avatrijske nraduike, vzdiboval po Biamarku in sploh grdo razaajal, da je poslanec Črkavaki jezen pred njega atopil rekoe : ^Rnae pustite na miru". Sedaj plane 60 liberalcev nad Črkavskija in jud Pacber ga porine nazaj. Grozen ropot, ker Črkavakiju bitijo Poljaki v pomoč. Predsednik komaj vtolaži nemir. Drugi dan pouzroM Knotz zopet škandal, a tokrat mu predsednik vzame bescdo. Omeniti je, da sta ae zglaaila 2 alovenaka poslanca: g. dr. Jož. Vošnjak je obžaloval. da šo ni bilo mogoče vladinih predlogov za re.šenje kmetskega atanu na dnevni red dati, g. dr. Poklukar pa je krivice osvetljeval, ki se Slovencem na Koroškem in Primorskem godijo v malili aolab.; našej deci se niti krščanski nauk več ne privošči v Ijnbej materinačini. — Naši prusaki uže toliko norijo za Bismarka, da mu za 701etnico denarjev pobirajo; posebno srboriti Biamarkovci so v Gradci in Celji tako, da viže vladi preseda. Res grdo je, da imamo v Avatriji žab, ki prajzovski kvakajo in reglajo. — Madjarom ne dopada goldiuar, hočejo vpeljati nov denar, pri katerem bi le v frankih (40 kr.) računili. Dobimo toraj za nekaj časa novo računeko zmešnjavo pri denarjib. — Hrvati delajo priprave za gradjenje Zagorske železnice, najprvlje od Cakovca nad Varaždin, TužnoCerje, Ivanec, Lepoglavo, Očuro in Golobovec. Dolga bila bi ta proga 37 kilometrov in stala za vsem 1.375.171 fl. Vnanje države. Od greških Aten pripeljal ae je cesarjevič Rndolt' po morji v Kotor in odtod z vozom v Črnogoro. Knez Nikola ga pričaka na meji in »premlja v Cetinje. Šeat črnogorski bataljonov, samih jnnakov, pozdravlja cesarjeviča in njegovo soprogo. Pri obedu seje nazdravljalo francoski. Cesarjevič je šel na višino Prilip, od koder je čaroben razgled na jug in Skadarsko jezero. Nadvojvoda Jovan pa je šel ogledovat bojišč v zadnjem turškem boji. — Bolgari bodo sijajno obbajali tisočletnico sv. Metoda, 220.000 frankov je za syečanosti nabranib. — Rusi atavijo železnico od Hvalinskega morja proti Heratn ter jo bočejo podaljaati v Samarkand in Bokaro in dalje v Sibirijo. Velikanako podjete, železen obroč, ki bode arednjo Azijo priklepal Rnaiji. *- Nemški cesar Viljelm je dovršil 88. leto. njegov Bismark pa 70. Obadva bolehata, a vkljub temu katoliško Cerkvo preganjata in slovanske Poljako v Poznanskem budo stiskavata. — Francozi sicer z državnimi penezi prav pometajo, tem bolje štedijo pri plači duhovnikom. To vedno bolj krčijo. — Belgijaki kralj bode bržčas kralj zamorcev v novej Kongo-državi v osrednjej Afriki. — Angleži imajo v Egiptu 16.400 mož, vse premalo zoper Mahdija. Zaduje dni začeli so od Suakima prodirati, da bi železnico gradili v Berber, pa so bili od O3raan-Digmo tako napadeni, da so morali vselej umaknoti se nazaj v Suakim.