k> N.y1' m • riška Domovi ima ^1/1E n I e A (II— H 0/VlEJ AM€RICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAG6 ONLY Serving CHicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, TorOhto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOV€N!AN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 28, 1975 LETO LXXVII.—VOL. LXXVII Predsednik Ford za ostro kazen zločincev Predsednik ZDA je v svojem govoru izjavil, da naj bo vsak nasilen zločin kaznovan z zaporom. NEW HAVEN, Conn. - Pretekli petek je govoril na Yale University Law School, kjer je hekdaj sam graduiral, predsednik ZDA Gerald R. Ford. V svojem govoru se,je zavzel za ostro kazen za vsak zločin združen z nasiljem, zlasti še, če je bilo pri tem uporabljano strelno orožje. Predsednik je nastopil proti popustljivosti sodnikov in sodišč, predvsem pri zločincih, ki so ponovno pred sodišči. Ne da bi jih imenoval z besedami, se je predsednik, dotaknil Watergate zadev. “Mi smo nedavno doživeli narodno sramoto kršenja zakonov na visokih mestih. Jaz sem dal prednost obnovi dostojnosti, poštenosti in pokoravanju zakonom pred vsem drugim, in na vseh ravneh javne Uprave. To je bilo storjeno in s tem bom nadaljeval,” je dejal Ford. • Nato je predsednik pozval državne in krajevne javne uprave, haj se drže istega načela, kajti ‘ni možnosti uvesti V družbo duha zakonitosti,‘če se družbeni Voditelji sami ne drže natančno določil zakonov”. V zvezi s postopanjem v Watergate zadevah je Ford pripomnil, da je narod videl, “kako je možno kršenje zakonov uradnikov končati pravilno na temelju, Ustave”. Ni se zavzemal za “zakon in red”, kot nekdaj njegov Prednik/ pač pa je ugotavljal, da oblasti ne uspevajo zaradi rastočega zločinstva jamčiti za “mirnost”. Novi grobovi izredno stanje v Španskih baskovskih pokrajinah MADRID, Sp. — Zaradi nasi-■dj in napadov baskovskih naci-°niaIistov je vlada pretekli petek proglasila izredno stanje v baskovskih pokrajinah GuipuzJ c°a in Vizcava. Velik bančni rop v Londonu LONDON, Vel. Brit. — Ro-Pmji so pretekli teden odnesli d Bank of America sredi boga-Wga dela mesta denarja in dragocenosti v skupni vrednosti 7 bilijonov dolarjev. Banka, kjer je bil rop izvršen, le komaj nekaj metrov od po-slopja poslaništva ZDA. Ann R. Kish Preteklo soboto - je umrla v Hillcrest bolnišnici 65 let stara Ann R. Kish z 2352 Green Road, rojena v Clevelandu, hči pokojnih Stefana in Rozalie Kova.teh, vdova, po v januarju 1975 umrlem možu Josephu, mati Mrs. Donald (Bernice) Reišinger (Mentor, O.) in Mrs. Denis (Diane) Sienko (Z Nem.), 2-krat stara, mati, sestra Rose Kovatch, Stephena Kovatcha, Marie Sku-ly,, Helen Kovatch in Theodora Kovatch. Družina Kovatch je do nedavnega živela na Norwood Road blizu Superior Avenue, Pogreb pokojne bo v sredo ob 8.45 iz Grdinovega pogreb-1 novinarjem nega zavoda na Lake Shore Blvd, v cerkev v St. Margaret Mary na Belvoir Rd. ob 9.30, nato na Kalvarijo. Pokojna je bila članica Catholic Knights of Ohio No. 139. Stella Zulkowski Po dolgo bolezni je umrla zad-soboto v Hillcrest bolnišnici 77 let stara Stella Zulkowski s 1109 E. 64 St., roj. Wisnieski, vdova po lani umrlem možu, mati Tony j a in Ann Zdešar, sestra Walter ja, Edwarda in Franka. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue v sredo ob 9., v cerkev Dobrega pastirja na E. 73 St. in St. Clair Avenue ob 10., nato na Sacred Heart pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj. ------o------ Pogodba z Romunijo bo pokazala siališče Kongresa do zakona N o v a trgovinska pogodba mted ZDA in Romunijo je bila predložena v potrditev Kongresu. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je predložil Kongresu v odobritev novo trgovinsko pogodbo z Romunijo, ki ji v njej priznava ugodnosti prijateljskih držav. Razprava v kongresu bo pokazala, kako ta tolmači določilo v novem trgovinskem zakonu o “prostejšem izseljevanju iz komunističnih dr--žav”. To določilo v trgovinskem zakonu, ki je bil izglasovan lansko jesen, je povzročilo trenja s Sovjetsko zvezo. Zaradi njega je ta odpovedala trgovinsko pogodbo, sklenjeno jeseni 1972. V Moskvi so zahtevo zakona označili za, nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Sovjetske zveze. V času sklenitve pogodbe so ZDA obljubile ZSSR priznanje ugodnosti, ki so jih deležne prijateljske države. Na predlog sen. H. Jacksona in kong. C. Vala naj bi Moskva. 'nika je Kongres vezal priznanje PARIZ, Fr. — Ko je pretekli ugodnosti na sprostitev izse-četrtek prišel sem jordanijski jjevanja jz komunističnih dr- ŠTEVILKE GOVORE — Julius Shiskin, direktor pisarne za delavsko statistiko v Delavskem tajništvu, je zadnjič razlagal položaj zaposlenosti in brezposelnosti. Za enkrat še ne vidi kakih znakov izboljšanja. Pretekli mesec je bilo brezposelnih 8.7(/( celotne delovne sile ali preko 8 milijonov oseb. Jordanija in Sirija za skupno poveljstvo! Vesti s Srednjega vzhoda trdijo, da sta se Jordanija in Sirija sporazumeli za skupno poveljstvo svojih oboroženih sil. Posredova- RDEČI NA RODU SAiGONA, RO JE "VELIKI MINK" PREVZEL PREDSEDSTVO Danes je nekaj časa izgledalo, da so rdeči začeli splošen napad na Saigon komaj par ur potem, ko je “Veliki” Minh en teden po odstopu predsednika republike Van Thieuja prevzel predsedstvo iz rok njegovega naslednika Van Huonga. Novi predsednik se je izjavil za nevtralnost Južnega Vietnama in za takojšnjo ustavitev vseh sovražnosti in začetek pogajanj z rdečimi. Ponovilo proyeevanjs umora J, F. Kesmedyja WASHINGTON, D.C. — Komisija N. A. Rockefellerja za preiskovanje delovanja CIA je odredila ponovni pregled ugotovitev o smrti predsednika J. F. Kennedyja. Zdravniki, ki so to nalogo o-pravili, trdijo, da niso odkrili nobenih nasprotij med zdravniškimi ugotovitvami o smrti J. F. Kennedyja in med poročilom Warrenove komisije o predsednikovi smrti. V zadnjih letih, prav posebno pa šev zadnjih mesecih, je vedno več glasov, da ni bil Lee Harvey Oswald edini morilec, če je sploh on to bil. Govorijo o možnosti zarote, s katero naj bi bili povezani kubanski begunci, ki da so se hoteli predsedniku J. F. Kennedyja maščevati, ker jih je pustil pri izkrcanju v Svinjskem zalivu na Kubi na cedilu, ko jim je bila preje obljubljena pomoč. kralj Husein z več svojimi ministri, med katerimi je bil tudi obrambni, na štiridnevni “privatni obisk”, so se razširile vesti, da je prišlo med Jordanijo in Sirijo do sporazuma o ustanovitvi skupnega poveljstva njunih oboreženih sil kot koraka k pripravi na morebitni nov vojni, spopad z Izraelom. Sporazum naj bi posredovala Sovjetska zveza z obljubo dobav modernega orožja Jordaniji. V okviru sporazuma bi naj Jordanija, ki se je doslej opira-Id na ZDA, prešla na stran držav, ki jih podpira Sovjetska zveza. V Washington a v vesti o sporazumu močno dvomijo in v državnem tajništvu so dejali, da jim o čem takem ni nič znanega. Nekateri vidijo v vesti o sporazumu , o skupnem vojaškem poveljstvu Jordanije in Sirije nekak pritisk Jordanije na ZDA, ko je kralj Husein tja na pa uradni obisk, na katerem bo po vsem sodeč iskal novo ameriško orožje. Jordanija je nastopila