• Posnmein« it«T. K MO ■
Ob nedeljah K S*—
#TjLBO&* isbaj* Tsak dan, xtxrm nodaljo in prasuiVor, ob 18. uri a d&.umora naaledzijeg* dne ter ctene mesečno po pošti & 20*—, u ino-lematTo K 40*—, dostavljen na d or« k 23* — * prej enua ▼ opravi k 20*—» las er ali po dogovoru,
Naroča h« nri opravi -TABOBJk*, MAJU BOB* Jurčičeva nriea Stev« K
POSTNENA FAVŠA TJB ATST A O O O
W' ’ i ' /*■*
itvmivimnvirfi mfl«uir#ii
•
Posamezna iter. & 1*00 5 Ob nedeljah K 2*— i
UaBDMU>TiO h uh«)* T Ifarf-bora, JnrčiJa« ni. it. 4, J. n»4-•Iropj«. Tnlolon intwnxb. at. 27«. UPHAVA M uabaja t Jorulouri ollai at, t, pritličje, daan«. Ttlfc i«s it. 24. SUi p«itnoč«koTni n-tm itar. 11.78].
Ha ure&l* bi« 4«BKj* aa na eiiia. — EokOT-lai «• ca nacij«.
Številka: 24.
Maribor, nedelja 29. januarja 1922.
Leto: Bil.
Sporazum \n demago-.	_	Sija.
Zadnje dni sla v Skupščini podala Svoja ckspozeje ministrski predsednik Pažio o zunanji in minister Pribicevič o notranji politiki. Oba državnika sla predstavitelja današnjega režima. Na enega, kakor na drugega siplje »opozicija« ogenj in žveplo. Noben jugoslo-venski državnik pa ni bil tolikokrat in tako surovo napaden kot Svetozar Pribicevič. Ivaj vso so mu žo očitali razni levolverski listi! Najprej so skušali o-blatili njegovo osebno poštenje in so ga opisovali kot zločinca, ki bi moral že davno pihati ričet. G. Pribicevič jo Par teh časnikarskih junakov, ki vsled. Pomanjkljivo evropsko vzgoje izpve-minjajo časopise v pijansko beznico, bjer najde, vsaka kvanta in čenča hvaležen aplavz, postavil na zatožno klop. : In glej — hipoma jih je zapusti! spo- ’ min, zmanjkali so jim dokazi in ječi,jaje so prosili odpuščanja. Ko so se vrnili, so izprerueuiii orožje in začeli: drugačno kanonado. Ministra Pribije-; vica so opisovali kot največjega abso- j lutista. in reakcijonarja. Nadkrilil je Bacha ali Metternicha iz nekdanje Av- ■ atrije; komaj bi se ga dalo primerjati. " najnasilnejšim gubernatorjem, kar i jih poznamo iz ruske literature. Tudi< te vrste streljivo se je hitro izpraznilo, a zažel jenega uspeha ni bilo. Kaj jo ’ strašnega na ministru Pribičeviou? i Izdal je odredbo za varstvo države in; onemogočil razširjanje boljševizma v j ‘Jugoslaviji. S pomočjo cenzure je za ti- \ ral podzemsk.7 rovarenje proti državi,' ki so ga rodili rasni neodgovorni elementi, često tudi agentje tujih držav-Z abstraktnega stališča so imeli prav oni, ki so mu očitali, da jo zatiral svobodo mišljenja in delovanja. Toda v konkretnem slučaju bi vsaka stranka postopala enako in ne samo stranka kot taka, marveč tudi vsaka državna o-blast, ne gledo na politični značaj.
Danes jo tudi to že domala pozabijo-; no. Pred nami stoji Pribicevič kot glavni krivec, da ni rešen hrvatski pro-blcsn. Kaj je na stvari? Mi ne trdimo, da ta problem — v političnem in kul-tumohistoričnem smislu — no obstoja in da bi bilo žc eo ipso gotovo, da mora samo in edinole g. Pribicevič zadeti pravo smer v notranjepolitičnem življenju. Vsi vemo, iz kakšnih različnih delov je nastala naša država, koliko raznovrstnih nasprotij in nesoglasij vlada med posameznimi deli to države. "Vsak politično razsoden človek se mora zavedati, da konsolidacija teh’ neenakosti ter njih zlitje v harmonično državno celoto ni delo ene generacije žo manj pa delo onega Človeka. Kdo jo zadel pravo smer, kdo ima prav — o tem so mnenja zelo različna in o tem se lahko prepiramo magari do sodnje-ga dno. Toda mlada, neurejena, od sunili nasprotnikov obdana država ne lnoie živeti od prepira in teoretičnega debatiranja, temveč so prebije skozi Sciio in Karibdo samo na ta način, da zoeie vso svojo moč in skuša kar naj-dtiejc uravnati svojo sicer še nesigur-ue korake z koraki sosednjih držav-
M ladjo Irti® ijoSatslt
Nova avstrijska vlada. — Akcija za pomoč Avstriji. — Angleško posojilo za financiranje trgovine in saniranje valute.
DKU Dunaj, 28. januarja. V včerajšnji seji narodnega sveta je bila v smislu predloga glavnega odbora izvoljena nova zvezna vlada s 80 proti 72 glasovom. Zvezni kancler je izjavil v imenu novoizvoljene vlade, da sprejme izvolitev.
DKU Dunaj, 28. januarja. Na predlog glavnega odbora se je sestavila nova avstrijska vlada sledeče: zvezno kanc-lerstvo in notranje zadeve Schober, v ostalih resortih ostsne pri starem, samo da prevzame poljedelski minister Hennet začasno vodstvo zunanjega ministrstva. Zvezni kancler Schober je sprejel ponovno izvolitav.
TIP Dunaj, 28. januarja. Položaj lavstrijske republike ie v gospodarskem ; oziru tak, da stoji Avstrija pred polomom. Rešiti jo zamore samo izdatno inozemsko posojilo. V svrho izposlovanja takega posojila se je zvez-jna vlada ponovno obrnila na zaoadne i velesile in kakor izgleda, bo akcija za ! posojilo končno vendarle uspela.
I3KB Pariš, 27. januarja. Avstrijski ! poslanik Aichof je bil sprejet pri predsedniku francoske republike. Predsednik Millerand je naglašal v svojem pogo-, govoru s poslanikom..-da—gaji- veliko i zanimanje zn položaj Avstrije, ker ve, j da ozdravitev avstrijskega gospodarskega j položaja ni važna le za Avstrfio samo, ; ampak tudi vso centralno Evropo in v i riemaletn delu tudi za Francijo samo. ; Avstrijske demarše ni niti pričakoval, j je že poprej sam iz lastne inicilative ■ pospešil pomožno akcijo. Francija se | popolnoma zaveda nujnosti tega vpra-išanja. Kakor se tudi z druge strani zatrjuje, namerava Francija nemudoma pomagati Avstriji.
LDU Pariz, 27. januarja. Diplo-
matski urednik Agence ITavas pravi, da izdeluje finančno ministrstvo zakons-ri načrt, po katerem naj bi se Avstriji dovolil kredit za konzolidiranje avstrijske krone. Posojilo bi bilo zavarovano s carino ravnotako kakor predujmi, ki jih namerava dovoliti Avstriji Anglija.
LDU L o n d o n, 27. januarja. Finančni odsek kabineta ima dands popoldne sejo. Predsedoval bo najbrže ministrski predsednik L!oyd George. Verjetno je, da bo ustreženo avstrijski prošnji po posojilu 2.5 milijona funtov šterlingov za sanacijo avstrijskega gospodarstva.
DKU London, 27. januarja. Zagotavlja se, da se ministrski predsednik in zakladni knneler osebno pečata z zadevo posojila za Avstrijo. *Evening Standarl" pripominja, da prihajati pri tem v poštev dve vprašanji: 1. Ali naj Anglija sama da Avstriji posojilo, ali vse zavezniške države skupaj? 2. Kakšna svota naj se posodi? Ker znaš« obtok avstrijskega denarja okroglo 4 milijone funtov Šterlingov, bi posojilo v znesku 2 in pol milijona funtov šter-Hn«ov vplivalo vsekakor zdravilno. List poroča dalje, da bo po vseh znakih to posojilo čisto angleško. AngleškfFvj-Mke si bo pridobila poroštva, da se bo posolijo vporabilo edinole za financiranje trgovine ter stabilizacijo avstrijske krone. Tudi .V/estmunster Gazette“ doztiava, da bo posojilo Avstriji snmo angleško, ker čeprav se z gotovih strani hvali skunno posojilo, bi v resnici prišlo le prepozno, ker je pomoč nujno potrebna.
DKU London. 27. januarja. Pričakuje se, da bo finančni odsek kabineta prihodnji pondeljek napravil konč-noodločilni sklep glede posojila Avstriji.
Razkralilca Cita na španskem dvom.
DKU Madrid, 27. januarja. Raz-kraljica Cita je izpremenilo svoj potovalni načrt ter preložila svoi odhod. Svoje otroke bo pričakovala v Madridu.
DKU Bordeaux, 27. januarja. Otroci bivšega cesarja Karla so dospeli danes semkaj.
DKU Beograd, 27. januarja. Da bi zamogla stalno nadzorovati razstoli-
—'-O-1
Velika tatvina v Eggenbergu.
DKU Gradec, 27. jan. Tatvino v občinski blagajni v Eggenbergu pri Gradcu je graška policija razjasnila. Tatvino jo izvršil -71 etn i oUcial občino Eggenbcrg Konrad Gschiel skupno s svojo nevesto 211elno Alojzijo Klima, hčerko oskrbnika, ki se je bavila z ve-rižništovni v Italijo. Oba sta bila aretirana ter priznata tatvino- Gschidu se je posrečilo, da je napravil ocltisek blagajniškega ključa. Njegova nevesta je nato s pomočjo odtisa dala napraviti pri nekem ključavničarju ključ od blagajne, kakor tudi blagajniške sobe. Gschiel jo nato izvršil tatvino. Od u-kračlenih 2 milijonov kron je Klima med preiskavo zakopala v bližnjem gozdu 1,800.000 K, ki so se vrnile ukradeni občini. Manjka pa še 2QOOOO K.
A n gleško.belgijska konvencija.
DKU Pariz, 2G- jnn. »Pelit Pari-rsien« objavlja besedilo nameravano nngleško-helgijiske varnostne pogodite. Načrt določa v členu I.; V« ahioaju ’di-
čenega kralja Kerla Habsburga in nje-vovo ženo je vlada sklenila, da sprejme predlog zaveznikov, da plača del vzdr-ževalnine za pregnano dinastijo; zahteva pa da se mora vzdrževalnina omejiti samo na faktične izdatke, da s® s tem odvzame Karlu in Citi možnost, vršiti z denarjem nasledstvenih držav propaganda zoper obstoječi red in države.
rektnegd nepravneIranega napada na Belgijo,bo Anglija z vsemi svojimi silami na suhem, na vodi in v zraku priskočila na pomoč.	■1 t
iVojna med Mehiko in Gnatcmalo.
LDU Pariz, 27. jan. Po vesteh’ današnjih' veesmikov je med Mehiko in Gnatcmalo nastalo vojno stanje.
Trgovska pogodba med Poljsko, Rusijo • in Ukrajino 5
^ LDU Varša v a, 27. jan- Med Poljsko na eni, Rusijo ih Ukrajino na drugi strani so v kratkem začno v Varšavi pogajam ja zn sklep trgovinske pogodbe.
Lloyd George pride v Genovo.
DKU London, 2C. jan. Lloyd George so ho gotovo udeležil konference
v Genovi
C. Pribicevič je stopil v politična borbo z, jugoslovensko tezo, ki jo bila v bistvu samo nova, popolnejša stopnja njegove prejšnje politike v iirvatsko« srbski koaliciji. Kakor vemo vsi, se ta teza osniva na 2 temelj, načelih: jedrnat vo naroda in državo (eno zakonodajno telo, ena vlada) ter razdelitev državo v nove upravne jedinice s široko decentralizacijo. ’
Danes podčrtavamo eno: G. Pribiče-■vic je estal zvest svoji politični tezi pa naj si jo ta teza še tako antipatična* Ne samo zvest,,ampak tudi konsekven-ton. Ni prodrl v podrobnostih (n pr. Ime države), prodrl pa je v načelu, ker je bilo to načelo edino, krog katerega so se lahko zbrala vsa tri plemena,
A nasprotniki te politike? Nikdo na to trdil, da je g- Pribičevjča razsvetlit sv. Duh in da hi tudi nasprotniki na imeli državotvorne sposobnosti ter dobrih idej. Toda pri izgradnji država ne mciojo služiti razne profesorske i« tteje, marveč one idejo, ki sc dajo hitro in z uspehom vporabiti. Nasprotniki unitarističnega sistema pa so takoj v. začetku zagrešili mnogo osnovnih napak, ki so enako tehtne kot, one, ki jili predbacivajo Pribičeviču in drugim »centralistom«. A%ak klub — bodisi, da •»e-imel v ustavotvorni skupščini sama 10 poslancev — je izdelal svojo ustavo. Jugcslovenski klub je izdelal autono-mistično ustavo. Narodni klub federa* lkticno, Radič ustavo hrvatske kmetske republike, Smodlaka svojo. Trum-bič svojo itd. Sistem parlamentarizma je ta da odloči večina. V ustavotvorni skupščini je bila samo ena ustavna homogena skupina: unitaristi. Druga ja ostala razcepljena v celo vrsto nasprotujočih si skupin. Jasno je, da nobena teh skupin ni mogla prodreti s svojim programom. Cisto drugačen pa bi bil položaj, če bi se te skupine zedinile na kompromisnem programu in postavil« nasproti centralistični tezi n. pr. anto. nomifctično tezo in če L-i za to tezo stal« tudi dejanske sile opozicije.
To se ni zgodilo in razvoj državna konsolidacije jo šel ono smer, ki jo ja začrtal centralizem. Danes so se razmere v državi precej izpremenile. Na Hr-vatskem je nastal Hrvatski blok, ki predstavlja večino hrva,iškega naroda. Toda še danes ne vemo, kaj ta blok hoče? »Obsor« pi še v polemiki o zadnjem govoru ministra Pribičevjča:	»&r-
vatski blok je rekel jnujio in glasno, da hoče sporazum na temelju revizije n« stave, po konzultiran ju volilcev«.
Res je, da g. Priimk-vič zanikuje ta, problem, a gotovo jc, da bo popustil v, svojem stališču, kakor hitro bo Hrvat sk i blok’ jasno in odkrito povedal, kaj lioče. Slovenski demokrati smo za sporazum in za rešitev hrvatskega problema, ki danes dejansko obstoja, hočemo pa, da se reši na načelu:	dara
paeta, boni nrniei. Mi smo mnen ja, da se mora razčistiti tudi v'vrstah Hrvat-s k ega blok h in da si moramo priti nasproti kot pošteni In načelni politični nasprotniki, ne ph kot fanatični demagogi. Ge voditelj Tlrvatekegn bloka, ki je nekoč »kupno t Svetozarjem Pri biče vičern	Javori*' iu zag'>yari!Bi
jugoslovensKo idejo, 'danes trdovratno 2a.nikn.ie, da bi bili Srbi in Hrvati en narod in če zagovarja razcepitev, današnje države, tedaj je to mnogo nezdrave jši in psihološko manj nmljiv političen ekstrem, kakor se je sploh pojavil v vrstah resnih'politikov srbskega plemena. Frankovska protijugoslovanska politika. Hrvatskega bloka je n p k on š trn 1: ti v n a in nenačelna ter škoduje sporazumu že s tem. da je neodkrit osrčna, spremenljiva in kriča-ška.