skupno, s Sirijo in Egiptom proti žav. v prvi vrsti j udov. Romunija je v letih po drugi svetovni vojni dovolila kakim 400,009 svojim jr'lom izselitev. Pretežna večina je odšla v Izrael. Prav tako, je dovolila izselitev večjemu številu Nemcev, ki so skozi rodove živeli, v Romuniji. Kljub taki precej sproščeni politiki v pogledu izseljevanja sodijo, da bo Kongres pokazal, na kak način misli, da naj bi brio, zadevno določilo v trgovinskem: zakonu izvajano. Romunija bo druga evropska komunistična država, ki bo dobila posebno ugodnost v trgovini z ZDA. Prva je bila Poljska, ki je dobila to ugodnost decembra 1960. Jugoslavije prepoved ni zadela, ker ni bila članica sovjetskega bloka, katerim je zakon odrekal pravico do teh u-godnosti. jemne vojaške pogodbe z Egip-poti tem. Tedaj je izgubila svoj del Palestine, ki ga je zasedel Izrael. V vejni oktobra 1973 je sodelovala le z nekaj vojaštva, ki ga je poslala na sirijsko fronto, Izra- med tem ko sama neposredno ni elu junija 1967 na temelju vza- posegla v boj. SAIGON, J. Viet. — Narodna; skupščina je z veliko večino odločila, naj prevzame predsedstvo republike upokojeni gen. Duong Van Minh, znan kot “Veliki Minh”, namesto starega in bolnega Tran Van Huonga, s katerim se rdeči niso marali pogajati o premirju in končanju vojne, ker so videli v njem pripadnika Van Thieujeve “klike”. Rdeči so mamigavali, da so se pripravljeni pogajati z Velikim Minhom, ki je bil zadnja leta v opoziciji s Van Thieujem in se je zavzemal za nevtralni Južni Vietnam, ki naj bi mirnim potom uredil svoje spore s Severnim. Danes je Veliki Minh uradno prevzel predsedstvo republike in imenoval za podpredsednika Van, Huyena, bivšega predsednika Senata, za predsednika vlade pa' Vu Van Mau-a, ki je bil tudi znan nasprotnik Van Thieuja. Komaj par ur po vmestitvi novega predsednika republike gen. Duonga Van Minha — Velikega Minha, je pidšlo do streljanja in eksplodiranja bomb v raznih delih glavnega mesta. Bilo je kot v času znane Tet ofenzive februarja 1968. Nekaj časa je izgledalo, da so., rdeči vdrij od vseh strani -v Salgon' ih da bo mesto v nekaj urah v oblasti rdečih. Tri letal ameriškega izdelka so napadla mestno letališče in napravila veliko škodo. Ameriško poslaništvo je najprej pozvalo vse ameriške državljane v sredo mesta, pa jim nato sporočilo, naj ostanejo, kjer so, po svoji prevdarnosti. Položaj se je nekaj umiril in izgleda, da se splošni napad rdečih na Saigon dejansko ni začel, pač pa se rdeči skušajo polastiti velikega letalskega oporišča Bie Hoa. Prav tako so rdeči presekali vse ceste, ki vodijo v Saigon. V okolici mesta naj bi imeli rdeči skupno 17 di-vizih, med tem ko vlada Južnega Vietnama razpolaga le s šestimi. Letalske sile Južnega Vietnama, ki so v preteklosti odločilno posegale v boje, so delno uničene, nastopanje preostalih pa je omejeno in težavno, ko je glavno letalsko oporišče Bien Hoa neuporabno in ko rdeči lahko streljajo tudi na samo letališče Sai-gona. V Saigonu je še okoli pol drug tisoč ameriških državljanov in na deset tisoče domačinov, ki se boje za svoje življenje in hočejo na varno iz dežele. Do včeraj je bilo odpeljanih iz Južnega Vietnama okoli 30,000 domačinov, ko je odobrena vselitev skupno do 130,000. Pri položaju, kot je danes, je težko reči, koliko Južnih Vietnamcev bo dejansko mogoče še spraviti iz njihove dežele, predno bodo rdeči prevzeli vso oblast v njej. Senat izglasoval za ustvarjanje delovnih mest 6.1 bilijonov WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je Senat izglasoval zakonski predlog, ki določa 6.1 bilijonov zsi psjtvaritev novih delovnih iftŽst.L' Predstavniški dom je odobril slično vsoto za isti namen že pred tedni. Napovedujejo, da bo jpredšed-nik Ford zakonski predlog, če bo v tej obliki prišel predenj, vetiral. Po sodbi vladnih strokovnjakov je to nespametno in nekoristno povečavanje že tako izredno velikega primajkljaja v zveznem proračunu. ———o------- Pri ropu banke v Mehiki 15 mrtvih MEXICO CITY, Meh. — Pretekli petek je skupina tolovajev Iz Clevelanda in okolice Lep uspeh Korotana— Izbrani spored je bil na koncertu Korotana v soboto v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue lepo in občuteno podan. Ubrani glasovi de-jejo Korotanu oznako discipliniranega pevskega zbora. Dvorana je bila do kraja zasedena. Med številnimi odličnimi gosti so bili tudi župniki vseh treh slovenskih fara. članom zbora, zlasti pa pevovodji F. Gorenšku tople čestitke! Pozdravi— Pozdrave pošilja iz Floride svojim prijateljem, posebno ba-lincarjem, Jože Kokal. Pravi, da ga prijetno greje sonce, ko je po več dneh dežja nastopilo lepo vreme. Zadušnica— V sredo ob 7.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Uršulo Gartroža ob 16. obletnici njene smrti. Cleveland bo dobil letno po 15.6 milijonov— Predsednik Ford je predložil Kongresu podaljšanje zakona o delitvi zveznih davčnih dohodkov z državami in pokrajinskimi upravami. Skupno naj bi dobile te v teku pet let 39.85 bilijonov dolarjev. Sedanji zakon poteče s koncem prihodnjega leta, novi pa naj bi veljal do septembra 1981. V njegovem okviru bo Cleveland dobil letno po 15.6 milijonov dolarjev. Županski kandidatje— Ko se demokrati še niso odločili, koga naj kandidirajo proti republikancu R. J. Perku za župana Clevelanda, je okrajni av-ditor G. Voinovich razkril, da ga ta služba zanima in da se utegne za njo potegovati. Vodstvo republikanske stranke je k temu povedalo jasno, da je njegov kandidat R. J. Perk in da G. Voinovich pri primarnih volitvah ne more računati na nobeno njegovo podporo. Pevska vaja— Važna pevska vaja za vse člane zbora Korotan bo v petek, , 2. maja, v običajnih prostorih SND. Na programu je snemanje pesmi sobotnega koncerta na magnetofonski trak. pridrla v Banco De Comercio streljajoč na vse strani. Tolpo je j Zopet dva um0ra— vodilo neko mlado dekle. Ro-1 Včeraj zjutraj je bil ustreljen SAXBE OPAŽA ODDALJEVANJE MED WASHINGI0N0M IN NEW DELHIJEM Wallace bo kandidiral za predsednika ZDA Washington, d.c. — char- les Snider, vodja volivne kam-panje guv. G. Wallace-a, je de-jal pretekli teden, da bo Walla-ce kandidat ;za predsednika 2BA pri demokratskih primar-Mh volitvah prihodnje leto. U-ij'adno ’Do to objavil v začetku letoš: niega junija. Vremenski prerok M3 Pretežno oblačno z verjetnostjo dežja in neviht popoldne in zvečer. Naj višja temperatura 62 F (17 C). NEW DELHI, Ind. — Ameriški poslanik William B. Saxbe, ki je pred par meseci tu nasledil D. P. Moynihana, je dejal, da drsijo ZDA in Indija vsak v svojo smer ter da se odnosi med njima slabšajo. Po njegovem ni možnosti za spremembo, dokler je javna kritika na ravni, kot je zdaj. “Če Indija hoče napraviti ZDA za svojega sovražnika,: potem mi ne moremo pri tem veliko spremeniti,” je ugotovil Saxbe, pa dodal, da za enkrat še nismo tako daleč. V dveh mesecih, odkar je v Indiji, Saxbe še ni slišal kake uradne izjave, ki bi bila naklonjena ZDA, in ni zasledil nič takega v časopisju. Poslanik W. B. Saxbe in drugi predstavniki ZDA v Indiji so nejevoljni in “težko razumejo” ostre izjave predsednice vlade Indire Gandhi ih zunanjega ministra Y. B. Chava- na na račun dveh tednih. ZDA v zadnjih Indira Gandhi je nedavno izjavila, da ne more ukiniti' izrednega stanja — ki omogoča vladi prijetje in zapor delavskih agitatorjev, študentov in drugih nasprotnikov in kritikov njenega delovanja in postopanja brez sodbe za več mesecev — ker grozi Indiji nevarnost z morja. Ta nevarnost naj bi prihajala od Združenih držav, ki “gradijo pomorsko in letalsko oporišče na britanskem otoku Diego Garcia v južnem delu Indijskega oceana”. Nekateri razpravljajo privatno o možnosti odpovedi o-biska predsednika ZDA Ge-ralda R. Forda v Indiji, ki naj bi sledil njegovemu obisku na Kitajskem letošnjo jesen. V Washingtonu so nejevoljni tudi zaradi izjave Indire Gandhi in zunanjega ministra Chavana k sedanjemu razvoju v Indokini. Komunistično zmago sta označila za “prijeten dokaz doslednega stališča, ki smo ga mi v tem vprašanju zavzemali skozi leta”. W. B. Saxbe je zadnjič rekel: “Tu je čudna povezava dejstev. Kadar obiščem kakega ministra, predsednika ali guvernerja, vsi radi govorijo o svojih sinovih, zetih in hčerah v ZDA, kako dobro se jim godi in kako jim je vse tam všeč. Naslednji dan berem v časopisju, kako isti ljudje napadajo ZDA kot popolnoma drugačno deželo.” Na vprašanje, čemu se ZDA otepajo z Indijo, če ta postopa z njimi na tak način, je Saxbe odgovoril; “Mislim, da je to vprašanje, ki si ga prav sedaj stavlja Kongres. Lahko se zgodi, da bomo mi tu kot v katerikoli drugi državi zastopali našo deželo in koristi naših državljanov, ki jih je itak zmeraj manj tu, pa se ne brigali za nobeno drugo stvar.” Poslanik W. B. Saxbe je u-gotovil, da je namigovanje na nevarnost ZDA in na oporišče Diego Garcia nesmiselno in smešno, nekaj vzroka za. nejevoljo bi bilo lahko v ukinitvi zapore prodaje ameriškega orožja Pakistanu in Indiji. Ta ukinitev pride prav Pakistanu, le malo pa Indiji, ki dobiva svoje orožje, v kolikor ga ne izdeluje sama, iz Sovjetske zveze. Napadanje ZDA je pri indijskih politikih moderno, ker je baje nujno za pridobivanje podpore v javnem mnenju, toda Saxbe ne vidi v tem razloga, da bi naj ZDA take napade mimo sprejemale in trpele. parji so odnesli kakih $12,000, pa pustili v banki in na begu 35 mrtvih. Med mrtvimi je 10 policajev. Sedanji rop je bil sličen dvema bančnima ropoma v preteklem decembru, ki jih je izvedla i “Komunistična zveza 2. sep-1 tembra”. Tedaj je bilo ubitih 6 j policajev. -----o----- Zadnje vesti LIZBONA, Port. — Komunistična stranka, ki je pri volitvah pretekli petek grdo pogorela, dobila je namreč le 12.5%, med tem ko so socialisti dobili 38% in ljudski demokrati, zmerna sredinska stranka, 26%, je včeraj pozvala socialiste k sodelovanju z “revolucijo” in jih svarila pred sodelovanjem z “buržoazijo” in “buržuazno demokracijo”. Marion Soares, voditelj socialistov, je poudaril, da obstoja samo ena demokracija, pri kateri ljudstvo svobodno odloča s svojimi glasovi. Odklonil je “ljudsko demokracijo” in “diktaturo proletariata”. Ko so bili objavljeni končni izidi volitev je postalo jasno, da Portugalci nočejo komunizma, ampak so za zmerno, pametno 40 let stari Kenneth McMahon s 5605 Bonna Avenue pred Piccadilly Lounge na 3621 Payne Avenue, ko se je prepiral z neko 18 let staro žensko. W. Wilson, star 32 let, z 1821 Lakeview Rd., je bil ustreljen v glavo tekom spora z nekim moškim na 1334 E. 66 Pl. Wilson je po poročilu policije streljal prvi. demokratično vlado. LONDON, el. Brit. — Posebna konvencija Delavske stranke se je v razmerju 2:1 izjavila proti nadaljnjemu članstvu Velike Britanije v Skupnem Trgu, četudi je vlada sklenila priporočiti za ljudsko glasovanje 5. junija vsem volivcem, naj glasujejo za obstanek Velike Britanije v Skupnem trgu- JERUZALEM, Izr. — Danes je vlada na izredni seji razpravljala o poročilu zunanjega ministra Allona o njegovih razgovorih s Kissingerjem ter o novih stališčih, ki jih naj Izrael zavzame do svojih sosedov. MOSKVA, ZSSR. — Tu so včeraj objavili, da so vaje vojnega brodovja, ki so se začele 10. aprila in so bile največje, kar jih pomnijo, končane. Ameriška Romovim* a »»m ■ m > j i CTi an l i a g 6117 St Clair Ave. — 431-0626 — Cleveland, Ohio 4416S National and International Circulation Published daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: $23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 ra 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 67 Monday, April 28, 1975 Predsednikov poziv k “povojni” splošni narodni spravi Predsednik ZDA Gerald R. Ford je pretekli teden v svojem govoru na Tulane univerzi v Louisiani izjavil, da je za Ameriko vojne v Vietnamu konec in pozval nato vse k splošni narodni spravi, h kočanju razpravljanja in medsebojnih očitkov, ki so vznemirjali, razburjali in delili našo deželo. Obljubil je. da v svoji volivni kampanji prihodnjo leto vietnamske polomije ne bo uporabljal, ker da je potrebno, da na preteklo pozabimo in začnemo znova gledati v bodočnost. Ni dvoma, da je Gerald R. Ford v svojih izjavah, pozivih in obljubah, še bolj pa v .svojih žieljah iskren, vprašanje je vendar, v koliko so te izjave in pozivi zdravi in izvedljivi, koliko so dejansko vredni. ZDA so bile vpletene v Indokino od predsednika Ei-senhowerja dalje, skupno nad 20 let. Ves čas so se prizadevale ohraniti Južni Vietnam, Kambodžo in Laos izven komunistične oblasti, ves čas iskale za te svoje načrte podporo med prebivalci teh držav, predvsem seveda v njihovi vodilni plasti. Za te načrte in cilje so ZDA žrtvovale okoli .150 bilijonov dolarjev, preko 56,000 mrtvih in preko 150,000 ranjenih, ko so Južni Vietnam z lastnimi oboroženimi silami reševale pred komunističnimi napadalci. Vse te žrtve in vsi ti napori so bili zastonj, Kambodža je že popolnoma v oblasti komunistov, v Laosu prevladuje njihova beseda, v Južnem Vietnamu pa je vojna vsaj za Ameriko končana, kot je dejal predsednik Ford. Vse to naj bi šlo enostavno v pozabo, Amerika naj vsemu temu obrne hrbet in gleda le v bodočnost! To je kaj e-npstavna rešitev, ki pa ne more obveljati, ker ni vredna naše dežele in komaj kakega razsodnega človeka. Vsak posameznik, če je le količkaj pameten, pretehta svoje preteklo delo in skuša najti vzroke, ki so privedli do njegovih neuspehov in polomij. Še veliko bolj velja to za narod in državo, prav posebno še za našo, ki se tako rada sklicuje na stvarnost in skuša z vseh vrst “študijami” dognati vzroke in ozadja za najrazličnejše dogodke, dogajanja in razvoje. Čemu naj bi opustili to svoje iskanje prav pri sedanji tako obsežni m tako dragi polomiji? Zaradi ljubega domačega miru? Psihologi trdijo, da je celo pošten-, odkrit prepir v družini zdravilen! Kako bi naj ne bila zdravilna trezna, stvarna in temeljita preiskava o ameriškem posegu v Indokino, o njenih vzrokih, njenem poteku in napakah, ki so bile pri tem napravljene? Taka preiskava bo razkrila napake, ki so bile storjene in nam bo pomagala, da jih v bodočnosti ne bomo ponovili. Treba je dognati, zakaj smo šli v Indokino, kdo je to odločitev napravil in če je bilta ta pravilna in koristna za našo deželo. Če je