Mi mislimo, da bo morala predvsem popustiti politična nestrpnost in demagogija. »Hrvatslri blok« bo moral izjaviti, kako dale? segajo njegove zahteve in kako si predstavlja njih izpolnitev. Ta izjava ne sme biti v »Obzorn« druga kot v "Hrvatu« ali v »Slob. Domu«. Samo, če bo današnja opozicija, ki se tako lopo vjema v negaciji sedanjega režima, strnila svoje vrste (ali vsaj večino) na bazi jasnega državotvornega programa in čo se bo izjavila, da se hoče z legalnimi sredstvi boriti za tak režim, kakor ga jc zasnovala na podlagi medsebojnih kompromisov, utegnemo najti izhod iz .sedanjega-položaja-in u-rediti državo brez ekstremizma na eni ali drugi strani- Dokler pa ta opozicija ne postane res opozicija, t. j. dokler se ne vrne v parlament in s? skuša lam priboriti odločujočo moč, je sporazum nemogoč. Zakaj državljani, ki so predvsem ljudje in še-le potem politični faktorji, so sc že zdavna naveličali neznosno strankarske borbe in zoprno demagogije, ki se širi predvsem iz mest, kjer imajo ljudje preveč časa, denarja ali ambicij. Državljani te države, ki že obstoja, ne morejo dopustiti, da bi se ljudje, kakor Radič ali Protič igračkali z državo in hoteli porušiti vse ono, kar se je zgradilov treh najtežjih in najnevarnejših letih državne konsolidacije.
Maša zveza z Romunijo l
Včeraj smo med brabjavnimi vestmi objavili tudi bukarešfansko vest o pred-stoječem skicpljanjn zveze med Jugoslavijo, Humunijo in Grčijo. Vest je zelo važna, ker kaže, da se bo eventualno dalo res utrditi zvezo srednjeevropskih in balkanskih držav v močno zvezo takozvane malo antante. Kakor pa izgloda razpredanje zvez med po-edinimi državami kompleksa male antante razveseljivo, vendar ni tako odkrito in iskreno, kakor bi si želeli. Nuš
Dediči velikega česa
(Sanjska igra v troh dejanjih. Spisa!: Stanko Majicn.
K premieri dno 31. januarja 19:12.
»Dediči« so tri dejanja brez premeno pozonšča in brez časovnih presledkov. Odmori, med dejanji so le oddihi igralcem in občinstvu. Po stilu je delo dvo-obrazno, kot to zahteva že rtiov spuna. Nacl naturalističnima krajnima deja-njeiia (• in S.) sc boči simbolistični 2. akt, sanje.
Prvo dejanje: Zasedeno mesto med rojilo. Prebivalci so pred invazijo zbežali v zaledje a ro se vrnili, ko je sovražnik upe stavil rod in mir in prevzel npravb- Med prvimi so se vrnili otroci, k: ao. se jim matere na begu pbizgubile, pomrle, zaostalo v taboriščih iu bolnišnicah. Očetje co itak vojaki. Ti otroci begunci se na.šele v prazne hišo v mestu in žive v njih svojo posebno živ-ljenje. Toliko, da se po mestu za,zve o otroški naselbini, ko se že pojavi »dama« in so ena, ki želita vso svoje silo »posvetiti sveti nalogi*. Med onimi, ki .so otroci sovražnikov, hočeta, delovati humanitarno. Pestra Ana, častniška vtiova, bi bila po svojem poklicu prva, da, so zavzame za begunec in organizira nca-mko oIroško zavetišče. Brna mestnega fračrbiikn pa je pokrovitelji-' <■■. \ son (jebrode.iiih zavodov v okupiranem mestu,in ima v.tem svojstvu prvenstvo. Ze poprej v bolnišnici stu.se ti danu ti/.luli, njiju ..uradni" področji ni mogočo zložiti. Ivoni'Iilet sc vpričo
Kralj se je zaročil z romunsko princeso Mariolo- Tomu se pripisuje veliko politično važnost in kakor smo videli, so se takoj za formelno objavljeno, zaroko sestali merodajni faktorji obeh držav, da sklenejo nekako zvezo in vojno konvencijo. Do tega zbližanja naše države z Romunijo je pripomogel v prvi vrsti širok duh Take Joneseuja; toda ali je bil to slučaj, ali neodobravanje njegove politike v smer zbližanja z nami, da je dobil že nekaj dni na to v zbornici nezaupnico ter moral odstopiti svoje mesto Bratianuju?
Prihod Bratianuja na krmilo po padcu.politike Take Joneseuja je zadel neprijetno nele nas, ampak tudi drugo inozemstvo, tako, da je nova bn-knrOštanska vlada smatrala za potrebno, da takoj prve dni svojega režima notom svojih diplomatskih zastopnikov pove svetu, da lic namerava voditi politike, ki bi bila v nasprotstvil z zunanjo politiko Take Joneseuja. To je bilo potrebno, osobito še, ker je Brati-anu znan kakor protagonist ekspnzi-onistične politike Romunije, ki je že neštetokrat prišla v kolizijo s svojimi sosedi. Povratek Brn.tianuja na krmilo je moral neugodno odjekniti po perijo-di mirnega, sodelovanja na sukeesivni pacifikaei i.i centralne in jugovzhodne Evrope, kar ja bila glavna točka stremljenja romunske zunanje politike Take Joneseuja, kolera se je naj-jačje. manifestirala z vstopom .Romunije v jugoslovensko-češkosjovaško zve-so, stvarivši tako grupacijo male antante. Ta vstop 'Romunijo v malo antanto v ostalem namreč ni bi! tako spontan, kakor zaključek čcškoslovn-rko-jugoslovOnskc zveze. Take Joneseu je pred zadnjim posetom v'Pragi in Beogradu poselil Varšavo, očividno stoječ pred dilemo dveh kombinacij: vstopom v malo antanto in skl opija.-njem zveze s Poljsko. Nekaj časa je celo izglodalo, da so bo odločil zn drugo kombinacijo. Takrat je Romunija prilegala poljska skupna nevarnost naborni s strani bo,lj.ševiške Rusije, a kakor sc zdi v gotovi mori tudi vpliv quai d’ Orsayu, ki takrat še ni bil na ja-Ah.CTtb.knko orijentacijo bo zavzela mala antanta ter jo radi tega smatral za potrebno, da vstvari za. vsak' slučaj protiutež proti ujel. Ivomej pozneje, ko se je centralni Evropi n.keeui ubrala habsburška, nevarnost ter se jc z drugo strani ruska nevarnost pokazala za pretirano, so je Take Joneseu odločil 'za malo antanto- V mali antanti pa med č Nk os 1 o vaš k o - j u .gos! o ve n sk o grupo in Romunijo ni, bilo ravno velike kohezije, kar se je najjasneje pokazalo o priliki -drugega Karlovega puui, ko se romunska vlada nikakor ni mogia osvoboditi nekake rezerviranost,!. Bočim sta Jugoslavija in Češkoslovaška izvedli mobilizacijo, Romunija ni sledila njunemu zgledu.' Romunski odgovorni faktorji se danes sicer trudijo do-
nas vname znova. Načelnik' jo slabič, ki ni kos niti ubiram ene ženo, kaj šele razdraženosti, dveh, kadar so sklicujeta nanj kot vrhovnega šefa. Sicer pa jo ta moz upokojen častnik v civilu, prav tako krut in. brezobziren kot omejen, učinkovit po svojem nastopu kot brezpomemben. Načelnikovo ženo spremlja zdravnik, ki Vpričo vseh zagovarja pravico otrok do človeškega ravnanja in obsoja z isto noprijc-nljivostjo i zlorabo humanitarne misijo nad otroci, po načelniku (»moj poklic ni otroško varstvo, jaz tu ščitim vojskujoči se ar J madi ledja«), j častihlepnost žensk, ki si no moreta kaj, da bi v funkciji otroških. za ščitnic ne prišli v javnost in si zaslužili, nemara celo odlikovanji. Zdravnik je domačin, ki ga je okupacijska oblast prisilila, da izvršuje poklic v njeni službi. Bočim je zdravnik otrokom simpatičen, je njegov antipod, prismojeni dedec Konda, takisto domačin, zo po svoji vuanjostl tak", da jc o-trok pred njim strah in groza. Vrhu lega jc po zanimanju — konjar, njego-
i a služba v mostu jo ka j važna: pobija pse iu se, ker primanjkuje primernih organov, udejstvuje tudi sicer trn poku higieno in zdravstva. Med otroci, vidimo starko, ki' bi o njej pričakovali, da bo otrokom .nadomeščala, mater. A Ke-ba se tišči otrok le tedaj, kadar iina-20 kaj Jesti. V zahvalo za gostoljubnost prenaša sumljivo vesti.
Teh otrok je lepo številen. Na koncu. prvega dejanja, prirasteta šo dva-
kazati, da je stala Romunija v Kritičnem momentu v skladu s tendencami svojih zapadnih zaveznikov da je njena vojska bila, kljub temu, da ni odredila mobilizacije, pripravljena da v danem slučaju intervenira, toda kljub vsema temu te današnje ljubeznjive beseda ne morejo izbrisati neugodnega dojma tedanjih očitnih in dejanskih faktov.
Komaj sedaj, ko je habsburška nevarnost do dobra minila, po zaslugi v prvi vrsti Jugoslavije in Češkoslovaške, in po zaroki kralja Aleksandra z romunsko princeso Mariolo, prihaja Romunija do sk Jopi j en ja faktične vojne konvencije z Jugoslavijo in z Grčijo. Kakor poročajo vesti zadnjih dni, in kakor .smo javili tudi mi včeraj, pride v prihodnjih dneh baje v Beograd posebna grška vojaška misija, ki ima namen sklopiti, med svojo državo, to jo Grško ter Jugoslavijo tudi posebno vojna konvencijo. To so dogodki velike važnosti za nadaljni razvoj političnih razmer v centralni Evropi in na Balkanu, zato zaslužijo, da se jim posveti dovoljna pažnja. Kljub vsemu temu, kljub sklopljnnju vseh teh konvencij in zvez pn prihod Bratianuja na vlado v Romuniji ne more vzbuditi pravih simpatij zn nove konstelacije. Najprej je treba konstafirati, da je cilj nove vojne konvencije z Romunijo nejasen, posebno ako ss vzame v obzir, da je habsburška nevarnost zaenkrat odstranjena. Posebno nejasen značaj pa daje tej konvenciji pridružitev Grčije. Ost novih' zvez bi mogla biti naperjena tudi na jugovzhod ali pa na severovzhod. to je — proti Bolgariji iu proti Kuriji! Vprašanje Besarabije še ni rešeno in tudi v tem položaju in v tej somi, kaikor' se nahaja danes, ne- bo iu ne more biti rešeno- To vprašanje tvori najopaznejši zunanji spor Romunije z Rusijo. Možno in celo zelo verjetno je, da bo to vprašanje postalo pereče ravno sedaj, po konferenci v Genovi. Vlada Bratianuja, človeka Clemenceau .ievega mentaliteta v nacijouainili vprašanjih, je manj sposobna Kakor katerakoli druga romunska vlada, da najde .pravo, rešitev v besarabskem vprašanju, katero se da pravično in trajno rušiti edino na. temelju opustitve programa Velike Romunije! Radi tega bi bilo neobhodno potrebno pojasniti, da !i je naša država sprejela kako obveznosti v slučaju neizbežnega bodočega konflikta med Romunijo in Rusijo, to še posebej % ozirom na zatrdilo, da z novim Bratianujevim re žunom ni nastopila v Romuniji ni Iraka i/promemba v razpoloženju napram Jugoslaviji. Is;o velja vlede vprašanja politiko naprtim Iipl.t «riji, kateri sta obe novi zaveznici Romunija in Grčija skrajno sovrain iri katera se Hga tudi zaveda ter Rte nove zveze z ~ Italijo, katere skuša utrditi, kakor poročajo listi zadnje dni, s poroko bolgar-
Pes Eijo šteje štirinajstletni. Dani, ki gospodinji kakor ve in zna (poglavitni dohod, jo beračem, in darovi!) toliko kot otrok- Vštcvši Fijn skrbi tedaj ta mlada mati za sedem želodcev. Da-p Fijo in »pue« nista prijatelja, čeprav se v prvem dejanju še ne poznn.tn, ni treba povdarjati. Prvo dojanje se konča s tem, da konjar presenečenim gostom (sestri Ani, načelniku, žoni, zdravniku) sporoči novico, da se med otroci-begun-ci ni udomila le beda z vsemi svojimi posledicami, temveč tudi nalezljiva bolezen, Škrlatica. Načelnikova žena s G letno hčerko jo pri priči — popiha. Vendar so ookreviteljstvu šo no odpove. Načelnik obljubi varnostne ukrepe
— vse z ozirom na vojaško posadko, no morda na otroke —, zdravnik in sestra Ana, ki ji je takoj odleglo, ko jo pokroviteljice zmanjkalo, ostaneta.
Po tem dnevu, tako natrpanem z dogodki, ko je spoznala vrsto novih ljudi, izvedela o bolezni, zasanja štirinajstletna Dana, čuteč usodo otrok naj-neposrednje, na.jda.ljo sl n toč v njih obupno bodočnost in ob njih po sili raz-stoč v poklic in dolžnost materinsko
— zasanja Dana prečudne sanje, ki trajajo vso noč in napolnijo vse drugo dejanje. San ia namreč, da se je načelnikova štiriletna Gini pri beguncih okužila in je zbolela. Načelnik zbegano ženo zapre v stanovanje, bolnika pa da prepeljati v bolnišnico. ZeTm pobegne iz stanovanja in pribeži k Dani, iskat strehe. Pod utisom nesrečo se pokesa
sKega Kralja z italijansko princeso. ^ Rumunsko javno mnenje plava še vedno v smeri ^latinskega protislovafl-skega čustvovanja s surello latino -Italijo in eden velikih predsta vnikov v to stran usmerjeno politike je ravno Bratianu. Vprašanje je torej, čo D mogla samo rodbinska vez med dina* stijami zmagovati nad sentimentom naroda.
Ob tej priliki pa je važen še ne» drag fakt, katerega posnemamo iz ih' tervieiva dopisnika zagrebške »Kiječi* s članom naše razmejitvene komisij0 z Rumunijo, z dr. Mijatovicem- Dr. NS* jatovič je podal dopisniku > Riječi« n0, ka.j_ varnih in značilnih primerov n®1 prijateljstva in intransigentnosli K«' m unije v relativno manj važn ih v pr«' šnnjih razmejitve, ki so v bistvu sam0 lerenskti interpretacija mirovne pogodbe- Iz lega intervierva je razvidni da se mora naša delegacija ogorčen0 borili za vsako ped našega, ozemlja ? Banatu. Pa tudi razpoloženje v Jkjnuc niji ni napram Jugoslaviji niti naj' manj zavezniško. Vse to priča, da se i’s smerno preveč veseliti te nove zveze D da si ludi ne smemo preveč obljubljal od njo. Ako hočemo bolj na kratko o* znaeiti nora zvezo med Romunijo 0,1 Jugoslavijo, potem jo označimo naj' krajše miiko s primerjanjem z nekda' njo zvezo v polpreteklosti zgodovin®; zvezo med Italijo in Avstrijo, v kateri postavimo na mesto Italije — RorflF ni jo. na mesto Jugoslavije pa — Jugf®' slavijo. In s lem smo menda povedal -- dovolj.
K vprašanju železniške zveze s Prekmurjem.
(Dopis iz Ljutomera).