bila dovolj vsestransko premišljena in če je bilo pri tem dovolj upoštevano nerazpoloženje naše javnosti proti posegu v azijske vojne, kot nam je to pokazala Koreja. Ne bilo bi prav. če ne bi dognali napak, ki so jih delale naše vlade, naši politični in vojaški voditelji pr j izvajanju načrtov in zasledovanju postavljenih ciljev. Manj važno je za deželo kot celoto in za njeno edinost dognanje osebnih krivcev za posamezne odločitve, ker se hoče vsak posameznik in vsaka stranka otresti odgovornosti za polomije in nesreče, pa se rad hvali z uspehi, četudi ni za nje nič doprinesel. Le če bomo mirno in trezno proučili celotno dogajanje, ga razčlenili in dognali napake, sprejeli te in z njimi tudi pripadajoči del krivde, bomo pripravljeni duhovno na splošno, iskreno narodno spravo, h kateri poziva predsed-' nik Ford. Brez spoznanja resnice, priznanja napak in krivde ni resnične in iskrene poti k — spravi. Pri tem bi radi ugotovili, da naša dežela in naše ljudstvo dejansko^ nista nikdar bila in nista tako razklana, kot del javnih občil trdi. fak videz ustvarjajo le skrajnostne skupine s svojim vsakodnevnim vpitjem, ki bi ga le redko kdo slišal, če ga nam ne bi televizija, radio in časopisje vsak dan sililo v nase domove. Kjer ni sovraštva, kjer ni globokih, resničnih sporov na osebni ravni, sprava ni potrfebna. Trezni, pametni ljudje so lahko različnih nazorov, lahko različno presojajo svet in dogodke v domači in v tujih deželah, pa zato nimajo nobenega vzroka za osebno sovraštvo. Različnost gledanja in mišljenja je človeška, je naravna, toda nikjer ni vzroka, da bi ta različnost ljudi delila v sovražne skupine in tabore, ki bi nato s silo.skušali uveljaviti svoje nazore, jih vsiliti tudi vsem drugim, čas, ko je vladar določal vero in mišljenje svojih podložnih, je že davno mimo!' Demokratična družba je že.davno sprejela načelo strpnosti, ki dopušča vsakemu svobodo misli, besede in dela, odklanja pa silo in nasilje. Noben pameten, resničen demokrat se ne more zavzemati za oster, zagrizen javni prepir o “krivdi za Vietnam”, 1 ki bi ščuval in ustvarjal sovraštvo v naši družbi, toda prav tako ne more biti nihče proti trezni stvarni razpravi, proti iskanju resnice in dognanju naipak, ki so privedle do položaja v Indokini, za katerega je tudi predsedniku Fordu, kot je dejal, “resnično žial”. H Kresovemu nastopu v Ohioagu MILWAUKEE, Wis. — Ni bi-; kdaj v prihodnje na odru poka- lo težko opaziti, da so bili številni obiskovalci plesnega nastopa, ki ga je podala clevelandska folklorna skupina Kres v. soboto, 12. aprila, pri Sv. Stefanu v Chicagu, na splošno zelo zadovoljni. In obiskovalcev je bilo toliko, kot že dolgo ne. Spričo zadovoljstva in veselega razpoloženja — kar je bilo tudi priznanje članom in člani-ijcam Kresa in njihovi voditeljici ge. Bernardi Ovsenik •— je težko imeti še kako posebno željo. Toda kljub temu je treba reči, da zadovoljstvo obiskovalcev ne sme biti edini kriterij in edini vidik, s katerega naj bi motrili Kresov plesni nastop ali pa katerikoli drugi. V nagovoru je ing. Andrej Remec' omenil, da bo spregovoril nekaj besed tudi v angleščini za tiste, ki ne razumejo slovenščine, in da je med temi skupina študentov čikaške univerze. Pritegnimo k temu še možnost, da bi bil'navzoč v dvorani kulturni dopisnik kakega čikaškega časopisa, S stališča teh študentov in zale tudi tri peče? (Arhitekt Plečnik je ;za nekdanje Dekliške odseke zamislil kratko stilizirano pečko ravno zato, ker je peča le slovenska.) S p r e t e n napovedovalec bi smel omeniti tudi kožolec,'ki je najbolj izrazit sloyenski lik, čeprav spada v narodovo materialno (gradbeno) kulturo, medtem ko je folklora z narodno pesmijo, muziko in plesom pač duhov-no-kulturnega značaja. A nobenega dvoma ni, da bi se odrsko ozadje, predstavlajoč slovensko vas s kozolci, lepo ujemalo, s folklornim nastopom. Napovedovalec pa ne bi smel pozabiti omeniti, da so se nekateri tipični slovenski folklorni e-lementi ohranili na robu slovenskega ozemlja: tako koroški (ziljski) rej, prekmurski ples in belokranjski kolo. Napovedovalec bi seveda z dvema, tremi stavki označil vsako točko sporeda. Spomnimo se, Drohfiriice z lemonlskega hribčka 1. Beseda o delu. — Delo, telesno in duševno, ni samo kazen za greh; v njem je tudi blagoslov, dostojanstvo in veličina človeka. Da je delo blagoslov, vedo posebno tisti, ki ne morejo več delati. Z delom si služimo vsakdanji kruh in po smrti srečo nebes. Brez dela ni jela in tudi ne zveličanja. Dvomim, da je v nebesih kak svetnik, ki ni delal v življenju. Če ne z rokami, moramo vsaj z glavo delati, ali pa z obojim, saj vsak . posel zahteva, da mu posvetimo pokornost. 'Ne moremo delati kar tja v en dan, ne smemo postati roboti. Delati moramo tako, da bo Bog zadovoljen z nami in bo blagoslavljal naš trud z uspehi, če je to v njegovih načrtih. Četudi včasih ne žanjemo uspehov, Bog gleda z veseljem na nas, ker pozna našo voljo, delati zanj in njegove interese. Vse je odvisno. od namena, zakaj delamo. Če si hočemo z delom, ki ga zaliva znoj, nakopičiti bogastva, da bi potem lahko rekli: “Duša, zdaj uživaj. Vsega imaš dovolj,” in zapremo srce ubožcu, nam pove Jezus v evangeliju, kaj nas čaka. “Neumnež! Še nocoj bo Bog terjal tvojo dušo od tebe.” Kaj pomaga človeku, ako si. ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi. te, presv. Srce.” Koliko truda gre v nič brez dobrega namena! Vem, da dolgih molitev delavci ne morejo opravljati, a kako kratko misel pa vseeno tupatam lahko pošljejo v nebesa. Taki kratki vzdihljaji so kot puščice, ki nikoli ne zgreše cilja — vedno zadenejo božje Srce. Vsi si lahko s svojimi žulji, potom in truiddm zaslužimo ne samo kruha, ampak sijajno bodočnost v onostranstvu. Zvečer se pa vprašajmo: Kaj sem storil danes za Kristusa? Vest bo povedala. Ko ne bomo mogli več delati, bomo veseli, da smo opravljali svoj posel združeni z Bogom in da je bilo vse naše garanje v njegovo večjo čast in slavo. O gotovo smo bili včasih nepotrpežljivi, siti vsega do grla, a Bog ki nam je dal našo naravo, ve, kako je z nami in bo rad odpustil. Škoda samo, da s tarnanjem in godrnjanjem Izgubimo bisere zasluženja. In godrnjanje nič ne olajša dela. Vzor delavca je Kristus. Ni se sramoval, da so ga rojaki imenovali tesarjevega sina. 2e kot otrok je pomagal sv. Jožefu v delavnici. Po njegovi smrti je sam prevzel tesarsko delo v na-zaretski hišici, da j e preživlj al Marijo in sebe. Kako vrednost bi imel sedaj stol, ki ga je nare-idil Jezus! In ko'je zapustil delavnico in varstvo doma, je postal javni delavec v službi svojega Očeta in človeštva. Tri leta red, ki ga obiskovalci dobijo ob vstopu v dvorano. A govorjena beseda je živa, medtem ko pisana ni. Za primer naj navedem belokranjski kolo. Kaka prijetno bi se slišalo, če bi napovedovalec rekel; Kajne, vsi so v belih platnenih oblekah; ni čuda, da se ta del slovenske dežele imenuje Bela Krajina. Med nastopom v Chicagu se mi je utrnila tudi tale misel: želeti bi bilo, da bi bila ob strani potrpežljiv. Vse je odvisno od naših odnosov do Boga. Kako delajmo? Delo vsega dneva moramo