Z zanimanjem smo v „Jutru* z dne 23. tm. čitali vest, da je. železniška prop Dol. Lendava—Murska Sobot0 mišljena kot vojna železnica in da ni vznikla jz gospodarskih interesov, tein* več iz državnih politično-strategičnilt motivov, k temu pripomnimo, da so nam državn: politični motivi znani, toda zdaj ni primemo, razpravljati o njih ' časopisju. Povdarjamo samo to, da ostane najopasnejša točka nameravan® zveze Murska Sobota—Dol. Lendava-' Cakovac železniški most pri Mursken* Središču. O tem mostu in enako 0 omenjeni progi velja to, ker je komand« prekmurske posade 1. 1920. poročal* Savski div. oblasti glede mostu če? Muro, ki se zdaj gradi pri Veržeja* Poročilo se glasi: Istočno Prekmurje s* klinastim oblikom proteže se uskiF šavom uz Murn na istok do utok* rijeke Krke i imade samo jedan srnjeh jedan pravac veze sa zaledjem i to od Dol. Lendave preko Murskog Središč** Ova jedina veza-cesta i žeijeznica ns istoj tački, može se sa povisica Dol* Lendave uzeti pod direktnu topničkii
-**!
svojega ničemuraega življenja in s® razgali do kosti. Pojavi so Keba, feuih' Ijiva kot le kdo, s kopico otrok, Skr* latno ovenčanih in pred Dano pleš® kolo. Med temi ot roci Dana, zapazi. Gini* Mati otrokovega glasu no prepozni temveč zaupa tajni moči zdravnika* ki baje hodi po mestu in jo vsemočeh in vsedober. Med tem načelnik izvaja varnostno odredbe na način, ki nj®' go ve krute oholo še prekaša: ne-lo, d® otroško naselbino za straži z vojaškim kordonom, ki nikogar ne prepušča -*1 kor mu nedosta.jo ljudi, postavi za n* pravnega šefa otroški koloniji, za g®' spodarja nad življenjem in smrtjo ^ tem, od vsega sveta odrezanem kraju — konjarja.. Glupi dedec vrši posel V° svojo. Najprej so zanima za DaninoSfti psa. Nato v kamri iztakne bolnika, ninega bratca, ki bi ga bila le-ta ž® zdavnaj morala naznanili in izročit0 bolnišnici. Vso to ovadi načelniku- N®; Čolnik sc krvavo spre s sestro Ano, k0 konja rjavega vodstva ne priznava, k° se je komaj — vsaj začasno — otresi* pokroviteljstva načelničinogn. Tu vsT' ni zdravnik. Na poti je od hiše do liis:> Spremlja ga nobroj otrok. Z gesto N00' znreuca pobilo načel-trinova. prenr" ga konjavja-hlapca in veli Dani, fl* mu pokaže bolnega ctro-kn. Vpric® stark in otrok, ki so iz soseščine teli gledat, ozdravi bolnika, položU’*0 mu roko na čelo. Zdaj fudi druge č®110 dvigajo otroke nn rake ”b moli- čudodelnemu zdravniku, da Jih ozdravi,
mmcč
vatru, tako (ja sa saobračaj na toj vezi nama onemoguči u slučaju jačeg ma* djarskog napadja. Prekinučem ove jedine veze i pravca saobračaja prinuždena je cijela istočno - prekmurska posada i gradjanske oblasti, da traže saobračaj i vezu sa zaledjem zapadnije od Murskog Središča. Zato je najzgodnija tačka kod sela Bistrica na Muri 16—17 km za-psdnije od Murskog Središča. (Pri Bistrici se je prvotno nameraval graditi most, po zaslugi klerikalne dež. vlade se gradi zdaj pri Veržeju.) Svi preko-inurski putevi oclsjeka od Dol. Lendave do Murske Subote koncentrišu se kod sela Bistrice, a najvažnije tačke južno od Mure, Ljutomer i Strigova sa svojim putevima i vezama prama Ormožu i Središču na Dravi zahtjevaju, da se most na Muri sagradi kod Bistrice. (Približno 3 krn zapadno od te vasi bi tudi proga Ljutomer—Murska Sobota prestopila Muro, po novejši varijanti pa malo nad vasjo.) Ako prekmurski posadi^ bude odsječena veza kod Murskog Središča prama Čakovcu, to dalnji tok operacija mora gravitirati na liniju btrigova—Središče na Dravi i južno na dravske mostove kcd Varaždina, a naj-dalje na liniju Ljutomer—Ormož sa drugim dravskim mostom. To je moguče M 0’ a!{0 ss nov* most preko rijeke Mure sagradi u okolici sela Bistrice, a n j pošto zapadnije, jcr bi se inače pre-kmučem veze kod Murskog Središča i ddstupom prekmurske posade na zapadi: se pri Veržeju cijelo gornje Medji-murje i istočna Prlekija sa glavnim ve-zatua na dravske prelaze pala u vlast Madjsra, cime bi jim bio otvoren put ^ varaždinsku županiju.
2 ozirom na to strokovnjaško izjavo prosimo ono dobro poučeno stran, ki pravi, da je Jel. Dal. Lendava—Murska 3o_bcia mišljena kot vojna železnica, naj'nam razloži, ‘kako se strinja njena trditev s temi jrssao označenimi strate-gičnirni potrebami.
jan RogSič m stanovanjska beda.
. -rV{\ zadnji seji občinskega sveja iznesel, g. podžupan Roglič predlog, vako bi se naj omilila stanovanjska beda, ki j; v Mariboru ni mogoče priti v ckom. Vse evidence, vso stanovanjske uredbo so pomanjkljive in puščajo toliko izhodov, da je ves trud stanovanjskih komisij več ali manj brezuspešen. Pritisk, ki bi se naj bil po zadnji stanovanjski uredbi izvršil na banke in velepodjetja, je ostal vsaj v Mariboru do danes še brez uspeha. — Ddini izhod iz današnje stanovanjsko nuzerije pa je in ostane zidanje novih stanovanj.
Da bi se pa to nujno potrebno zidanje vendarle že enkrat pričelo, naj divina kot taka izvrši pritisk na vele-
, ■ -e v začetku sanj se je Dani prika-■ J‘‘\ rabia mati in ji je obljubila po-p100’ c1a^.se lwjavi drugič in nena-kanje se dvignejo za nadstropje ' lse’ J snaij so izlušči sanjska vizija .»vol opisen skim obiležjem. Načel-nkova^ zena, spokornica Magdalena, ‘ -Pl pred zdravnika in ga prosi, da ji re«i olroka. Zravnik ji pokaže Gini v ... i i!vnn-dolgajsici s porotnicami na P epih: sprejel jo jo med svoje krilatce.
&or otrok zapoje himno rešitelju «irnvmku m ga pospremi skozi vrata
Ko se Danica zjutraj prebudi — 3.
najde sobo. kakor je bila prei ,T* seh sedem želodcev še spi. te^- i Zii ln'ai}°’ obleko, kurivo in obu-P ’	bo1'„včeraj. Otroški kvartini so
£ ^trazoni z vojaškim kordonom akor so ji je sanjalo. Sestra Ana je
diln ienn’ dfl. bo poslej samostojno vo-« la begunski oddelek in uvaja svoj no-
f v J	ez railostl- Konjar lačnim o-
niti s p;is3°
berln Df'!a Tn vpnco naraščajoče ,-n J np. vcc|pbi no kod. ne kam, da ni s V.arni Pridobila dvojne opore. Prvič inozltrdile vero ukrepile sa. kazalo l-.' , ‘^1C K°.se.ji v sanjali pri-s evn" •	0 11','pni usodi odločajo,
knsot;!!U .m’ilznin11 obrazi. Ničemurna nilf čl *;'° Y Wcu Magdalena. Zdrav-pleraenit^mož	duhovit in
lupino Sni ' l0njar ima lo raskavo
knjeni' egoittl-l	*■ * Kfba1.Bta
, p«J si nadevljeta še tu-
podietnike in kapitaliste, H so sami šopirijo po obsežnih stanovanjih, s tem, da obdači vsu'nadmerna stanovanja.
Kot normalno stanovanje naj se računa za vsako osebo, vštevši otroke 16 kvad. m. Pri tem pa se računa vse prostore za bivanje, torej spalnico, jedilnico, pisarno, kopalnico itd. -Za vsak lev. m-, ki presega na osebo 16 lev. m. mara dotioni najemnik plačati davek, ki narašča sorazmerno s številom odvisnih lev. metrov mesečno 25 para, za drugih pet 50 para, tretjih pet 1 D in tako naprej do 50 para za vsakih nadaljnih pet metrov več. Tako bi plačala na pr. družina, obstoječa iz treh oseb, ki ima stanovanje, obstoječe iz troh sob, katere merijo skupno 118 lev. metrov, mesečno 220 Din. 25 para davka. Da se pa premožnejše družine ne bi izognile davku na ta način, da bi si najele eno ali dve služkinji več, ki bi jim prišli ceneje, kakor pa davek, se določi, da so sme računati v družino samo 1 služkinja. Od tega davka naj bi bila izvzeta samo uradno nakazana naturalna stanovanja. Nadalje se naj obdačijo ona stanovanja, ki se od 1. junija 191.4-naprej uprabljajo v druge svrhe ter tudi prostori, ki jili je n. pr. zasedla država s svojimi uradi, kakor šolami itd. Na vse te prostore naj so določi davek po 25 para od kv. m., da se na ta način prisili, tako državo samo, kakor tudi razna podjetja, ki so nahajajo v prejšnjih stanovanjih, k zidanju. — Zdravnikom, obrtnikom naj se za izvrševanje obrti potrebni prostor ne obdači. Advokatom naj se določi po 10 kv. metrov za vsako uradniško moč, odvisni prostor pa naj se prišteje k odvisnim, metrom stanovanja, in se naj potem skupno število obdači- Enako tudi pri zdravnikih.
Agenture, špedicijo itd., ki imajo svoje poslovne prostore v bivših stanovanjih, naj plačajo od vsakega, zasedenega kv. metra 1 Dinar. Davka proste naj bodo one meblovane sobe, ki jih dajo najemniki stanovanjskemu uradu na razpolago.
Tu bo morda marsikalc najemnik, ki se širi danes v prostornem stanovanju, raje odstopil dve sobi,,za kateri bi moral plačati nemalo davka, stanovanjskemu uradu. Stanovanjskemu u-radu pa bi z dvema praznima sobama ne bilo nič pomagnno, kajti samcu ne more dati prazne sobe, družini pa ne stanovanja brez kuhinje. Zato se mora prisiliti gospodarja, da napravi iz eno take sobe kuhinjo, sicer naj plača od vsakega neporabljenega Jev. metra 1 Din., to pa lo pri prostorih, ki so večji kakor 40 kv metrov.
^Davek naj se odmerja in pobira mesečno. Plačati ga mora d etična stranka, ki je 1. v mesecu v stanovanju in sicer direktno brez posredovanja gospodarja. Za prijavo velikosti stanovanja jo odgovoren tako gospodar, kakor
stranka. Vsak prestopek se naj kaznuje z desetkratnim zneskom plačanega davka.
Dohodki iz tega davka naj se stekajo v poseben stavbeni fond, s katerim naj gradi občina mala stanovanja z eno in dvema sobama, na katerih trpimo največje pomanjkanje. Stanovanja v teh novih stavbah bi bila poceni, ker bi bilo treba kriti samo etrpške za vzdrše-vanje.
Ta predlog je na prvi pogled zelo popularen in sprejemljiv, ter bi naj tvoril ta davek nekako obdačenje luksuznih stanovanj. V praksi pa je ta načrt neizvedljiv ter bi bil tak davek skrajno krivičen, ker bi le malo zadel milijonarje in bogataše, pač pa bi padlo največje breme na srednje in delavske sloje. To pa že iz enostavnega vzroka, ker si danes nikdo ne more sam izbirati stanovanja, temveč mu to edinole stanovanjski urad nakaže- Ali naj bo potem ubogi uradnik, ali pa morda hišni gospodar kriv, da je stanovanje par metrov večje? Stare stavbe imajo povsod večinoma samo velika stanovanja, ki se jih dandanes vendar ne more več zmanjšati ter napraviti iz enega dvojno. Isto je pri obrtnih lokalih. — Marsikateri odvetnik, (ki so menda predlagatelju posebna tarča) bi rad zamenjal svojo, preobširno pisarno, da bi mu ne bilo treba pozimi zmrzovati. Kar se tiče merila, je 16 kv. metrov za samca res dovolj, toda družina z otroci potrebuje že iz sanitarnih ozirov več prostora. Res je, da se stiska danes na stotine družin v tesnih stanovanjih, ki nikakor ne odgovarjajo sanitarnim potrebam in predpisom; toda sami ne smemo teh pomanjkljivosti še povečati s tem, da sedanja sanitarnim potrebam odgovarjajoča stanovanja še obda/rimo. Na vse zadnje bi morali še zrak obda-eiti. \
Če se že hoče z davkom k'aj'doseei, se mora to izvršiti tam, kjer je to mogoče, to je pri premožnejših slojih. Kot merilo mora služiti premožeuje in dohodek. Zato se naj obdači one, ki bi po svojem premoženju lohko zidali, a tega do danes niso storilk Obdači naj se one, ki imajo nad 1 milijon premoženja in dohodkov. Teh v Mariboru ne manjka. Omenimo le tvrdko Gotz, Južno železnico itd. Ta davek pa naj stopnjera-a narašča tako dolgo, da se jili na ta način prisili, da zidajo vsaj za svoje ljudi in uslužbence stanovanja.
S tem Rogličevim »narodno socijal-nim« reševanjem stanovanjske bede se bodemo pečali še ob drugi priliki.
kojjuclomilo obleko. Načelnik je načelnik.
Dana se oklene načelnikove žene, ki vzlic kordonu in nevarnostmi pride nadzorovat- Zaupa ji malčka — mrliča, ki jo umrl ponoči, zaupa ji bolnika, ki bi že zdavnaj moral biti v bolnišnici. Pokroviteljica se poslovi od sestre Ano z roko, ki se odreka; jedva pa je odšla, so prikaže v — zahrbtnih ukazih. Izpred osuple sestre Ano odneso mrliča, za katerega ni vedela, zdravnik pride nepozvan pogledat skritega bolnika Sestra Ana, »samostojna voditeljica otroškega, zn volišča*, se razkači, pusti vse skupaj in gre. Sam načelnik jo ne more pregovoriti. Ostane samcat zdravnik in v njegovih rokah usoda otrok. Zdravnik in konjar. Zdravnik Dani bolnika pusti, ker ni nalezljivo bolan, konjar pa sejmom odreči psu, ki jo skupno z družino postal varovanec načelnikove žene.
h'ako se ta igra končuje optimistično, kot se končujejo vse igre, pisane iz o-troske duše. Vendar si pisatelj ni mogel prihraniti perspektive v temno bodočnost- Končni prizor jo le svetel presledek ; kar te otroke čaka, ne moro biti mo dobrega.	f
»Dodiči velikega časa« se imenuje igra zato, ker se godi v največjem času vse svetovne zgodovine: letn 1914.— 1918. Tudi tam, kjer ni ČloVok klal človeka. A’ zaledju, so je pokazal človeštva pravi obraz: nakaza. In naši otroci so dediči vMikeva časa.
Politične vesti.
. ..* Prisilno državno posojilo v Nemčiji. Drža.vni kancelar dr. Wirth je dosegel zadnje dni velik političen uspeh. Posrečilo se mu je izvršiti davčni kompromis med strankami, tako da je pridobil za vladno politiko veliko večino arlaraenta. Davčni kompromis bazira na izvedbi vladnega davčnega načrta, kateremu_ se pridruži še načrt o prisilnem posojilu v višini ene milijarde zlatih mark. S tem kompromisom se je silno ojačila vladna koalicija. V priu-cipijclni opoziciji ostanejo samo vse-nomci in komunisti.