že zjutraj posvetiti Kristusu z dobrim namenom, ki ne potrebuje veliko besed. Dovolj je, ako rečemo: O Bog, iz ljubezni do Tebe hočem danes delati. Vso u-trujenost, vse nevšečnosti dneva že zdaj združim z vsemi sv. odra obešena čim večja skica | mašami, ki se bodo danes daro- slovenskega ozemlja, z zarisani- vale P° vsem svetu; Na^ bo m°-mi državnimi mejami, seveda z^6 <^e^0 ^ 1v°ji večni časti in v Ljubljano, Celjem in Manbo-; :no.ie '•vOičanje: Sana) nekaj heron: na njej, ki bi bila tako ve-1 seb ™ bo no,s^° pečat ljubka, da hi' bila nakazana tudi bezni- Med dnevom je dobro se Trst in Dunaj (Vienna). Taka skica bi obiskovalcu neslovenskega porekla v trenutku veliko povedala brez besed. Pa tudi napovedovalcu bi bila v pomoč. (In če bi ta omenil Koroško, naj bi v angleščini rekel, da je to “Southern Carinthia”, in pri i Štajerski, da je to “Lower Sty- sa ria”, v nasprotju z Gornjo Štajersko, ki je nemška in v Avstriji, glavno mesto Graz. Za Prek- včasih spomniti na naš namen in ga kratko obnoviti: “Vse za- ko — če sploh kaj ? — sme bit) v plesni nastop pritegnjena slovenska narodna pesem. Drugače rečeno: do kolikšne mere sme biti narodna pesem v službi ple-pri pravem folklornem nastopu? Nategovanje narodne pesmi na kopito plesnega ritma je s stališča .pristne folklore v ve-murje pa bi morda rekel “Trans- čini primerov neko nasilstvo, ki Nikakor pa ne: Region. In Bela bi bila “White March Region”, da ne bi kdo mislil, da gre za kak bel marš. “March” v.tej zvezi pride od srednjeveške latinizirane besede “marca” — mejna grofija ali škofij a, tudi dekanij a. Bela Krajina, Bela marka,, je bila, če se ne motim, mejno ozemlje oglejskih patriarhov.) Moja druga želja pa je, da bi bil prvi del Kresovega nastopa čimbolj pravi folklorni nastop, seveda kolikor je v teh razmerah mogoč. A načrt in spored za tak nastop bi voditeljici in skupini morali pomagati sestaviti vsaj trije, štirje ljudje, ki so se malo bolj sištmematično zanimali za slovensko folkloro, za narodno pesem in glasbo ter je za ljubitelje narodne pesmi žencev. Kako hitro je narod pozabil njegove dobrote! Kako spremenljiv je svet! Delajmo torej samo za Boga z njegove pomočjo in iz ljubezni do njega, v svoje in v bližnjega dobro. 2. Sv. Jožef. — Sv. Jožef je za Marijo največji svetnik. Bog ga je izbral za Ženina svoje Mate-' re, za varuha njene čistosti in! skrbnega očeta svojemu sinu.; Ako bi bil Bog našel med teda-' njimi Judi kakega bolj svetni- Bog želi, da nas delo posveču-kako sta lani Gallusova napove-! je, nas bliža njemu. Kletev med dovalca pri vsaki točki znala do-j delom, godrimjanje nas ne bo seči stik med pevci in poslušalci. > posvetilo. Potrpežljivost, vda-' je misijonaril med rojaki. Žel je takega poročevalca, kakor tudi Seveda n^kaj tega doseže, skrb- ^ nost v volj0 božjo sta zvesti pod-' ljubezen preprostega naroda in zaradi potrebe mlaišeea sloven- n° :sestavijeni m 'naPlsani SP°- porniči, enako molitev. Brez nje nevoščljivost in sovraštvo ju-skega rodu naj mi bo dovoljeno ^ kl iob,skova1^ dob6°_ob človek sam od sebe ne more biti; dovske aristokracije in izobra- izraziti dve, tri želje, ki so le dobrohotne pripombe h Kresovemu nastopu/ Prva želja je ta, da naj bi Kres imel napovedovalca, ki bi v kratkem slovenskem in angleškem nagovoru pred nastopom povedal nekaj splošnega o slovenski folklori. Omenil bi njeno geografsko in zgodovinsko ozadje in njene glavne značilnosti. Pri geografsko-zgodovinskem o~ zadju bi n. pr. nakazal prehodnost slovenskega ozemlja med Italijo in donavsko kotlino; pfedvsem pa, da predel jugovzhodnih Alp tvori neko geografsko enoto in da na tem o-zemlju ne živijo samo Slovenci, ampak prav tako tudi Nemci (namreč na gor. štajerskem, Koroškem in Tirolskem). In ker smo Slovenci do 1. 1918 živeli s temi Nemci isto državno življenje, zato ni čuda, da je marsikak element slovenske folklore obenem tudi last Nemcev tega alpskega predela. Saj je bil ta predel Slovencem dosegljiv jež in peš že cela stoletja pred železnico. Zato se ne smemo čuditi,! Mura Region’ da je n. pr. gorenjska avba ob-1 Upper Mura enem tudi k o r o š k o-nemška,1 Krajina naj predvsem pa tirolska. (In če se prav spomnim, seže celo čez Alpe na Bavarsko.) Izraz sam je' narejen po nemški besedi (die) Haube. Smo pa to besedo tako predelali, da se sliši čisto po slovensko, medtem kot “povšter-tanc” nismo niti poskusili posloveniti. Prav tako imajo mnoge melodije (viže) slovenskih narodnih pesmi, zlasti še na Koroškem, podobno zgradbo kot nemške pesmi: v tretji in četrti vrstici cesto posnemajo jodlapje. In podobna so tudi cerkvena žegna-nja v tem alpskem predelu. Turist na Koroškem naleti poleti vsakih 10 km na lepak, ki vabi na žegfianje na Kirchmess: do- samostanov, ki jih je posvetila« nosi njegovo ime. Sv. Jožef je patron družin — saj imajo V njem najlepši vzgled. Častijo ga posebno deviške duše, da bi o-hranile čistost. Reveži imajo V njem mogočnega priprošnjika v nebesih. Toliko anekdot je napisanih, kako je čudežno pomagal temu ali onemu iz stiske' Tudi bolniki se mu priporočajo! ko ni že več upanja, da ozdravijo. Tudi meni je nekoč pomagal na noge, zato me veseli, da imam sedaj priložnost se m0 javno zahvaliti. In kaj naj rečemo o umirajočih, katerih patron je že stoletja? Ker je sam umrl v naročju Jezusovem v prisotnosti Matere božje, smemo z gotovostjo sklepati, da rad pride na pomoč tistim, ki ga častijo V življenju in se mu priporočajo za srečno zadnjo uro. Sv. Jožefa Delavca smo začeli posebno častiti v sedanji dobi 1. maj je njegov praznik. Marija mu je rada odstopila en dan svojega meseca. Ponižno je izvrševal svoj poijel in skrito ra-stel v svetost v nazareški hišici' Delal je pač iz ljubezni do Boga, da je preživljal svojo družinico; skrbel je za njeno varnost. Bil je priljubljen tesar, najbrž edini v svojem majhnem okoli' šu. Ljudje so mu radi dajali delo. In dokler je živel, so skromno živeli in pomanjkanja ni trpela sv. Družina. Med najbolj ubogimi ni bila — za to je pač skrbel sv. Jožef, če je kaj preostalo, so razdelili med ubožce. Cerkev sv. Jožefa Delavca v naši vasi je že dobila njegovo sliko —- fresko — na sprednji steni. Ljudje tako radi prihajajo k sv. maši, da je že skoro' premajhna. Imajo že lep Cerkveni zbor. Otroci dobivajo verski p0' uk. Naj v varstvu sv. Jožefa rastejo v milosti pri Bogu in ljudeh! s. M. Lavoslava irNAšIHVRSr Chicago, 111. — Spoštovani! Kmalu nama bo potekla naroČ- -i i. v , . ... , . nina in jo je treba obnoviti Foškega moža, bi ga ml gotovo iz- v,. G, . , , Tr„1;j „„ _v_v_ o:.... . sljava cek za celo leto in dar za Tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sva zadovoljna, zaradi slabe poštne dostave pa dobivate pritožbe i2 vseh krajev, tako tudi od naju. Vse pri Ameriški Domovini lepo pozdravljava in Vam želiva mnogo nadaljnega uspeha tel' novih naročnikov. volil za krušnega očeta Sinu. Nekateri teologi pravijo, da je bil že v materinem telesu očiščen kot sv.