J Govor dr. Wirtha v seji nemškega državnega zbora. Na seji nemškega državnega zbora v četrtek je državni kadcelar dr. Wirth podal izjavo državno vlade. Orisal je najprej politiko, ki jo jo ministrstvo v svoji zadnji sestavi zasledovalo od 26- okt. 1. 1. naprej ter jo jo označil z nastopnimi besedrtmi: V notranjosti obnova državo, odprava gospodarskih, socialnih in moralnih vojnih škod z notranjo konsolidacijo države, na zunaj pa: sodelovanje Nemčije pri vzpostavitvi pravega miru. Kot sredstvo za to je označil pripravnost, izpolniti^ do največjo možnosti breme-ma Nemčije ter mirovne pogodbe s svojimi dodatki. Državni kanoelar je nadalje izjavil, da se program, ki ga je zahtevala^ reparacijska komisija v Cannesu, izda jutri v obliki kratke spomenice. Šli bomo, je nadaljeval kan-celar, v Genovo z devizo, ki jo tudi de-viza konference: Sporazum vseh narodov, revnih in bogatih, zmagalcev in premaganih. Nato je državni kancolar preciziral stališče Nemčijo proti Fran-01 ji- Nemška politika, zavzema napram Franciji politiko, ki jo je rodil Briand aliPoinoare- Isto stališče, namreč, stališče. ki izvira iz prave voljo do miru in
iz treznega in jasnega spoznanja raz* merja političnih sil in pripravnosti, doseči zadovoljitev.
* Iz madžarske politike. Ko je na-
rodna skupščina sprejela budžetni pro-vizorij, je prešla na volitev predsednika. Gostan Gal je dobil 99 glasov, Szi-' llagy le 23, tako da je bil Gal ponovno1 izvoljen za predsednika narodne skupščine. Nato je poslanec Sander inter-poliral glede zastave cesarskega gobe-| Ih>a, ki ga namerava zastaviti avstrijska vlada. Prihodnja seja se vrši jutri,
” Zborovanje avstrijskega Bauern-bunda. V Leobnu se jo vršil	u-
stanovni občni zbor avstrijske deželne zvezde. K tej pripadajo neodvisni kmetje Štajerske. Koroške, Gornjo in Nižjo Avstrijsko, Solnograške, Vorarlberške in Bureke. Na občnem zboru je bil enoglasno sprejet sklep, da se avstrijska deželna zveza priklopi nemški deželni zvezi. Predsednikom je bil izvoljen bivši narodni svetnik Leopo-ld Stocker.
Iz slovanskega kuliur-nega življa.
O poljskem šolstvu je izdalo ministrstvo prosvete pregledno statistiko, iz katere povzamemo, da ima poljska republika 392 srednjih šol, od teh 234 s poljskim učnim jezikom, SO z židovskim. S z nemškim in 1 s francoskim. V Pbznanju, čigar šolstvo se šteje posebej, obstojajo 104 gimnazije, izmed teh 31 nemških. V" Pomorju je 29 srednjih šol (5 nemških). V Voliuju 32 zavodov (7 poljskih, 4 ukrajinski, 20 ruskih, 1 židovski). V šolskem okrožju novgorodskem je 17 gimnazij (14 ruskih, 3 poljske).
Poljski litinami večeri. Varšavsko »Towarzyshvo literatow i dzienmikar-zov«, ki je nedavno izvolilo za predsednika Kaz. Tetmajerja, je priredilo v lastni hiši (to hišo je darovala društvu poljska vlada — kako pa skrbi naša vlada z.a pisatelje in žunalisto?) — Čitalnico in knjigarno. Razen tega se vrši v zimski sezoni cela vrsta predavanj in starcvaršavskih literarnih večerov, posvečenih sodobnim pisateljev. Tako so priredili častni večer Štefana 2e-romskega, za njimi pa slede častni ve-, čeri J. Kar»prowicza, Waclavra Beren-tn, W, Rejmomonta, W. Sieroszevske-p ga itd.
Dvestoletnica Ruske akademije znanosti bo leta 1925. Na seji francoske akademijo znanosti je ravnatelj Pavlovskega observatorija, znameniti ruski fizik N. A. Krylorv povabil francoske akademike, naj se udeleže proslave dvestoletnice v Petrogradu. »Svetovni kapitalizem — je dejal — je izkopal globoko prepade med narodi in državami, znanost pa zida, svoje visoke mostove preko vseh teli prepadov.« Prof, Kvylov se vrne v Rusijo.
Jugoslovensko - poljsko pobratlnr. stvo. V prvi polovici februarja vprivo-i ri mestno gledališče v Lvovu dramo Josipa Kosova »Požar strasti«. Ta pra-mijera bo praznili jugosiov.-poljakega': pobratimstva. Predst. bodo prisostvovali diplomatični zastopniki Jugoslavijo skupaj z avtorjem, ki ga je meisto Lvov povabilo kot svojega gosta. — Zagreb se bo revanžiral Poljakom s1 slično proslavo St. Przybyszewskega.
Glasilo slavistov. Letos spomladi pr}-1 eno izhajati v Pragi znanstveni list »Slavija« (urednika univ. prof. dr. Murko in Hujera). List bo naslednik' Jagičevega Archiv fiir slavdsche Phii-lologije in bo gojil slovansko lingvistiko in literaturo zgodovino.
Obnovitev ruskega, založništva. Ta Moskve poročajo, da je sovjetska vlada ukinila, nekatere prisilne odredbe preti založnikom knjig in bo podpirala razvoj knjižne produkcije.
Socijologjju kot učn! predmet. V češkoslov. parlamentu je predlagal poslanec Srddnkn. da sc v srednjih, strokovnih in višjih šolah uvede obligaten študij socijotlogije.
Umetnost v sovjetski Rusiji. V vladnem odboru za lepo umetnost sedita znameniti umetniški kritik Grabar in slikar Kandinskij. Z njunim sodelovanjem se razvija ruska, umetnost. Številno, zasebne zbirke so izp remenjene v muzej, tako da je danes na Ruskem 191: muzejev (pod carskim režimom jih je bilo samo 31). Petregrajska Eremitagc| so je znatno razširila. Značilno je, da) so bile otvorjene v Onusku in Irkutsku! visoke šole sa umetnost, slikarstvo iu; godbo.
\~m T	iSr#,	^	'-.^,-WSr^—TV	". ^ -, m&Lrnm " '..■■■- m—■ll'n..W	----
Zanimivosti.
'Japonska društvena igra. — Maršal Foeh in roditeljica. — Nestrankarski Tbik- — Gledališče za slepce. — »Brcvi
e	lhanu«.
Nekoč je trdila neko evropska prin-cezinja, da jc »bridge* igra aristokracije. 'Japonci te igre *. ioli ne poznajo, zato pa imajo svojo posebno igro, katero res lahko igrajo samo pristokrutjc ;iu plutokrat.jc. To je rig--i 7, bisernicami«. V odličnih japonskih krogih najdete uljudnest. kakoršno mnogokrat z/uh a n iščete v naših »najboljših< rodbina!). Imenovana igra se ■večinoma igre, po japonskih kopališčih, 'posebno pa v ikavn. Za to igro 'mora hiti osem igralcev, in sicer 5 žensk in 3 moški. Igra c s vrši pri okrogli mizi, na kateri je cel kap školjk-blsernie. <*■© jih je na primer sto, jih dobi vsak igralec dvanajst. Igra je pravzaprav podobna loteriji in stavi se na .školjke, ki vsebujejo biserna zrna. katera se pa seveda odznnaj ne morejo videti, igra, kateri je prisestovaj nek H0laftd.ee, so ja pričela,s sto školjkami, katere je dal znani gojitelj školjk, giasovlti Mikimoto-Od školjk, ki jih on V7.ga.ja, ima včasih do 70 odstotkov v sebi biserna zrna, toda od teh jih mmore porabiti v trgovini jerlva deset. Zato predajajo nekateri trgovci školjko .po sto in sto komadov skupaj. Cena je odvisna od starosti školjke. Naročajo se lahko školjke po eno do pet fot'stare. Petletno školjke stanejo 100 komadov 50 jen, mlajše so seveda cenejše. Igra z bisernicami je zanimiva pravzaprav samo radi napetosti, s katero vsak igralec odpira posamezno školjko v upanju, da najde v njej biserno zrno. Školjke odpirajo (igralci po redu. Zato lahko vsak dobi 'celo imetje, lahko pa tudi vso izgubi, posebno če igrajo za visoke vsote, prav tako, kakor v loteriji. Oni, ki zgube, se tolažijo s tein. da .pojedo odprte školjke. V ta namen ima vsak igralec pripravljeno vse potrebno jedilno orodje in dišave, ki se pridajo školjkam, da so bolj okusne. Igra je posebno zanikrni va, če igralci stavijo na posamez-jne školjke ali jih prod odpiranjem za? ■menjajo. Navadno pa konča igra tako, .'da eo na koncu dame obložene z-biseri, gospodje pa. praznih žepov. Pri igri, kateri je prisostvoval omenjeni TTolan-jdec, je bilo v sto .školjkah šest biserov, od katerih sta bila dva posebno lopa in j velika. Cela igra je stala 50 jen, zabave dn .smeha pa je bilo več kot preveč, razen tega pa še par lepih’ biserov.
*
Velikemu maršalu in predstavniku zmagoslavne francosko-vojske. Fochu, .so je nedavno pripetila v gledališču smola, da ga je roditeljica pošteno 0-štela. Maršal je sedel v neki loži. Pred začetkom zadnjega dejanja je prinese! iz garderobe svoj plašč ter ga obesil preko ograje. Komaj jo to zapazilo pazljivo oko gledališke roditeljice, je •prihitela v njegovo ložo, ga pošteno nahrulila in ošfela, češ, škoda da sedi v loži, pa ne ve, kako se irha obnašati. Maršal je vzel tiho svoj plašč ter ga položil čez kolena. Roditeljica seveda ni vedela., s kom ima opravka in čudila se je, ko je zvedela, koga je tako nahrulila.
.... *
Nek češki list je nedavno pMnosri iz Tyna Hcršnva sledeči oglas: Vrem gospodarjem naznanjam, da je moj bik na razpolago vsem kravam naših gospodarjev. ne glede na njih' politično prepričanje. J. Cul dan,' gospodar. — 1’o mora. biti res popolnoma nestrankarski bik.
• Zanimivo predstavo opisujejo angleški listi. To je bila predstava za slepce v Leatb.erheadu, Slepi igralci so igrali pred slepimi, gledalci, Od predstave so bili izključeni vsi, ki vidijo, •razen učitelja šole za slepce- Igralo se ;ic približno tako, kakor v drugih gledaliških. n gledalci so »uživali« s pomočjo sluliri. Lčitclj Mili na zavodu za slepce .m'!sli. da zna jo slepci toga. zavoda več knjižcvnnrdi, kakor na niihovi zdravi sovrstniki. Poslušajoč deklamacijo, razumejo morila več, kakor pa oni, ki čif/ijo. kor niso tako raztreseni, fotuvoc zbrani m ve boli užive v snov. /-■-to misli, da bi bilo dobro, če bi se slepcem ye£ predavalo iz književnosti.
iV kako neprijeten položaj lahko spravi človeka nedolžna opomba ali opazka, priča sledeči dogodek: Nek madžarski žid v mali vasi1 je vložil na ministrstvo prošnjo za izpremembo svojega imena. Ministrstvo je prošnjo zavrnilo ter poslalo pristojni občini, da mn jo vrne. Na aktu je bila s svinčnikom pristavljena, opomba: »Brcvi mami« (neposredno). Občinski tajnik do-tične občine je bil’sicer brihtna madžarska. glavica, toda te učene opazke ni mogel razumeti. »Biti mora gotovo nekaj zelo važnega«, si je mislil, »in. treba bo skrajno previdno postopati!« .Dolgo si je lomil glavo, nazadnje pa jo je vendarle »potuhtal«. Bic.iilea je dal z mesta zapreti, ministrstvu pa je poslal brzojavko: Opomba »Brevi mahu« nerazumljiva; prosim nadaljnih odredb. Prosilec še nahaja začasno v občinskem zaporu! Po treli dneh je dobil tajnik »daljne odredbe« zaprti žid pa svojo prostost.
Morje m pomorstvo.
Uvodna beseda.
Živimo daleč v zaledju, v alpskih pokrajinah- Država, ki je naša svobodna domovina, pa. je pomorska država, četudi so razteza daleč v notranjost kontinenta. Jugoslavija ima morje in tu leži velik del njene bodočnosti. Dobro verno, kako se je Srbija borila za dohod k morju in s kakšnimi žrtvami je bilo doplačano njeno hrepenenje- Ali. ta borba je bila naravna, zakaj narod, ki hoče biti popolnoma neodvisen, mora imeti prest izhod v svet. Z morjem narod tako rekoč diše; morje lahko prehrani. reven narod, morje neizmerno dvigne blagostanje vsakega naroda, ki črpa. iz njega gospodarsko zaklade. — Borba med. Jugoslavijo in Italijo ni zgolj borba dveh narodnosti, marveč tudi borba dveh gospodarskih enot, ki si hočeta osvojiti lepo Jadransko morje. Mi ne dvomimo, da bo ta dolgotrajna borba, ki smo jo šele začeli, končala z našim uspehom, ker imamo vso pravico do celotne severne in vzhodno obale 'Jadrana. A tudi na dalmatinskem delu Primorja nas čaka krasna, bodočnost. Tudi tu lahko naša država črpa neizmerne zaklade. Delo, ki čaka državo ob morju, je ogromno. A v primeri z koristjo, ki jo bo imel ves narod, se ta trud krasno izplača.
Velik problem narod- in državnega jedinstva je v tem, da se ves jugoslo-venski narod vzgoji za morje t. j. da se gospodarsko in prometne sile obrnejo, usmerijo proti morju. Danes ne smemo gledati, na naš Jadran tako kot smo gledali prej. V Avstriji so se alpski sudetski Nemci bolj brigali za morje in. pomorstvo kot neposredni sosedje — Slovenci, Brigali so se pač zato. ker so bili gospodarsko močnejši narod in ker so bogateli iz morja.
Če kedaj, velja danes klic: K morju! Naša trgovska mornarica, jo v povojih, a,ko pa so bo ves narod zanimal za njeno potrebe, bo vzrnsla. lepo in ponosno, da bomo imeli veselje ž njo. Naše železniško zveze so skušnjo preori-jentirati in zvezati, da dospejo k morju. Na. kažipotu našemi gosnodarskega razvoja, jo zanjsano: Trst. Roka, Split. Dubrovnik, Solun. Koliko možnosti nam odpira vsako izmed toK imen!
Mislimo, da je morje in pomorstvo eden izmed eksistenčnih pogojev našega naroda. Treba je tedaj, tudi če smo v zaledju, vzbujati zanimanje, pozornost in navdušen ;e za morje in pomorstvo.
(':v hočemo, da se bo država, res lconso-lidii-ala, moramo kreniti tudi na. to pot. Rudi tega smo sklonili, da bomo v vsaki sobotni številki objavili rubriko »Morje in pomorstvo«, v kateri bomo prinašali krajšo vesti, ki so s tem v zvezi. TJverjeni smo, da bo krog naših čitatoljev hvaležen zn to pozitivno delo na utrjevanju našega narodno-go-spodn.rskecra obstoja in naše državne bodočnosti!	'	'•*••■■ ‘o
»Jugofilavenski Pom or a c«. V Zagrebu izhaja list » Jugoslov. Po.mor.ic«, katerega urejuje poročnik trg. mornarico g. Rudolf Črnič. List, ki izhaja vsakih 14 dni, si je nadel nalogo, da pri nas propagira, morje in pomorstvo. Tz vidika., ki snio ga razložili zgoraj, jo ta propaganda važnega pomena za jugo-slovensko zaledje, ki. se danes mrioiro puemnlo zanima, za pomorska vpraša-n ja- V prvi številki »Ju go.slo v. Pomor-
ca« čitamo lep, navdušeno pisani članek' Milana Kosoviea »Mornarica«. — Viktor Cerič prinaša statistične podatke o prometu velike ladjedeJske družbe >Lloyd’s Register of Shippjng«. članek je pisan zelo zanimivo in nam podaja nekoliko vpogleda v velikansko delo angleških pomorskih podjetij. — »Vijesti« vsebujejo celo vrsto nktuelnih notic. List priporočamo, ne drt bi bili izrecno 11 a prošeni, ker je treba podpreti vsako pozitivno delo. ki gre za velikim in za. ves ha,red koristnim ciljem. Stane letno 1-0 Iv in se naroča v Zagrebu, I* rila z Gjuro Deželica št. (17.
Pomorski Rječnik. Agilni poročnik trg. mornarico g. R. Črnič v Zagrebu izda v bližnjih dneh »Pomorski Ttječ-nik«, ki. ga. jo pripravil s sodelovanjem najboljših' strokovnjakov. Tako dobimo enotno srbsko-hrvafsko pomorsko no-^nonklaluro, ki bi. morala zainteresirati tudi slovenske gospodarske kroge.
Novo paroplovno društvo. V 'Dubrovniku se je osnovalo novo parobro-dnrsko društvo, ki si je nabavilo v Angliji. dva pavobroda: »Dubrovnik« (730 ton) in »Lokrum« (780 ton).
Kako druge države ščitijo domače pomorstvo. O tem nam priča novi portugalski. zakon za plovbo, ki tako ščiti razvoj domače plovbe, da so se morale inozemske družbe s pomočjo svoje diplomacije pritožiti zoper ta zakon. — Portugalska vlada je odredila, da imajo domače ladje prednost pred vsemi tujimi in da. uživajo v domačih’ lukah na jrazličnejše ugodnosti, popuste pri pristojbinah, davkih itd. To obzirnost do domačega dela in domače produkcije se 'državi bogato poplača, ker se dvigne skrb in podjetnost domačih družb in podjetnikov,
»Češkoslovaški Lloyd«. Češkoslovaška vlada se trudi, da bi s sodelovanjem češkoslov. paroplovno družbo osnovala veliko paroplovno družbo »Coehoslo-venskjr Lloyd«. Osnovna glavnica te družbe bi iznašala 150 milijonov čsk krop. To glavnico bi položila deloma vlada, polovico pa domači gospodarski krogi. Pogajanja za nakup štirih’ ladij srednjega angleškega tipa so so že začela, skoraj gotovo je, da bo družba kupila še več pa.robrodov. »Češkoslov. L!oyd« je namenjen za trgovsko plovbo v Črnem morju, oziroma med ruskimi, romunskimi, bolgarskimi in turškimi lukami v Črnem morju ter s Carigradom. Pozneje bi se njegova interesna sfera razširila na Sredozemsko morje, Indijski ocean in Južno Ameriko. Čehi imajo samo tanko vodenb žilo, ki jih veže z morjem: internaoijonalna Donava. Kot podjeten in delaven narod pa bodo izrabili to priložnost, ter se razširili daleč v svet. Kaj bi Čehi storili, če bi imeli našo lego in naše mor-
Kam gre Rusija?
Pariški „Le Journal" prinaša pod tem naslovom članek Leva Tolstoja, sina velikega Tolstoja, o položaju v Rusiji. Opirajoč se na podatke, ki mu jih je dal šolski tovariš Georgij Maslov, cim začasne ruske vlade, ki je nedavno odšel iz Rusije, prikazuje v zelo temnih barvah sedanje razmere v svoji domovini, izreka pa tudi vero v lepšo bodočnost.
V zadnjih štirih letih odpada na 1000 prebivalcev 24.9 smrtnih slučajev, a samo 1.3 porodov. Prebivalstvo se zmanjšuje ne samo v mestih, marveč tudi na deželi. Mortalitet iznaše približno 138% v primeri s porodi.
V 12 starih gubernijah centralne Rusije je bilo- 1916. 1. 25 milijonov duš, danes jih je 22 milijonov. Narod umira vsled pomanjkanja hrane, kar je tembolj občutno, ker nima obleke in drugih potrebščin. Leto 1922 bo še slabše. Posledica tega obupnega stanja je, da cele občine zapuščajo svoja ognjišča in se selijo drugam. Tako so izpreznjene Široke pokrajine Rusije, velike kakor Belgija.
V mestih je polovjca hiš porušenih, a v večini ostalih ni varno stanovati. V Petrogradu je v kleti prodrla voda in smrad. Samo na vasi je rusko Življenje ohranilo svoj stari značaj. Tu je še nedotaknjen vrelec prave ruske moči. Mentalitet ruskega kmeta se ie znatno izpremenil.' Postal je aktivnejši in razvitejši.
Stari pomješčiki so popolnoma izginili. Meščanski stan ali inteligenca je
1 zelo oslabel in nima nobene avtoritete* Delavski prdletarijat je padel 1. J 920 na 4 milijone napram 9 mili ionom 1. 1897-Solanih delavcev ni več. Dri njih je šel, na deželo in sc pokmetil, druge so uničile vojne, beda in glad.
Maslov veruje, da boljševizem ne bo mogel ostati, a tudi ne se razviti sam na sebi. Lahko bi ga podrla protirevolucija. Odkod bo vzela svojo moč? h globin naroda!
Kljub vsem velikim reformam, ki 50 jih boljševiki izvršili, imamo jasne dokaze o njihovem polomu. Glad ubija tisoče ljudi. Vstaje postajajo vedno nevarnejše. Primanjkuje kruh, les in premog. Železnice komaj vozijo, vagenoj 1 je vedno marj. Večina tovarn staji-Ker je letošnja zima brez snega, 112 posluje riiti tipičen ruski promet sankah.	_	1
Komunisti in komunizem izgubljal0 svoj zadnji ugled. V vaseh se esredc' točuje prava Rusija, da se v danen* trenutku dvigne in stopi v novo življenj«'
Dnevna kronska.
— Delovanje J DS na Štajerskem.-j Demokratska stranka začenja, kak°c deželi. Tako se vrši na Svečnico 2. felift ljenje tako v Mariboru kakor tudi l)0 deželi. Tako sc vrši. na. Svečnico feb*-v Središču velik demokratski, shod, mk katerem ho poročal minister n- r. g- <h' Kukovec. Dne 3. februarja v soboto, s® ] vrši občni zbor demokratske or,'radiacije v Rogaški Slatini, na katerem ho. tudi poročal dr. Kukovec. Dno 5. febr* bo v Hrastniku občni zbor krajevne oh! ga.nizaci.je JDS. Prihodnji teden pa s« vrši v Mariboru veliko zborovanje °J; brtnikov, na katerem bo govoril tudi dr. Kukovec.
— Izmenjava .Mlinarskih novčnak' Finančno ministrstvo je sporazumno \ \ Narodno banko začelo z, 20. t. m- jemat': iz prometa novčaniee državnega izda*1 nja po 5 dinarjev. Od tega dne dalje te* če desetmesečni rok, in sicer 6 mesece^, za zamenjavo novčanic pri podražili j cali in pri centrali Narodne bard?0 kraljevino Srbov, Hrvatov in Slove«- j ev- ostale 4 mesece pa se novčaniee zamenjajo le pri centrali Narodno baiik«, v Beogradu. V korist občinstva je, d*j; si te novčaniee čimpreje izmenja P1'1 podružnici ali pri centrali Narodu« banke kraljevine Srbov, Hrvatov h* Slovencev. Da se občinstvu, ki bivajjl krajih, oddaljenih’ od središč, v katerih ! se nahajajo centrala ali podružnice Jfa* rodne banke, ola jša, izmenjava novčat; nic po 5 dinarjev, je generalna direkcija. državnega računovodstva izdaW navedbo in potrebna navodila vsem državnim blagajnam in davčnim uradotf" da posredujejo pri izmenjavi teh no7; čanic.	’	'	«	j
—• Pobrežje (Dopis.) Mesar ScKva0 ima še vedno v svoji mesnici govedi?10 po 3(5 K leg. V zadnjem času ima ^ mož, ki sji jo po vojni nakupil žo t?1 hiše, sicer tudi meso, katerega prodaj ja. po 24 K kg. Toda to meso je tako, d0, ni vžitno. Juha skuhana iz tega meS* je rjava voda brez vsake maščobo, m0' so samo pa prava hrastova skorja. ^ se v dogi od nem času ne bo spremenil0 j to postopanje z odjemalci, mn bomo P0" | svetili na drug način.
— Statistika socijalne bede. Od n«- j kega okoliškega učitelja smo prejel' sledečo žalostno statistiko socijalne bedo, ugotovljene v enem samem razredb tamkajšnje šole, ki šteje 55 učencev« H ra na. Za zajntrek’ dobiva: 10 učencev žgance z mlekom, 0 učencev žgance z zeljem, a 19 učencev prežgano j«" ho.. Kruh za južino ima deloma dopoldan deloma popoldan ali obakrat ^ učencev, nima ga pa 14 učencev. Topl° kosilo ima 17 učencev, nima pa ga $ j učencčvOi dobijo po šoli 015.0. kar je °J I stalo drugim domačim od.obeda). večerjo dobi 17 učencev mlečno j«°' II) krompir, 22 pa žganca, ali kako
ho. Obleka: Po le eno obleko, ima 27 učencev, po le on par čevlji jih ima 36; po le on klobuk 31; po ruto 3; po eno srajco S; po dve s raj G j 13. Radi pomanjkanja obleke jih 110 ! moro ob nedeljah v cerkev Ki, ob el0-1 ! bom vremenu v šolo pa 27. Snaga 1° je pri večini nepoznana lastnost. % j Rodbinske razmere. Mačehe burijo/*? j 53 trijo učenci; očima 1; brez roditelj0^ t sta 2; v vojni jih je izgubilo očota '* Ta statistika jo zelo žalostna, nosehs^
Maribor; 29. jaM&v/a i922L
>T <S B' O E«''
l>!" »Vrl	•RUK
Btran 5«
ako pomislimo, rda to ni niti ena naj-
ubožncjših vasi. Kaj je šele drugod!
— Krščanska ljubezen. (Dopis.) Zadnjo nedeljo je šla neka dekla s pomočjo dveh palic po eni nogi iz Zrkovc v mariborsko bolnico ter med potjo bridko jokala. Drugo nogo si jo revica pri dolu baje izpahnila ali strla; kljub temu pa, da je njen gospodar bogat kmet in velik kristjan, posestnik treh konj, je ni hotel odpeljati v bolnico, . temveč se je morala revica sama podati na to težko pot po eni nogi. Tako si naši kmetje ne bodo pridobili ljubezni in naklonjenosti poslov’ in delavcev, k pomniti pa bi se morali tudi zlatega reka:	>■ Blagor usmiljenim, ker bodo
usmiljenje našli!«
v— Sv. Martin pri Vurbergu- (Za most vez Dravo.) Škoda za naš, tako lep in .prometen kraj, da smo tako zapuščeni in zaprti, kakor da bi bili v Sibiriji. Mostu čez Dravo še vedno nimamo, le dva bioda imamo, toda, ravno, ko bi ju najbolj rabili, stojita oba. Prvi stoji, ker ima res premalo vode, drugi pri Zgornjem Dupleku pa stoji v sled malomarnosti načelnika in njegovega kiu-kovanja ljudstvu. Sedaj stoji brad radi male napake že celih 14 dni, dobri *; načelnik pa ge. še ni še! pogledat. ■Kdaj bo zopet vozil, ne ve nihče, žalostno je. da se v tako Veliki fari, ki obsega stiid občine, ne najde boljšega Ho-za brodonačc,laika, kakor je seda-nji častihlepnež, ki sedi le doma za bečjo tor premišljuje, kako bo spomla-.	njivo (johe), da ubogi brodar
4a nič ne bo dobi 1 • 7ti\. brod se pa ne briga. Zgode eo slučaji da rabi kdo nujno pravnika, ali da gori in je troha polarno bmmhe, katere pri nas ni, toda kako si pomagati, ko ni ceste, ni broda, ni mostu. 01) takih razmerah moramo Poginiti. Treba bo, da se vsi farani skopaj zavzamemo pri merodajni oblasti žti pomoč, da dobimo pošten brod. Če se bomo dovolj zanimali in prosili pri oblasti, ki nam bo šla gotovo na roko, 801)0 dalo sčasoma postaviti tudi most’
nove zvonove smo kmalu nabrali Potreben denar, če bi bili složni bi tudi KH.most lahko nabrali potrebno sveto, ’'a''-.or za zvonove, saj bi denar , č -"*v Ki?*nbl.ten, ampak bi so plodonos »o obrestoval in poplačal. Zu zgradilev °ga mostu bi nam bilo hvaležnih 32 brizadetj.li občin. Mariborski mestni Qit bi dni staiM most brezplačno Ki razpolago. Polovico lesa, če ne trije deli, jo gotovo še dobrega in bi nam zadostoval. Z malimi stroški in z vodne pomočjo bi ga lahko snravili doli ter $i postavili most, ki bi vsaj za prvo silo zadostoval, dokler bi ne zbrali de-^rja za novega, železnega. Delajmo skupno in s pomočjo naših oblasti, pa bomo gotovo imeli uspeh!
__ Prostovoljno gasilno društvo v «07,vanju priredi dne 5. februarja ob K un popoldan v prostorih Petra Trin-' r.° v Razvanju pustno veselico s slede cun sporedom: Ple-fri venček, licitacija Ji' prosta zabava. Za dobre pijače in je-i) -as) ?i‘csl\r,)!-i(lno ol>i !o. Vstopnina v ni-m	<lobieck namenjen
■luddhisba za nabavo novih 'cevi
udolnSi hvS°Ž!,° 5i,)rejemajo. K obilni' naelezbr vabi odbor.
dimTi l^0^,2 df!:lcii PUjct. Prod par 7®’,	1)ri;,6le	°blnsd na Roki nevar-
j At fen’0? Z ifhn' nekega 7-eigler
ial to i	Zei"!er 80 je izda-
KL ^kademicnega slikarja (m- je
15 do 2n?f^h <I^Insov’ iskal znanja s deklAfi- Sv°ie žrtve nJi • ,mlp^-ial na Reko, kjer jih je
iosedni 7 mfPmdvo- Kolikor se je Posedaj dognalo, jo prodal Zeiglor na ta način krog 300 deklet
~ Smrtna kosa. Dne 2-1. jan t , j >
fwnKK™!r>'' !K%iS,yn
kfn irV' • V, ^terniarni nadzornik Fr ■M. .Idi« iz Rogaške Slatine. Bil e deljen reparaeijski komisiji naše držo' ve. Bodi mu blag spornim'	'
-- Mednarodno razsodišče v Haag«
v soboto, dne 4. febr. se otvori v im
J«™*.
r1 Pg^otlnik lumcUftfcogn sotlup-
S„aS • -3!0	b
obsto^vfc 8V; SfVC- Kak0’'
«0 zn^tenine f	v tereni
gospodarske J p?lltume’ kulturne in ima„„ai^ke2^«Pl3c. Ta komite
cer v Vračam, kjer so je njegovo truplo sežgalo. Te dni so je' vršilo zborovanje tega komiteja, na katerem so jo sklenilo, z delom takoj pričeti.
— Slepec zopet izpregledal- Ta čuden slučaj se je pred par dnevi pripetil v Osijeku. Ta/mošnji, občinski zdravnik dr. Kazimirovič je pred 15 leti popolnoma oslepel ter stopil radi lega v pokoj. Te dni je šel v spremstvu svoje hčerke na izprehod. Na ledenih tleli mu je izpodrinilo ter je padel. Ko so ga mimoidoči zopet spravili na nogo, je ves vesel konstatiral, da zopet vidi. Sličen slučaj se je prod par dnevi pripetil v Pragi, kjer je nek mož, ki je vsled neke nesreče izgubil govor, vslod padca zopet izpregovoril.