- Janez Krstnik. Naj bo to kakor že v nebesih ni večjega svetnika od njega. Ko se je v Fatimi Marija zadnjič •prikazala pastirčkom, so videli stati na nebu sv. Jožefa, ki je blagoslovil ljudi — bilo jih' je 70,000. Samo pastirčki so ga videli. Vsekakor lepo znamenje, da sv. Jožef še ni zavrgel grešnega sveta, da še vedno prosi za Cerkev in upamo tudi za Slovenijo. Da je sv. Jožef v naši‘domovi- nemalo zoprrio A duh in praksa „„ vedno ljubl sedanje dobe sta seveda drugac- , . . ... . vi- cerkv.e m oltarji njemu posve- na: prekroievanje melodij na- v . „ . J W rodne pesmi na plesni ritem! ^ Sa>m bil° skoro bise> ^ Znani F. Jankovič je sicer po- b!. “ bl11 ™eh kakeša Jožeta stal “kralj-polke”, a za kakšno ab fefCe'. lSv' Cerkev v Prvih ceno? Neusmiljeno mrcvari na- ^ ° f ^ a n*. §ovorda ° sv- Jože- šo narodno pesem in jo nateguje na kalup svojih polk in popevk. V primeru, da bo Kres v prihodnje poskusil — kar je res želeti — vsaj del svojega programa podati v čimbolj pristnem Alojz in Joži Horvat * Pueblo, Kolo. — Priložena je enoletna narečnima za Amerišk0 Domovino, $2 pa je za tiskovni sklad. Dokler bom videla bratu bo AD prihajala v naš donu Škoda je le, da smo v našem krasnem Koloradu tako nepB' meni. Nihče se ne oglasi, kot da bi nas ne bilo. In vendar sniO' Če že ne živimo, pa vsaj životarimo! •Sredi aprila nam je nametal0 snega, da so morali v mestecih fu, ker se je morala boriti s poganstvom in oznanjevati le Kri- _ . stusa. Ostati je moral skrit, šele t ^ f opreti šole. Listu želim se dolg obstanek med nami, ker je vreden veči kot je sedanja naročnina. Lepe v 14. Stofetju je prišel do časti, ki mu gre, ko so začeli obhajati njegov praznik. L. 1621 je pa- -I-1 v ,—4 . . __ _ ■ 1 folklornem smislu, se bo naj- k6Z 1®§onJ ^ . zapovedal, naj jjemi brže pred tem pokazala potreba, j “° . sv' doze^a zapove da bi se kdo večkrat razgovarjal! ab sk^ePu L s člani in članicami Kresa o teh- besedno na cerkveni semenj po imajo skušnje z odrom. Sestava končanem opravilu v cerkvi, še bolj pa na ples. Seveda bi napovedovalec s poudarkom povedal, da smo Slovenci kljub temu ozadju rgzvili nekaj čisto svojih folklornih e-lementov. Tako je samb slovenska peča, ki so jo nosile poročene žene, med tednom preprosto zavezano, ob velikih praznikih in ob procesijah pa so si nadele čudovito izdelanega “petelina”. V tej zvezi: Kaj ko bi še. takega, sppreda kakor tudi besedilo za napovedovalca je zahtevno intelektualno delo, ki ga redkokdaj zmore en,sam človek, četudi bi bil strokovnjak. Kar pa tiče tehnično plat takega nastopa, smemo reči, da so Kresovi plesalci in plesalke že sedaj pokazali potrebno spretnost in izurjenost. Seveda pa bi morala ta skupina: voditeljica, odbor in sveto- valci, rešiti pereč problem, koli- sedanja vatikanskega koncila je dobil prvo mesto v liturgiji za Marijo. Ali se še spomnite, kako je prišlo do tega? Mostarski škof Čule se je odločil, da bo storil vse na koncilu, da pribori sv. Jožefu mesto v kanonu. Kadar je smel govoriti, ,je bila njegova tema vedno pozdrave sodelavcem in čitate- Anna Gradisar ❖ Gary, Ind. — Ker mi bo kmalu potekla naročnina, to obnavljal10 za eno leto, kolikor pa je več> naj bo za tiskovni sklad. Bi na' pisal še kako razmišljanje o se' danjih dogodkih in razmerah na svetu, pa mi bolezen ne dovoli« da bi se spravil za pisalni stroj' le zahtevah in potrebah. Za pravi folklorni nastop so pač potrebna neka spoznanja. V tej dobi glasnega plesnega ritma še toliko bolj. Posebna želja, ki je želja tudi drugih, pa je, naj v prihodnje odpadejo iz --sporeda pete besede kot so “Moja baba je hudič ...” Na splošno pa: vsa spremljava naj bo raj še malo tišja kot pa preglasna. Če je preglasna, je v zaprtem prostdru skoraj nujno hreščeča. Morda utegnejo te-le dobrohotne besede koristiti Kresu pri J gledali, ker to vprašanje ni pri- šev je dolžnost mladega slove'0' njegovih plesnih nastopih v bo-Ldo na glasovanje, doče. ! Sv. Terezija je - gojila veliko j.grum j zaupanje do tega svetnika. Več <,v d, a i -i i , f ^Tas Hst pogreša sodelovanj6 sv. Jožef. Predsednik kardinal | mlajše slovenske inteligence. če se je ze naveličal m ga surovo ta ne zna dovol| siovenskega je- XXUI ’ f'1 Tv JaneZlzika’ nai bi Pisala o Slovencih XXIII. ,c ha TV videl m slišal, m Sloveniji vsaj v angles k 6 vse. Takoj je napisal odlok, naj j liste. žrtvujmo nekaj časa tudi vstavijo ime sv. Jczefa takoj za j za našo lepo Slovenijo in njene Manjo y kanonu. To so škofje j potrebe ter koristi. Zaradi star-) gledali, ker to vprašanje ni pri- skega rodu, da se več zanima za slovenstvo ih Slovenijo. Stanko Mrak 0 vračanju domobrancev pred 30 leli New YORK, N.Y. — V tekmi s slovensko domobransko vojsko Za posest Slovenije so partizani izgubili bitko. Bili so izrinjeni 'z Slovenije in niso imeli več 'ttoči, da bi se sami spoprijeli z domobranci. Uspelo jim je zase-sb Slovenijo le s pomočjo jugo-sWanske partizanske vojske, Pa tudi pri tern svojega pogla-Utnega cilja niso dosegli: ni jim Uspelo razbiti slovenske proti-kcmuiustične vojske, niti ji preprečiti zvezo z angleško 8. ar-Juedo in umik v Avstrijo. Voja-ško so bili komunisti v Sloveniji Poražena, v kolikor je šlo za spo-Pad. med samimi slovenskimi si-^atUi. Toda slovenski komunisti s° imeli za seboj Sovjetsko zve-Zo in vso svetovno1 komunistično organizacijo. Znali so izkoristiti tudi ideološko brezciljnost an-§to-ameriških vele sil, njihovo Pepoznanje komunistične takti-in Stalinove cinične zvijac-n°sti. Zato so kljub vojaškemu Porazu politično zmagali in jim uspelo svoj “narodno-osvobo-dilni boj” v Sloveniji zaključiti s Popolnim fizičnim uničenjem Nepremagane domobranske voj-s^e. K temu uspehu so jim požgali zapadni zavezniki, naj-bolj Angleži. Zgrešen račun Jugoslovanska, posebno pa še slovenska p r ot i k o munistična Lonta je računala z osnovno človeško poštenostjo in politič-N° razumnostjo zapadnih zaveznikov. Račun je bil zgrešen. Obe po-stavki, na kateri je stavila u-speh svoje borbe, sta popolnoma odpovedali. Proti koncu vojne, 0 so se ma obzorju pokazali por P°lnoma jasni obrisi končne Znaage nad Nemčijo in je prišel Cas, da se začnejo polagati teme-h bodočega miru, se je zgodilo . Nekaj nezaslišanega: zapadne ^tešile so strle nemško vojsko, ^ se je borila za ureditev sveta Hitlerjevih načelih, toda sprejele so osnovna načela Hit-®rjeva za ureditev sveta, proti naterim so stopile v vojno in P1 oti katerim so mobilizirale Ves svet. Zdelo ,se je, da je Hit- er3ev glavni t6tn. da greh obstoj al v -> je hotel svoje ideje o e °veški družbi uresničiti sam, Numesto da bi njih izvedbo prepustil voditeljem velesil, ki so rušile njegovo vojaško silo. ___^Hitlerjevo naziranje Osnovna načela Hitlerjevega Nszora o človeku in človeški družbi so bila: b) Človeška oseba nima nobe-Ne notranje, neodsvojljive, od °ga dane in od ljudi neodvisne ^dnosti in dostojanstva, m.ar-j.eG velja le toliko, kolikor ve-jave priznava občestvo, kate-mu slučajno pripada, in koli- t0r VelJa P^Pada, občestvo, kateremu ') Stopnja vrednosti, kate-Nru pripada, se meri po stop-S(b služnosti temu občestvu, to e Pravi, po stopnji poslušnosti ^asproti voditeljem tega obče-a' Stopnja vrednosti obče-a samega med drugimi pa se 1 P° stopnji vojaške moči ^ ga občestva. Narodi se delijo v ^Jssko slabe in vojaško močne. v,- '^^ko slabi imajo toliko pra-v kolikor jim jih priznavajo laško močnejši; ti pa jim se-kcda Priznavajo le toliko, koli-ča,1 Kristi ohranitvi ali pove-^‘Pu njihove lastne vojaške .JN'aravn° je, da vojaško ča: narodi svobodno odlo- .