Mnrikor 2S; januarja 1022.
m CercJc franpais. Francoski krožek, ki. se snuje v Mariboru, jma namen šiliti znanje francoskega jezika, poglobiti medsebojno spoznavanje in krepiti kulturelne in prijateljsko vezi med o-bema narodoma. V to svrho bo društvo ustanovilo francosko knjižnico iu čitalnico, prirejalo predavanja, gojilo francosko konverzacijo na prijateljskih sestankih in otvoriio francosko učne kurze. Letni člani društva plačajo enkratno vpisnino 6 Din. in letno članarino 12 Din., ustanovniki enkratno svoto 200 Din., dobrotniki enkratno sveto 1(100 Din. in imajo pravico izposoje vati si knjige, Citati revijo v društveni čitalnici in udeleževati sc konverzacijskih sestankov brezplačno, posebnih predavanj in prireditev pa ali brezplačno ali za znižano vstopnino. Za pouk v kurzih bo treba plačali 15 Din. mesečno. \ stanoval občni zbor so bo vršal, ko bo pokrajinsica vlada v Ljuhljani potrdi-la društvena pravila, bržkone okoli 20. febr Dan in kraj se bo pravočasno razglasil Ar listih. Glasovalno.pravico bodo imeli vsi oni, ki bodo dotlej vplačali vsaj vpisnino (5 Din. Pouk a- kurzih so bo zavel s 1. marcem. Prijave se lahko izvrse na vpisnih Polah, ki se bodo raz-pCvlalo uradom, društvom itd., rdi pa z dopisnico na-mvdov: prof. F. Gasna-rm, drž. realka Td ari bor. Priom.vjjalni 'Cfclbar je srztavlien tako-fe: Predsednica ga. general Maistrov a: p0|lpre.-lscd-nik dr. d. Sm odloka: tajnika'jirof. F. Gas.pa.rin in dr. J. Kotnik; blagajnici ga. Grasellijeva in ga. A.šičevn: odborniki g. general Rabit*', g. polk. Brošk ič. g. polk. S(evanovjč. g. župan Grčar, ga ravnat. Stupcn, g. ravnatelj dr. Tominšek, g, ravnat. .Zupančič iu gosp. ravnatelj Pirc.
m Krfev španske, Danes ob 15. uri je umrl v javni bolnici asistent na kir-rurgičnem oddelku tir. Slavko Ru-nVechtf. Zbolel je najprej na Špahski, kateri pa se je potem pridružilo še pljučnica, kateri pa jo donos podlegel.
m Sestanek mariborskih trafikantov. Na sestanku mariho : kih trafikantov dne 2.6. t. m- so .se določile z ozirom na monopolno takso, katero so mo v' i plačati trafikanti državi, nove cene za stročnice, cigaretni papir itd. Dal io se k. razpravljalo o nčburenjn vseh tr:n 'ikanroA- a- eno enotno organizacijo, ki bi b:la ko'' taka pred Avem gosnoda1'-_ <ega in finančnega značaja. Kakor 11 itio bodo dospela iz Ljubljano tozadevna pojasnila in pravila, so bo sklical v ta namen poseben shod, katerega datum, krni in uro* s« bj> še pravočasno objavilo.
™ .Kakm tlelajn spelHisfu delavci. Zadnje dni razsajajo no mestu razne bolezni, španska ih druge, mi katerih je obojelo veliko ljudi, csobiio HeiaV-cev. Ker so bolezni nevarne, če se oboleli ne varujejo novega prehh.ienjn je naravno potrebno, da oMnnejo v postelji. To .zahtevajo vsi zdravniki — samo okrajna bolniška blagajno, ki je v rokah soeijnlistov. torej onih. ki pra-\ ijo, da jim jo posebno pri srcu usoda delavcev, bi rada pometala vse obolelo delavce iz postelj ter jih spodila ra delo. V ta namen je poslala svojega zdravnika k vsem bolnikom — naj jih pi ogleda ter spodi na dolo, če le morejo stati na nogah! Ta »socijalna« odredba soenabsfov je nad vso značilna ter zasluži, da si jo naši dchrvci dobro zapomni io. "Mogočo bo prišel tudi še čas, 1.0 bedo delavci pometali g. »socijali-pte«, toda nc « •noatolj; ampak' s — stoi-
ki si-1 čkov.
m Ljudska univerza. Kolizija med
predavanjem Ljudske univerze in mojim predavanjem a- Narodnem domu je nastala neliote in pomotoma- Oni, ki se udeleže predavanja. Ljudske univerza, lahko obiščejo tudi predavanje v Narodnem domu, ki se vrši šele po Občnem zboru Čitalnice. Sicer pa je moje predavanje namenjeno ožjemu krogu. Božidar Borko.
m Kavarna v parku. Z ozirom na našo včerajšnjo notico o novi 'kavarni v parku se nam poroča, da bo kavarna odprta sauio poleti, zgradita .pa jo gg. Klemenčič in Valjak in ne le g. Ya-ljak.
m Proslava sv. Save v Mariboru.
Mariborska srbska pravoslavna občina je proslavila včeraj praznik sv. Save dopoldan z otroško prireditvijo v Narodnem domu. zvečer pa s koncertom in plesom a' Gotzdvi dvorani- Obe prireditvi sta uspeli prav dobro, posebno druga, pri kateri . je sodelovala naša vrla Glasbena Matica, polnoštevilna j vojaška godba ter ga. Brundl-Dolika-nova iu ga. Pričo. Čisti dobiček prireditve je namenjen za zgradbo pravoslavne cerkve \r Mariboru.
m Nenavadni dopisi. Razne osebo po Mariboru, osobilo ženske, so dobilo zadnjo dni dopisnice s sledečo vsebino:
■ Molitev. O Gospod, prosim Te, blagoslovi človeštvo in daj prebivati s Teboj! Amen;:; ter sledečo pripombo: »Ta molitev mora obiti celi svet, prepišite .ip in boste videli kuj bo. Rečeno je, kdor pošlje naprej, bo rešen gorja, kdor ,io pusti brez pozornosti,' -tega zadene gorje. V teku treh dni jo je treba napisali 9 prijateljem in četrti dan dobite prijetno poročilo. — Brez podpisa«. — Lahkoverne ženice so v silnem strahu, da jih ne »zadene gorje-, če no izpolnijo predpisa in take gre dopisovanje ch-lje.. Bilo bi dobro ugotovili, odkod izhajajo pr Vi teli dopisov, ker gre očivi-dno za kako versko blazno osebo. Dve dopisnici so nahajata a- našem ured-nišvu.
m Drzen vlom. Včeraj ponoči je razbil nek drzen vlomilec izložbeno okno trgoA-cn Šoštariča ter odnesel dve bali platna. V bližini se nahajajoči policijski stražnik je slišal žvenket: razbite šipo ter takoj hitel hrt lice mesiir, toda o vlomilcu ni bilo nobenega sledu več. Tjiko.i uvedeno zasledovanje je ostalo d o s od o :i brezuspešno.
\ m Mariborska podružnica Pravniškega društva priredi dne 60. t. m. ob IS. uri pop. sliod v razpravni dvorani št. Tli tukajšnjega okrožnega sodišča. Spored shoda je: L Završetek predavanja dvornega svetnika, g. A. Levca o temi: : Omejen aFi popoln priziv« in 2. razgovor o podružničnih zadeva!;.
m Zadrugo brivcev redni občni zbor ^ vrši v torek, dne 31. ion. ob ';‘\nri zvečer v hotelu’ * Halb',vidi«, durčičeva ulica- Vsi člani se pozivajo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.
n j Slav. trgovsko društvo opozarja svoje člane na občni z^or, ki se vrši •jutri v nedeljo ob 10. uri dopoldne v maji dvorani »Nar. doma«.
rn Planinski nh-v. podružnice SPD v Ma.ri.ooru \' sredo L februarja v Giitz.o-vi -dvorani ima namen, preskrbeli po-di i.unri n o*,relma linanci jeln*1 ::re.l-•tva. da lahko po preobratu z vso intenzivnostjo pri če'o 'delo gojitve turi-siike in nlpini.i1 iL-r* nadaljnje. Danca men na, -ni človek'.!, ki bi ne priznaval •>’Mike kulturno važnosti turietikc v o-licnem in fizičnem oziru človeka- Nn-j*aA:a v jo ono A-eličas-tno božje torišče, kjer c!ovek miselno m čustveno spo-. na\ a eno. nest SlA-.". rstAri ter njeno «o-lidamost. In danes človek petrebu js bol j kot keda.j prej tega onosnanja. Ičnrnen inoderne vzgoje je dober, plemenit človek kot soe.ija.lni tvor.- Tn čimbolj se človek približuje naravi, čimbolj se vtoipa a’ njeno verno in nepretrgano snovanje, tem boljši, tem plemenitejši postaja. In ker je planinska prireditev namenjena ravno temu, da nudi mn-terijelna sredstva a- sA-rbo tega spoznanja človeka, se tudi lahko pričakuje, da bo Aredelo občinstvo v polni meri ceniti kulturno delo. ki ira vršo planinci z veliko ljubeznijo. Na svidenje A-si prijatelji narave!
m Dar dijaški kuhinji v Mariboru. Gospod Alojzij Križnič, veleindustrija-lec v Mariboru (lesna družba »Drava«) je naklonil Dijaški kuhinji 2000 K. — b1"'.srčna Hvala«
m Za zlato poroko ŽižokoviK ema prejeli od g. stavbenika Killmanna 400 K. Za velikodušen dar se srčno za-; hvaljujemo ter prosimo nadaljnih daril. — Za isti namen je daroval g. A!.! Platzer, trgovec s papirjem 50 K. j m Za Cankarjev spomenik v Mari-: boru je n brala tukajšnja varnostna straža med svojim osobjeni 177 Din. —-j Vsa čast gg. stražnikom, ki znajo ceniti našega A-elikega Cankarja. Želeti bi bilo le, da bi priredili zbirke za Cankarjev spomenik tudi drugi stanovi! ;
m Izgubila se je na potu od Pobrcž-; ja do mesta beležna knjiga s črnimi o--vitki, beležkami, dobavnimi listki in' drugimi dragocenimi listinami. Pošten-najditelj naj jo odda proti odškodnini' pri g. Kumercu, ključ, mojstru. Pod mostom 10.
m Darovi Jugoslovanski Matici. Olj1 priliki poroke g. .Tiigovaea z gospodično Marico Mir so darovale rodbine Jfci-j uarič-Vesna ver, Jugovac iu Mir 560. Kb — G. Joško Maj cen iz neke sodne poravnave 800 K. — Vsem darovalcem' iskrena hvala!
I/ B J)? vP S? 18*5 JI fl SBW*.
sTSi toS !i ii. ttfs h Aa Si i'
x Mariborsko Nar.vino glbdališče
Apirizori v kratkem Oskarja VVOdeja' stiridejansko .dre. ro »Lady Windernie-' re«, ki je izšla nejivuo v založbi Mariborske tiskarne \r pre--odii Radivoja Poharja. Kdor se !mče sez.nnnili s tem izbornim delom, že ooprej, ako. -la ga bo. ko pride na oder, bolje in lažje razumel, naj si kuoi »Lady Vinderme-re« pri upravi »Tabora«. Broširan izvod stane 20 K.
x Ruska gimnazija na Češkoslovaškem, Ruska gimrlazija, ki se je nahajala svoj čas A- Carigradu, je prenesena v Mora vsko Tžebovo un. Ceško-slovaskean. Nameščena je a* poslopju prejšnje češko gimnazije. Okoli gimnazije. je postavljenih 10 barak, v katerih siaun.e 510 ruskih dijakov, med njimi 120 žensk. Skupno s profesorji jo t»un nameščenih 650 Rusov. Ravnatelj gimnazije je znani ruski pedagog Petrov, nadzornik pa, Svjeenrov.
sNovo gledališče v Pragi- Predse« din,k Viia.?aryk jo pred kratkim sprejel deputaaijo društva za. zgradbo so-cijalističncgn gledališča, ki se bo imenoval! -Lil sobe« (narod sobi). Pisatelj dr. Ernst Novak je razložil predsedniku Mamrvku cilj društ\-a. ter njegov kulturni in umetniški program. Predsednik se je za vse živo zanimal ter! obljubil svojo pomoč.
: Sankaško tekme v Bohinju. Šport« na zveza priredi v Bohinju na 2. febr, pivo letošnjo sankaško tekmo za prvenstvo Bohinja, 5- febr. pa veliko, za prvenstvo JugoshiArije. Spored obsega tekmo senijorjev za pivenstvo. tekmo junijorjev. tekmo za dame in tekmo na dvosedežnih sankah. Prijave .jc Arposla-ti Spodni Zvezi a- Ljubljani ali Zimsko športnemu odseku, Bohinj. Podrobni jc a' številki 2. »Športa«. Sankališče je letes krasno urejeno, ter bo gotovo mogoče voziti rekorde. Pa tudi vsem drugim zimskim športnikom nudi lotos Bohinj obilo užitka, sne/ne razmere so najugodnejše, bodisi za smučarje ali sankanje. Tudi skakalnica je izvrstna.
l
: lOO.OiiO posel ima športno društvo
Barcelona - čistega dobička iz dva-
kratnega toknioAvinja z češko »Sparto«.
V našem denarju jc to preko 4 ift pol' milijonov kron!
: Carpentier in Dempse.v bodeta letos tekmovala za svetovno prvenstvo v boksu na Angleškem, najbrže v Londonu. Zmngaloe dobi 20.00(1, premagani pa 10.000 funtov-
: Dunaj: Hertha: Wackcr 2:1 (prvenstvena). Ra pid: Sturm 11)14. 8:.?.
: Francija: Luljscfiilnug 2:3-, Francija jc postavila H. reprezent- moštvo.
Požar v dresdenskem gledališču-
DIvIi Dresden, 25. jan. Danes jat v Friedrich AVilhehnovcm gledališčni izbruhnil požar, ki jo'uničil dragoceni ftindus in izredno dragoceno zbirko o-rožja- V plamenu jc našla smrt priljub-kiona operna pevka gospa llarking. — • Njeno popolnoma zažgano truplo s* našli na nekih železnih stopnicah. Po-vreša se tudi gledališki brivec.
«1
m
Befi: Gerbec. f-;S’
SgS —f6 4. c 3 S e 5. d 5 oziroma
Partija št. 31. J Avstrijski glavni turnir C, na Dunaju novembra 1921.:' . Kraljev gambit.
Crni: Vraoovič,
'' 1. e 2 —e 4	e	7 —s 5
2. f 2 — f 4	e	5X14
3. D d 1 — f 3
'To priporoča Spielmann kot najboljše)
-Z'-" '	CSrrR—f	fi
(V poštev pride S c 6,
DXf4 Sg6, 6. D12 Dg3 Ld6 itd.)
4. d 2 — d4	d7 — d5
5. e 4 _ e 5	S f 6 — e 4
6. L c 1 X f 4	c	7 — C 5
7. L f 1 — d 3	S b	S — c 6
S.	S g 1 — e 2
'Ali 8. L X e 4 S X d 4, 9. D d 3 dXe, 10. D X e 4 L £ 5 itd.)
D d 8 —h 4+
(Namesto te avaotire pride v poštev f 5) 9. g 2 — g 3 D h 4—h 3
10. Ld3Xe4	Lc8—g4
11. Df3 — b3	d5 Xe 4
12. Db3Xb7	Ta8 — c8
/Ali D g 2, 13. DXc6-j-Ke7, 14. Db7 +Ke6, 15. d5+Kf5, 16. Dd7-j-in dobi.)
13. S bi—c3	c5Xd4
14. 0—0—0 (Drzno, a dobro!)
V	d 4Xc 3
15. L f 4—g 5
(Grozi DXc 6-f- in T d 8 mat. Crni bi zdaj moral igrati L e 7, 16. LXe 7 SX e 7,'16. S f 4 D h 6)
,16.
17.
18. 19: 20. 21.
S e 2-f 4 e 5—e 6 K c 1—b 1 • D b 7Xc 6+ D c 6Xc8+ T d 1—d 8
Lg4—d 7 D h 3—f 5 c 3Xb 2-f-L d 7Xe 6 Le6—d 7 L d 7Xc 8 mat.
(Po flN.W. Tagblatt”.),; Partija št. 32.
Iz korespondenčnega matcha 1. 1918. Holandska obramba.
Seli: E. Grunfeld (Dunaj) Crni: Kramer
1. d 2—d 4	17—f 5
2. e 2—e 4	f 5Xe 4
3. S b 1—c 3	S g 8—f 6
4. L c 1—g 5 c 7—c 6
5. f 2—f 3	D d 8—a 5
6. D dl—d 2	e 4Xf 3
7. S g lXf 3 d 7—d 6
8. L f 1—d 3	L c 8—g 4
9. Thl-fl	S b 8—d 7
10. 0-0—0	0-0-0
11. Tdl-el	e7—e5!
12. d4Xe5	dGXe5
13. h2-h3	L g 4—e 6! (Signal za napad na damsko krilo.)
14. Dd2-e2	Lf8-b4
15. L d 3—c 4	L b 4Xc 3
16. b 2Xc 3	Da 5—a 34-
17. K c 1—bi	S f 6—d 5!
18. L g 5—d 2	S d 7—b 6 (Sodelovanje te tigure odloči.)
19. L c 4—b 3	S b 6—a 4
Beli se uda, ker na 20. Lel odloči S a 4Xc 34-, 21. K a 1 DXc 14-TXc 1, 22. SXe 2, na 20. LXa 4 pa SXc 3-f- 21. LXc 3 LXa 24, 22. K a 1 L c 4+ 23. K b 1 LXe 2.
Iz mariborskega šah. kluba. V kratkem začne Debicki memorialturnir. katerega priredi podružnica v kavarni »Cfentral*. Udeležiti se sme vsak elan, ki doslej v klubovih turnirjih ni bil med zmagovalci. Prijave sprejema načelnik podružnice, g. Doležal.
Iz šahovskega sveta. V Londonu se vrši od 31. julija do 19. avgusta 1922 mednarodni mojsterski turnir, katerega priredi »British Chess federation". Igra 9 Angležov in 9 drugih. Svetovni mojster Capablanca se je že priglasil.
Kino. '
Kino v italijanskih' zaporih. V centralni rimski kaznilnici so priredili kaznjencem veliko iznenadenje: filmske^ predstavo v kateri so se predsiav-Ijali razni patrijotični filini, kakor »Gioria«. »prevoz neznanega vojaka* itd. Listi ^ poročajo, da so bili kaznonci tako ginjeni, da so na mestu podarili
1'jsoc lir az svojih prihrankov: za vojne sirote.
»Mestni kino«. Drugi del filma »StraK Kneškega predmestja« se predvaja od potica dne 27. ,do vštevši pondeljka dne 30. t. m.
•«M»>rwmana
Gospodarstvo.
Borza 27. januarja.
Zagreb, devize : Berlin 151 — 153, Bukarešta 223—230, Milan 1352—1355, London 1300— 1310, Newyork ček 303—305, Pariz 2515—2525, Praga 587—590, Švica 5950—6025,’ Dunaj 3.35— 3.45, Budimpešta 44—44.50; valule: dolarji 302-50—303.50, leji 210-220, napoleoni 1100, marke 150, franki 5800—5950, lire 1340—1350, madžarske krone 44,50,
Curih, devize: Berlin 2.52, Nertyotk 5.14, London 21.73, Pariz 41.75, Milan 22.65, Praga 9.95, Budimpešta 0.70, Zagreb 1.65, Varšava 0.15, Dunaj 0.14, avstrijske žigosane krone 0.08,
Naš prometni položaj.
V zadnjem času se nahaja naš promet v težki krizi. Prometno ministrstvo jo moralo omejiti redni promet, vsled česar je nastal splošen prometni zastoj. Ta omejitev pa ovira trgovino in industrijo, posebno pa še one stroke, ki so odvisne od rednega dobavljanja premoga in surovin. Krizo povzroča razen pomanjkanja premoga tudi de-sorganizacija in pomanjkljiva oprema naših železnic. Da pa ta pomanjkljivost skrajno škoduje našemu gospodarskemu življenju, ni treba posebej povdarjati.
Vzroke to krize moramo iskati predvsem pri železnicah samih, pri železniškem parku in pri železniškem osob-ju. Da vlada pri nas pomanj' mi,je premoga, je krivo pomanjkanje vsakega načrta pri dobavi premoga, pomanjkanje vozov za prevoz oziroma dovoz premoga in mobilizacija ob priliki Karlovega puča. Transporti čet, s katerimi se ni računalo, so porabili vse zaloge, pri tem pa je skoraj popolnoma izostala dobava premoga iz pečujskih rudni-‘kov, a to zopet deloma vsle.d pomanjkanja vozov za prevoz. Pa tudi razdelitev premoga ni raoionelna- Nekatere direkcijo dobivajo premog iz oddaljenih rudnikov, dočim so bližnji rudniki dodeljeni drugi bolj oddaljeni direkciji. Že samo za ta daljši prevoz se porabi več premoga, kakor bi ga bilo sicer treba.
Ravnotako neraeijonelno se gospodari z vagoni. Vozovi romajo mnogokrat prazni od postaje, do postaje, ne da bi se natovorili, dočim se naročajo za otovorenje zopet drugi prazni vagoni; vsled tega je skoraj četrtina vozov vedno praznih, neizkoriščenih na potu, kar pomeni še večji manko že itak izčrpanih sredstev prometnega ministrstva.
Nič manj važno je vprašanje železniških pragov. Železniški prag je preračunan za dobo 8 do 10 let. Pred vojno se je redno vsako leto zamenjalo eno desetino, tako da so bili v deset letih vsi pragi izmenjani. Med vojno je to delo popolnoma zaostalo in danes bi morali zamenjati 240 milijonov pragov (4 40 dinarjev). Za to delo bi bilo treba najmanj tri leta; kajti pretežna večina pragov je že trhla. In tudi to dejstvo ovira promet; vlak, ki bi sicer prevozil 50—GO km na uro, mora voziti počasi, morda le 20—30 km, a kljub temu se dogajajo številno nesreče.
V enakem stanju se nahaja naš celokupni vozovni park. Skoraj polovico vozov, lokomotiv in materi jala je manj ali sploh nepozabnih’ in se morajo šele popraviti. To pa je zopet težko vprašanje, ker nam manjka potrebnih delavnic ter smo vezani na inozemstvo.
Železniškega osobja imamo dovolj, toda izšolanega lo malo. Zato se tudi v tem oziru pojavljajo težkoče. Vrh’tega so še nahajajo železničarji v mezdnem gibanju, kar tudi ravno no povspešuje prometa. Predvsem je treba povsod do skrajnosti racionelnega in smotrnega gospodarstva z razpoložljivimi sredstvi najti novo vire dohodkov, da so bo končno zamogel urediti naš skoz in skoz invalidni promet.
g Trgovski sklopi z nemškimi izvozniki. Vsi trgovci, ki imajo z izvozniki in industrijci v Nemčiji kake trgovske pogodbe ali sklepe, katerih’ vsled padca nemške valute ali drugih’ vzrokov nočejo izpolniti, se naprošajo, javiti to nemudoma trgovskemu gre-miju v Mariboru, da se napravijo po
trgovsko-obrtni zbornici1 v; tem oziru primerni koraki.,
g Zamenjava 5-din. bankovcev. Trgovski grernij opozarja svoje člane, da se vzamejo bankovci po 5 din. ali 2q kron iz prometa, kateri sebodo zamenjavali do 20. julija t. I. pri vseh poslovalnicah Narodne banke, od 7. do vštovšega 20- februarja 1.1. pa samo pri centrali Narodne banke v Beograd n. — Kakor znano, so nahajajo med ni.imi razni falzifikati, kar jo napotilo nekatere oblasti, posebno poštne urade, da jih’ dosledno odklanjajo. —• Opozarja se vsled tega, da ni sprejela finančna delegacija v Ljubljani doslej od ministrstva nikake tozadevne navedbe in so tako tudi vsi državni uradi primorani, prejemati šo nadelje imenovane bankovce kot plačilno sredstvo. — Ne moremo zamolčati, da so taki samo-lastni ukrepi samo šilcana trgovcev, pri katerih se, kakor vedno steka mali denar v veliki množini, on ga pa potem ne more oddati naprej in mora ravno trgovec, kot največji davkoplačevalec nositi vso škodo za cveniuelne falzifi-kate*
g Trgovske zveze s Češkoslovaško. Vsled naglega dviganja češke krone napram naši valuti, jo nastala za naše trgovce, ki so naročili blago iz Češkoslovaške v času, ko je bilo razmerje med našo in češkoslovaško .valuto za polovico ugodnejše, zelo neprijetna situacija. Nekateri trgovci so dobili blago takoj in ga prodajali po takratnem razmerju valuto, drugi zopet prejemajo blago polagoma še sedaj itd.; v vseh' slučajih je pa nemogoče plačevati, takratne nakupne cene šeje sedaj v češkoslovaški valuti. — Trgovski gromi j v Mariboru j estopil vsled tega v stik z raznimi korporacijami, pred vsem s frgovsko-obrtno zbornico, da se uvede takoj akcija glede ublaženja plačila naših’ obveznosti v imenovani državi. Z ozirom na to se opozarja naše trgovstvo. da se s plačili v ČSR ne prenagli, na drugi strani se pa priporoča, da se nedzvršena naročila, akd mogoče še prekličejo.	'	'	'
Nar©d?io gledališče.
Repertoar;
Petek 27.: „Parižanka“. Premijera. Ab G.
Sobota 28.: „Ptičar“. Premijera. Ab. A.
Nedelia 29.: Ob 15. uri „Za narodov blagor*, ljudska. Ob pol 20. uri „Poljskn kri“. Izven.
Pondeljek 30.: Produkcija dramatične Sole. Izv.
Torek 31.: „Dediči velikega Časa*. Ab. B.
Temne !ss®.
Dandanes slišimo povsod na deželi in v mestu zabavljanje, grajanje in kritiziranje današnjih razmer. Vse povprek, delavec in uradnik, kemt in gospod, vse zabavlja in priznati se mora, da v marsičem upravičeno- Nočemo reči s tem, da-je vse to zabavljanje na račun vlado utemeljeno, toda dokaj je vzrokov, ki povzročajo nezadovoljstvo, katero razni frazerji in demagogi n-metno še povečujejo in še bolj širijo. »Deutsclies Volksblatt« navaja par primerov, ki dokazujejo, da so s takim nesmotrnim postopanjem dajo povod nezadovoljnosti in zabavljanju. Tako se jo n. pr. udomačila pri nas navada, da se spremembe voznega reda, omejitev prometa, ustavitev kakega vlaka in slično naznani potnikom šele pri blagajni, ko si že hoče kupiti listek. Ali ni skrajno neprijetno, če pridete o polnoči ali pa ob treh zjutraj na kolodvor, zahtevate vozni listek za ta ali oni vlak, pa vam uradnica nevoljna zabrusi v obraz: »Pojte no spat, vlak že dolgo pe vozi več!« S 1. februarjem so zvišajo cene na železnicah, toda občinstvo se kratkomalo odpravi, češ, povišanje se je postajem žo naznanilo Samo po naključju smo doznali, da se vrši od 25. t- m. naprej zopet redni promet. o omejitvi prometa pa javnost sploh’ ni bila obveščena. Prej jo bilo v navadi, da so se vse spremembe dnevnega reda objavile po časopisju in vsaj po plakatih; ali je to danes res nemogoče? Ali je kratko obvestilo vsaj v časopisju zvezano res s tolikimi stroški? Ne! Tega je kriv menda le posamezni uradnik, ki navadno sam najbolj zabavlja, dočim s svojo lastno m n -lotnarnostjrt-povzroča toliko splošno'no-, zadovoljnosti.	®
Drug slučaj: Nek' bankovec so iz ka-koršnegakob vzroka odteguo iz prome-
ta. Čim zaznajo za to posamezni državni uradi, ža so branijo sprejemati ta denar. Seveda gre vse na račun vlada in »vladinovcov«, dočim je dotični u* radnik sam »izdal« to navedbo, da ri zavaruje lastno kožo.
In dalje:	Kmet pride 'k Narodni
banki, da zamenja poškodovani 100-(in 10- din. bankovec. Mlad uradnik ga osorno nahruli, češ: »Če bi ne bili tako dobro oblečeni, takoj bi vas dal zapreti! «-(Kaj naj si misli kmet o teni državnem Vfadu, ki noče' niti svojih lastnih.bankovcev zamenjati? In seveda: ta preklicana vlada)
Takih’ slučajev bi sc dalo še našlo* ti sta in sto- Kdo jo kri v v Žo teh prt slučajev kaže, da bi posamezni urada1-'1 ki, če bi svojo službo vestno vršili* mnogo, mnogo doprinesli k konsolidaciji povojnih razmer, toda s stajo malomarnostjo, nezavedajoč se dalektfše-žnosti svojega početja povzročajo novo nezadovoljstvo. In to so one temne lis® v našem javnem življenju!	C o	si bo
vsak’ posameznik prizadeval očistiti <0 lise, bo zginilo mnogo, mnogo noža* dovoljnosti in zabavljanja in manj bo vzdihovanja po »dobrih starih« častili,
Razno.
r - Verski ali političen papež. Tz Birna prihajajo zanimive vesti o borbi, ki se jo začela med kardinali, še pr®4 dno se je,sestal konlclave, za osebo b®1* dočega papeža. Obstojate dve struji-eno predstavlja kardinal Merry del Val, drugo kardinal in vatikanski drj žavni tajnik Gaspari- Prva skupina j® intransigefttna in stoji pod močnirt vplivom jezuitskega generala Lo-* dOchovskega. Ta struja se tesno oklepa politiko Pija IX. in Pija X. Kakor znano, sta bila oba Pija. nasprotnika ki®* nikalne politike. Pij IX. jo spisal ostri enciklike proti ustavi, parlamenta?1' zmu, republiki in sploh’ zoper vsa ®°' derna politična in socijalna gibanj®4 Pij X. jo bil neizprosen nasprotni zbližan ja z Italijo. Ta struja še ni W umrla, temveč ima mod kardinali i’1' visokimi cerkvenimi krogi pre.eei. T?1* Stašev. Gasparijeva skupina je za to. d® se nadaljnje s politiko Benedikta XVb ki je bil sicer v cerkvenih zadeva® strog komzervativec — v tem leži vs®1 moč pa.peštva —. v političnem oziru V®j je kazal precejšnjo koncilijantnost. Po® njegovo tiho zaščito se je organiziral®' par-tito popola/re, ki jo delala za V0* mirjen je med Vatikanom in Quiritt®j lom. Zanimivo bo tedaj, katera skuP1' na si bo pridobila večino. Med ital1' jamskimi kardinali ima Gaspari ve$J no; odločili bodo tedaj inozemski Jra£' dinali.
Kako se uspešno preda umetnin®1
Nek prebrisanec jo naslikal »pravejj^ Rubensa, katerega j> nameraval v,A' menki prodati za visoko svoto. Tod*1 v Ameriki je na uvoz umetnin visok® carina. Zato se cesto dogodi, da so j®'1 vožnjo dragocene umetnino kot vredna sapa. Navadno --e skuša preV®‘ riti carinarjo s tem, da se. prebart® avtorjev ^podpis ali pa, tla. se ga na k«® drug način zakrije, n. pr. z umetni’.1! plesnovcem. Pa buli. ;o so carina1'1’ čez nekaj časa odkrili, ker je bila s&4 raj vsaka umetna slika le na onem a1®’ stu plesniva, kjer jo navadno avt.ort®*' podpis. Tega’načina so je poslužil to®1 zgoraj imenovani, ponavojalec. Ko }e dospel s svojo sliko na carinarnico. ^ skušal dokazati, da je to navadna T1®' car i ja, toda carinik se jo hudoiau&!° nasmejal, odstranil plesnobo ter pok®' zal na podpis »Rubeiisa«, Češ poznal0 g;iro>TTmetnik» jo moral plačati čari®0 iti še precej visoko globo. Dogodbico kmalu poročali vsi časopisi in slika* ^ žo čez par dni prodal svojega »pra*c' ga« Rubensu za visoko svoto nek®1?’ milijonarju, ki jo zbiral umetnine. malo pa so jo menda začudil, ko nnt 3® strokovnjak pojasnil, da je to cisto vaden falzifikat.
i Smrt 3'vedsk’e avijatlčavkc. na švedska avij ati črnka gospica $ , Audeivon so je t0 dni smrtno ponc-rtf' čila. Spustila so je s pado! lranoiO- k aeroplaua v višini 400 m, Ra d obran V‘ .jo odpovedad. in padla je z vso silo zemljo igr obležala na mestu njrtvfl*
Sssm
ifl.OBiSK lHZEjli87?t BREZPITO..-B]
■m
aegrojjiciimatuuaiH^i*
Beograd:	Trst:
Delniška glavnim: 120,000.000 K	Delniška glavnica: 15,000.000 Lir.