^J° o usodi vojaško slabših.. Če močamreČ naro Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne. 27. — Graduacija šole sv. Lovrenca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 28. — Narodni Baragov dan: sv. maša ob 11.30 pri Mariji Vnebovzeti, ob 3.30 popoldne program pri Sv. Vidu. OKTOBER 5. — Euclidska kulturna skupina priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop. 5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav. 12. — Klub Ljubljana priredi večerjo, in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne. 18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND'na E. 80 St. IS. — DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Občni zbor Slovenske pristave. 19.— Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. 25.— Halloween — kosilo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. 25.—Štajerski klub priredi svoje martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet. NOVEMBER 8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana. 8. — Belokrajski klub priredi “martinovanje” v SND na St. j Clair Avenue. Igrajo “Veseli i Slovenci”. Človeško postopanje s prirodo je nevarno NAIROBI, Ken. — Program Združenih narodov za okolje je objavil poročilo svojemu upravnemu svetu, v katerem je zasto-panih 58 držav,, na sestanku v glavnem mestu Kenije. V njem opozarja na nevarnosti, ki jih predstavljajo za naše življenje na zemji razni postopki znanosti, tehnologije in industrije človeškemu okolju in prirodnemu ravnotežju na Zemlji. Nepremišljena in neomejena raba sredstev znanosti in tehnologije lahko spremeni in onesnaži ozračje, vodovje, pa tudi samo zemljo., Človeški vpliv na kemično sestavo in drugi vzroki morejo spremeniti podnebje in s tem vplivati široko na življenje na Zemlji. Maurice Strong, Kanadčan, ki je izvršni direktor tega programa ZN, je dejal, da je kljub negotovostim očitno, da 'je človeški vpliv na prirodno okolje dosegel tak obseg, da utegne pred-stvaljati resno tveganje v pogledu podnebja, onesnaženja morja, škode pri pridobivanju hrane, onesnaženja vode in škode ozonskemu pasu v ozračju. Večji del poročila je posvečen pregledu raziskav in drugih programov, ki naj pomagajo varovati Zemljo pred onesnaženjem in uničevanjem ter predlogom vladam za njihovo, delo na tem polju. Makarios pride v ZDA NIKOZIA. Ciper. — Predsednik Ciprske republike nadškof Makarios bo prišel 5. maja v Washington na razgovor z državnim tajnikom Kissingerjem o vprašanju Cipra. Frljafei’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE New York City v finančnih stiskah NEW YORK, N.Y. — To mesto je denarno središče sveta z znanim Wall Streetom, pa je vendar zašlo v denarne težave, ki so pripravile žilpaiia Beama do sklepa, da mora mestna u-prava odpustiti novih 3,975 u-službencev, med njimi 1802 pripadnika policije, gasilstva in sanitarne službe. Število skupnega uslužbenstva mesta New York bo zmanjšano do 1. julija 1975,■'ko stopi v veljavo nov mestni proračun, na 337,780 ljudi ali 10% manj kol pred enim letom. Pri tem bo mestni proračun dosegel in presegel 12 bilijonov dolarjev. Zaprli bodo predvidoma tudi 43 šol, kar bo povečalo število učencev na drugih. MALI OGLASI APARTMENT FOR RENT Five rooms, up, newly decorated. Very clean at 1026 E. 74 St. Adults. Call 381-5499. -(67) ZIDANA ZA DVE DRUŽINI 5- 5, Grovewood okolica, 19. let stara hiša, velika kuhinja, jedilna soba, po dve spalnici v vsakem stanovanju. Polna klet. Brez madeža. Dobra investicija. EUCLID — ZA DVE DRUŽINI 6- 6, po tri spalnice vsako stanovanje, iVz kopalnica, razdeljena klet, dvojna priključena garaža. Krasna hiša. Poslužite se prilike, ko dobite 5% povratka na te nove domove, ob Rt. 91, zidane in aluminijaste, ranči, split level, Surfside tri spalnice ranč, z dvojno priključeno garažo. Polna klet. Kličite da vam pokažemo. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. RE 1-1070 Odprto od 9. do 9. (71) V najem 5 sob se odda mirni družini na 985 Addison Rd. Kličite 431-0160 (67), NAPRODAJ — BERWYN, ILL. Nov zidan bungalow, 3 spalnice, velika sprejemna soba in jedilna soba; polna klet, moderna Dri kopalnica, ognjišče, šola v bližini. Ne zamudite prilike povratek na davek. Kličite zvečer. Vuk Construction — 652-2034 1817 S. Lombard Ave. Cicero, III. -(67) PREŠIČKI NAPRODAJ mladi, po sest mesecev 'stari. Kličite 425-7228 (67) Kralj in kraljica obiščeta Kremelj MOSKVA, ZSSR. — Od leta 1917, ko so boljševiki umorili zadri j ega ruskega carja in vso njegovo družino, so se kralji in dr trge kronane glave ogibali Rusije. Moskva za nje ni kazala nobenega posebnega zanimanja. Časi so se tudi v tem pogledu spremenili. Tako bodo letos sprejeli v Kremlju belgijskega kralja Bau-doina in dansko kraljico Margareto. Zadnja bo priplula s svojo jahto v Leningrad, nekdanji Petrograd, prestolico Rusije. FOR RENT Three rooms and bath up, to a middle aged couple or one lady, on E. 71 St. near St. Clair Ave. Call after 5 p.m. 361-0989. (68) Help Wanted Male or Female JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’i Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) Help Wanted Male TURRET LATHE OPERATOR Experienced. Do own setup. Short runs. Can use part time, 30 hours a week. PEAMAN PRECISION 1620 E. 41 St. I (70) !pameti postavili na njem kapelo. r qoocoe»oooeorjoooQOgieo<30oooooooEg30soosaei0083«Q!aaioooioi8 v 1 Spomladi ga lahko včasih slišiš, Karl H. Waggerl LETO GOSPODOVO Roman PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ «000c0000c>0000p<00c3008c)0ceq00c806000ci00000000000&.. A David je bil zadovoljen, poiskal je najprej za Nežiko primeren prostor, kotanjo med čoki, kar zadosti veliko za začetek. Pozneje bosta lahko še marsikaj dodala, streho, iz protja pleteno, nabral a bosta suhe trave za ležišče, vse to bo še prišlo s* časom. kako .smrči in v spanju govori, kako giblje z udi in stresa plazove v dolino. Oče Osolnik se ‘!prebuja, pravijo ljudje. David pogostoma pomisli, kako bi bilo, če bi se oče Oselnik zares kdaj zbudil. Sedel bi pač j nekaj časa tukaj le, gledal bi | okrog in se praskal po prsih, — j le kako se počuti, je bil zares trenutek zadremal? Potem bi , pograbil svoj klobuk in bi z ro-gljastimi obrobki. Gore so zgu-jj^yoj^ potegnil malo čezenj, da svojo oblino in se pomak- Jpobrisal prah, kapelice in bile svojo oblino in se nile prav tja daleč do meje sveta. V levo je ležal na hrbtu oče velikanov, — vidiš, je rekel David, njegov nos? Saj se tudi imenuje Oselnik, ker ima tako takšne stvari. Sunil bi svojo babo, tudi Oselnica bi vstala in vzela svoje otroke v naročje, in potem bi'spet šel s svojo družino. Saj je samo za časek tu v . . . _ _ - ■ počil, o Bog, ljudje pa so se Tukaj ostanes, je rekel David silen nos R0ke zgiba nad visoko,,medtem po domače naselili z in Mežika je sedla pokorno v obokanim trebuhom'in tako spi, j žitom in krompirjem tu in tam steblike. Sam je stopil se malo a pojeg njega leži njegov zelenih v gubah njegove obleke, s svo-okrog; in prosi angela, naj bi tudi klobuček, ljudje so v svoji nes-jjimi kmetijami in planinami polnimi živine, Vse to bi vzeli lil in bi usahnil v pesku in ves prostrani svet bi bil spet pust in prazen, kakor je bil pred tem. Ali velikan, bo spal še dolgo, bodi brez skrbi! Oče Oselnik je na poti k poslednji sodbi. Ljudi bodo seveda angeli zbudili in jih nosili, ko pride ta dan, velikani pa bodo morali hoditi peš. “Zakaj? vpraša Nežika. Da, pravi David, sami so tega krivi, le poslušaj. Ko je namreč Bog hotel ustvariti Adama, mu. to ni precej uspelo, umevno, saj prej še nikoli ni delal človeka. Bog je poskušal torej na ta in oni način, oblikoval je pritlikavce in velikane, dokler ni dobil iz tega prave mere. In ker je v to delo vilil toliko truda, mu je bilo težko, da bi vse spet uničil. Pritlikavci so našli mesto po zemeljskih votlinah, ali_z velikani je bil, križ. Vas bom pozneje postavil v prednja nebesa, je rekel Bog velikanom, čakajte tu, ne po-manjdrajte mi paradiža! , Ker pa je Bog medtem ustvaril Evo in je prišel v nepriliko, ga ni bilo dobršen čas nazaj. Zato je postalo velikanom dolgčas, mislili so1, da jim je pač dovoljeno, da si malce, sprehodi j o noge, če bodo le pazili, da ne nastane kakšna škoda in da ne odkrhnejo kaj od neba s svojimi glavami. Kajti v svoji preproščini so menili, da mora biti paradiž nekakšno dragoceno poso- dje ali morebiti kakšna od lepih lasnih zvezda, ki jih je Bog spletel iz angelskih kodrčkov in pritrdil na nebo. (Dalje prihodnjič) Odpornejši avtomobili? , Pred 50 leti je bil avtom0 za v starino pri 22,000 ndW ’ sedaj , ostane na cesti do 90, ’ milj iri čez, če ni preje — raz^ njem|i daL kakšno znamenje, ali mu vsaj nogo nastavil, kakor se mu idjubi. ■ Končno je odkril gori i' v sksali vdrtino, in tu se je na-mbrll v božjem imenu naseliti. David je smuknil v kuto in jo prepjasal z vrvjo, potlej je obesil 'zjvonec na smrekovo vejo. S tega., kraja' se je videlo daleč' prek dolirie, toda to je bil čisto tuj svet, tako oddaljen in odmaknjen nad vrhovi gozda. David je moral nekaj časa premišljevati, preden je prepoznaj po-sarrlezne kmetije, in samo gore, to ijiokato krdelo velikanov, ki so tepeli v krogu in sklanjali svojce preproste obraze najd vasjo, e|o mu bile znane. Ktaj je bilo treba torej storiti, kaj je prav za prav spadalo k pušvavnikovemu dnevnemu delu? ; Ali bi moral zdaj kjoj 'začeti z irtolitvijo. in in pokoro, morda ni Logu všeč, če David najprej umi|ri svoj kruleči želodec? Niežika je že čepela v borovni-čju: Koj je stopil tjakaj in ji pomagal pri nabiranja, in ko je bil ki'ohuk poln, sta sedla v senco in obadva jedla. Nežika je bila spet dobre volje, da, zdaj ji je to življenje že bolj ugajalo. Gledala sta drug drugega in se smejala,, ker sta, imela tako črna usta' kakor zamorca, toda potlej se David kar ‘nanagloma ni mogel »jč več smejati. V trenutku je občutil bližino deklice, prav tako gladek strah skrivnega dotika, vdaitiost in sram kot, takrat, ko jenčutil poleg sebe telo svoje mateiie. Za vse na svetu bi ne mara!i Nežike ljubkovati, ne z roko, In tako, da bi ona vedela. In kljbub temu ga je spreletela razjedajoča naslada, če bi mu uspelo, i da bi se dotaknil njenih ramen in mehkih kolen. Nežika ni nič; opazila, — tiščiš me, je rekla, nei tišči tako! Ali morebiti je vendar opazila in ga je samo mučila s svojo odkritostjo. Ni marala več jesti borovnic, ah, pusti me, je dejala, pojdi stran s svojim itimazanim klobukom! ! Potem je dela roke okoli svoje-! ga kolena, zibala se je in bila spet dobre volje, a David je prav dobr9 videl, da so se njene ustnice malce tresle. Strastno jo je sovražil in. vendar se ni mogel od nje ločiti. To uro se je že prikradla kačja v drevo k njunima glavama in jabolko usode se je j debeljlo skxito v listovju. - Pa se ni nič zgodilo. Pozneje sta se spet ločila, bila sta si dobra in sta drug drugega klicala. Medtem je minilo dokaj časa, i sonce se je utrujalo in se pota- j pljalo v grob, hladne sence so se i plazile iz gozda semkaj v črčo. j Nežiko je postalo strah, ko je ! morala sedeti tako sama v mra- j čini. Klicala je gor, bi li ne mogla ostati pri Davidu, tudi zeblo jo je že, in bilo je sploh tako temotno in skrivnostno na njenem mestu. Seveda, David je dovolil. Saj prav za prav tudi za njega samega ni bilo povsem varno v tej tihoti in s črnim gozdom okrog. Tiščala sta se tesno drug zraven drugega, David je položil rokav kute okoli dekličinih ramen, in potem sta tu ždela in zrla v večer, ki je prihajal. Nebo je počasi zbledelo in postalo belo kot velikanska jajčna lupina z ro- izdaj velikani s sabo, niso ravno ,Kakšna dobra družina, marveč pošteno ušiva. Da, in za njimi i bi torej ne ostalo čisto nič več, misli si tako nekako, Nežika, ne dolina ne hrib. Potok bi se raz- TO N Y KRI ST A V N1K PAINTING AND DECORATING Telephone: 944-8436 Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas na brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje V SLAG S PC M I N PRVE OBLETNICE SMRTI MOJEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN NAŠEGA OČETA FRANK CHESNi ki je umrl 28. aprila 1974 Na široki planjavi, ' kjer grob je zdaj Tvoj, globoko pod zemljo v ozki hišici, zdaj Tvoje truplo spi, naj duša večni mir uživa pri Bogu gor nad zvezdami. S sinom zdaj sta združena, ter prosita za nas Boga, da bomo- enkrat skupaj vsi, se združili nad zvezdami. Tvoji žalujoči: Rose, soproga Edward, sin — Helen, snaha Mildred,' snaha, vnuki, vnukinje in pravnuk in pravnukinje Cleveland, O. 28. aprila 1975. . ' ' . A NOVICE- z vsega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobite še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogote originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hišo Ameriška Domovina Povejte to soseda, ki še ni naročen nanjo V LEP IN DRAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI PREDRAGE ŽENE IN TETE DOROTEJE CURK ki je v Gospodu zatisnila svoje blage oči in odšla po večno plačilo, dne 28. aprila 1974. iini Eno leto je minilo, Tvoj duh je vedno še med na: od kar Ti v grobu spiš, telo Tvoje tihi grob pokriva, duša Tvoja pa nebeški raj uživa, a nam življenje težke dni, nazaj med nas ne želiš. spomin na Tebe vedno bolj vedri- Zelo žalujoči: SIMON — mož; WILLIAM GOTHE — nečak in žena CARLA . ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., dne 28. aprila 1975. ------------- POPUST NI VELIK! — Napis vzbuja pozornost in vabh četudi popusta, ki ga objavlja na trgovini v San Frd11' ciscu, — ni. ______________r___________ _____________________L______-rJJ, IZ PRETEKLIH DNI — V Kansas City so v Crown Center hotelu razstavili te-le preteklih dni, ki nameščene skupaj vzbujajo kar dosti zanimanja in pozornosti. Ženini in neveste! Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna pčročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. A Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0628