Rezerva f 60,000.000 K.	Rezerva: 5,000.000 Lir.
PODRUŽNICA: UeorrJt, Celje, Oivtnf, Dubrovnik. Ercegnovi, Jelsa!, Korčula. Kolor Kranj, Ljubljana. Maribor, Motk.vič, Sarajovo, Split, Šibenik, Zagreb.’ TRST =d=A ZADAR ===== OPATIJA. =---- W1EN
Naslov za brzojave:
m
tevanredna cizlie essa f zalogi pohištva
IfStlTSjS
SAM* ssk a I Bil sl
Dlaritm
Gosposka ulica ifc ZO Pirobenov* blU*
£SF“ Svoboden oglati t
Conlki brs-spiacfioi
BbVlj
ES^BsssaR.«:^!wsnsiwrc^
M eraztrglj iv i kavču k-:: pefnlki za čevlje :
itfarlbor, 'x&. jarttt«r/a TS
i r rA' B O K *
Stran
Čudno žalovanje vdov. Vi francoskem Kongu živi divje pleme, ki ima zelo priprosto pojmovanje o žalovanju-Takoj po smrti moža obesi vdova pred svojo hišo tkano zastavo. Dokler je zastava cela, se vdova ne sme poročiti. Kakor liitro pa dež in veter racefrata zastavo, srne vdova poiskati novega moža.
Praktični Amerikanci. Sortiranje pisemskih in poštnih pošiljk je, kakor vsako duhomorno, mehanično delo zelo nnioino. Zato so praktični Amerikanci na svojih poštnih uradih uvedli — gramofone in sortiranje se vrši pri poskočnih in veselih komadih, kar baje de-io zelo olajša in gre hitreje izpod.rok.
r Okradena občinska blagajna. V, Pondeijek dopoldne so odkrili v občinski blagajni v Eggenborgu pri G-vadcti veliko tatvino. V soboto popoldne so zaprli v blagajno nad ‘2 milijona kron, v pon del jek pa je bila prazna. Tat je moral inieti od blagajno ključ, ker na blagajni ni poznati sledov nasil* nega odprtja. Policija se trudi, da raz-’eš.i. to zagonetno tatvino.
Einstein povabljen v Avstralijo. 'Times« poroča iz ‘Adelaidc, da je »Ee-b.pscc-komite r? sporazumu s taaiošnjo univerze povabil profesorja dr. Fin5 steum, da pride -v Avstralijo opazovati
popolni solnčni mrk, ki se bo v Avstraliji zelo lepo videl-
:r Briaud je postal ribič. Pariški listi poročajo, da namerava bivši fran-cosk iministrski predsednik v kratkem kupiti malo ribiško barko ter so podati na ocean na ribolov. Na morju namerava ostati več tednov, da si odpočije od napornega državnega dela.
Iz madžarske politike.
DKU Budi m peš ta, 27. jan- Po poročevalcu predlagan zakonski načrt o dajatvah v javnih uradih določa, da se lahko vsakega državljana prisili k dajatvam, izvzemši osebo izpod IS in nad 45 let. Dajatev pa ne smo trpeti dalje, kakor 24 mesecev.'
Angleški delavci in delavni čas. LDU London, 27. jan.(Delavci v plavžih in strojnih tovarnah so se 50.240 glasovi proti 35.525 odobrili odgovor, ki so ga sklenili njih zastopniki v novc-mbru in ki ureja delo in nadure med delodajalci in delojemalci.
Požar v poljskem poslaništvu v Mo-' skvi-
DKU Varšava, 27. jan. Na polj-
c:!.-nvn nncl n n i (11 v 11 -\r m! ovir vi -in -i m f.ivn i 1
požar, ki je uničil del poslaništva. ’Ar- j hiv je bil še pravočasno rešen. PožarJ je nastal po naključju.
Rezultat uradne preiskave o šibsini. škern dogodku.
B eo g rad, 27. jan. Včeraj se je vrnil semkaj inšpektor Katic, ki je vodil ; v Šibeniku preiskavo zaradi incidenta z Italijani; predložil je vladi poročilo,: iz katerega j« razvidno, da je incident j K zakrivila posadka z italijanske vojne || ladjo, vendar pa je istočasno ugotovljeno, da so sokritvi tudi. nepateri naši* državljani, ki so s svojim obnašanjem j dali povod za italijansko provokacijo, j Poostrenjo franeosko-angleških dlfe- j renc
Pariz, 27- jan. Včeraj sta imela j francoski poslanik v Londonu, Saintj Anlaire in lord Curzon dolgo zaupno konferenco. Iz malobesednih poročil je razvidno, da so so pojavila med obema močna nasprotstva glorlc engleško-francosko pogodbe. »Eco de Pariš« na glava, da izrablja angleška vlada neudeležbo Amerike na genovski konferenci snpm za pretvezo, da bi izvršila na Francijo pritisk. »T)aily Mai.1« javlja, da Francija ne zahteva več od Anglije jamstva za zaščito Poljske, ampak bi se zadovoljila s pogodbo, ki bi temeljila, na pogodbi iz 1. 1012.
-■3?
VeLk avanturističen roman
|| Spisal: Karol Flgdor. Provel; K. U.
S prvim februarjem prične izhajati v ,,Taboru" velik in veiezanimiv roman
,,Gospodarica $veta“.
..Gospodarica sveta“ jo tudi furnirana drama in sicer po romanu, katerega prične objavljal! sedaj „Tabor". Film co jo predvajal tudi v Mariboru in kdor ga je videl, bo "Otcvo z zanimanjem čital tudi roman v ..Taboru", Roman opisuja rom.ntično zgodbo mlade Mavdo Grogaar-dovn ter povede čitatelja v splelkarsko in zvodnlško Kino, ga seznanja z razmerami na Kitajskem in z zahrbtnimi Kitajci, po-vede ga v Afriko, v domovino divjih črn-csv, v Ofir, mesto prošlocti, in potem zopet v Evropo, Dejanje ja tako zanimivo in napeto, pa tudi tako polno lepote, da bo, M kdor bo pričel čitati- ta roman, nestrpno |ji| čaka! na nadaljevanje. Kdor ge ni na* Aj roden na ..Tabor'*, naj si ga nema* Hiljl doma naroči, »la no zamudi pričetka, gg ..Tiilior1* stane mesečno le 5 »linara.
S
Glavni urednik: Raiiivoj R rit ar. i Odgovorni urednik: Rudolf Ozim.
Opravilna :-tev. H 1131/12.1
Oi*	ni o le
Ona	3. februarja	5022, dopoldne	ob 8. j
uri	prodajo	se	v Mariboru Rolovžkij
H šf. S po	javni	dražbi sledeči	pred-
Mi: različna sobna oprava in perzijsko šobne preprogo.
K draženju se bo začelo pozivati še-lc pol nre po zgoraj navedenem času; med tem se lahko te pred-mete ogleda.
Okrajno sodišče v'Mariboru, pis. oddelek IV, dne 4. januarja 1922.	149
švv; x,
^orpctnils: 5n dekorater, Ob bregu št. 4 ‘e priporoča slavnemu občinstvu ra izdelavo vseh v čjegovo stroko spadajočih delov po najnižji ceni. 131
vsi mm Išllfjp
lil Mili
f|?,| Ge sc hočeš poročiti jgj IS *Q P°h:§tvo si kupiti raj M ^.k^elcnkinnjpoprej f: isši Šolsko ulico poglej!
|=j Tamkaj spalnice ne- dk y< •	štete,	j§j
p odnajboljšekvaliteto R§1 gg] lam so klubske gar- jfli i
m	.	niture	■	rlii
[gin znano preko Dravo, p;; m	Mure,	J®	I
lamkaj..- so 'jedilne RS]! sobo,.;. •	“	’
Mtara Preproge in po-M	dobo	Pj
iiia So vse, kar kdo M fllj želi, •	1604	IfijP
m Pri Zdenku se dobi ]T
‘apstar In sodno zapr seženi strokovnjak
SjrfmvSolska a.
Slsfit® pawsQd Baš listi
l^ala oznanila.
Izvrstne gesli za 1300 K, primemo »n gpdbenike, rta prodaj.' VpraSati v upravi )i®lft.
128
Proda ss več miz, pitalniH mi. in stolov. Sodni ulica M-/R. pisarna.	Ml-21
Išžem stanovanje 2 sebi in kubirjo. Nagradim, dobro. 1*o-nudhe pod št. 145 na upravo Tabora.	143
Aoneipljenta išče rlr. R. Pipus-odvetnik v Mariboru. 140
knjigovodjo ob enem b!~-(jajniks .'ampekarno v Raf.ju sprejme-.dr.It. PipuS, olvetnik v Rariboru,	v	147
Žcpns ure, preciziiske in fsen-she popravl’a tiaisolidneje tvrd-
i i > vV* 'w VTk "t r~’-1' * * /i
J?a I*. I3izjak. iuanbor. brospo-••s k a ulica	(31
na pro-«
ZBBE-HLIlilOEZOUI-HISE-UlLE-INDUSTR.STRUBE-HOSTOtfl
Žopns ure, precitriiske in fsen-s!;e popravka najsolidneje tvid-
i i > »v* ■' v^-1‘ * *	•»
J?a I*. I3izjak. manbor. uospo-ska ulfca	(H
volčje pasme ali dobermana
starega najmaiije 1 leto, lovca, dobro dresiranega, popolnoma čiste rase, kiipi Jugoslov, L!o*/d d. ek Ruška cesta 45. Predstaviti ga ob nedeljah od 10. do
i2.	tire, ob delavnikih 9— 12, 15—.17. ure. 143
; ' .
Usona pohištvo
Tapeto, pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preproga Zavesa 1 r.-Blago zapohištve Posteljno nerio
JADRANSKA
rifr-i
nUK3AISMINI\
Preiema vio.vo na knjižice, tekoči račun in druge'vloj^e pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne pasle najlofnejc in iui;kulantneje. : ------------------------------------
]os* Martinc
Maribor ez* | Crčantsrijska veletrgovin« |
lisp iff pira
• • -MV& Ullš.k CA Vi 4-5 ri. (is M
za tfgovim z mešanim blagom. Ponudbe pod „Pc-)5ten“ na upravništvo tega
lista, ‘	130	3-1
j
Maš amcrikanskl oddciak sloji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki ira jo u. neposrednem stiku z našimi izseljenci.
Afiliran anved FRANK SAK G ER STATE BANK 8.?. CORTLAND STREET ra so NEW*VO*lK C!TTY.
3 K3r,‘:r:ri~r~rA™:z:r3 toatr
22G-
%3SZ2S2£SK2mmBm
Q _	w	v s
m €5	P	P N.	m Mn P M H	»f* ffs 9
SiZPIS SlMiilil iiiii.
Pripravljalni odbor za ustanovitev Trgovske banko d. d. V jLfilibijsni razpisuje službena mesta in sicer: Mesto ravnatelja, proku-v j rista, internista, arbitražerja, ter še druga uradniška mesta, kot kore-spondentov, knjigovodij etc. ter mesto 1 sluge in tekača. Ponudbe je vposlati z	navedbo	dosedanjega	službenega	mesta	in zahtevka glede
> placc cio 10. svečana p'22 na naslov: Pripravljalni odber za ustanovitev [Trgovske	banke	d.	d. v	Ljubljani,f poštni preda!	št. 27.	129
33 2-1
KIS
SIS3S
SBI
„Zadružna banka v Splitu”
podružnica v Mariboru sprejme takoj
pomožno mož
knjigovodstvo
Glavno zastopstvo banke ,Siavije‘
naznanja, da so nahaja njena pisarna v Mariboru oil 1. februarja dalje v Slovenski ulici št. 36, I. nadstropje (preko dvorišča, stranka Siranko). Uradne ure za stranke so vsako sredo in soboto od 8.—12. ure. Občinstvu so priporoča, da se zavaruje proti požaru, vlomom, tatvinam, razbitju Sip in na življenje samo pri zanesljivem domaCem slovanskem zavodu. 136
Ivan Veras, glavni zastopnik banke „Slavije“.
pismene ponudbe z navedbo plače in z dokazili o sposobnosti je nasloviti na ravnateljstvo banke.	148	2—1
ESadiova vinarna in tovarna šampanjca Krčevina štev. 83
kupi vsako množino hribovskega
starega kakor novega = belega vina =
sviiiski is!
kakor tudi »-soljeno slanino	oddaja
samo trgovcem po najnižji dnevni ceni vsako količino
boljše vrste, 12°—14° po najvišji dnevni ceni.
Ponudbe vinogradnikov osebno ali po pošti'Z navedbo cene in beličine na gornji naslov. Vzorec priložiti.	Imejitelj
1*0 3—1	■*ur,.i	Foktor.
Franc Vidovič, Maribor
Cvetlična ulica št. 15.	132	8	-4
TRGOVSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI.
Vabilo na subskripcijo delnic
Trgevci, industrijalci in obrtniki ljubljanskega in mariborskega okrožja so sklenili ustanoviti lasten denarni zavod, kateri naj ostane v rokah izključno trgovskega, industrijskega in obrtniškega stanu in kateri naj v prvi vrsti varuje interese trgovcev, industrijalcev in obrtnikov,
ter se naj v nakrajšem času raiširi na teritorij cele Jugoslavije.	_	_
Minister za trgovino in industrijo .je z odlokom z dne 28. novembra 1920 št. VI. 3388 dovolil ustanovitev delniške družbe z imenom
Trgovska banka d. d. v Ljubljani
ictVso' bila tozadevna pravila od deželne vlade za Slovenijo s sklepom z dn» 11. januarja 1922 štev. onma
Po § 6 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 10,000.000 K in je razdeljena na %5.000 v gotovini polno vpiačanih delnic po 400 K. Delnice se glase na prinosca.
Delniška glavnica se bode s sklepom občnega zbora zvišala na 30,000.000 K z izdajo nadaijnih delnic.
Glasom pravil zamoremo izdati najprej osnovno glavnico po 10,000.000 K, katero oddajamo v javno sub-skripcijo i. s.
\
25.000 delnic po 400 K nominale.
Ceno za podpisane delnice je pri subskripciji plačati v gotovini.
Delnico se stavlja na subakripeijo po sledečth pogojih:
1. Delnice se prepusti po kurzu 400 K več 80 K za emisijske stroške,
2. Delnice participirajo na čistem dobičku poslovnega leta 1922.	’
3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 5 in 25 delnic.
4. Reparacijo delnio izvrši pripravljalni odbor.
Rok za podpisovanje delnic se prične dne 20. ja-V nuarja 1922 in neha dne 4. februarja 192ž.
A Prijave sprejemajo: V Ljubljani: Kmetska posojil-
nica ljubljanske okolice ter Slovenska trgovska delniška družba, v Mariboru pa Kreditno društvo mestne hranilnice, Orožnova ulica 2.
Vsalc podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdila o številu subskribiranih delnic in o vplačanem znesku. Subskribentom se bode o dodelitvi delnic, po ročalo. Ako bi se pozameznim subskribentom no moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrže in se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskripciji, katera se razpiše takoj po občnem zboru. Po dodelitvi delnic se izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil o podpisanih delnicah začasna potrdila o številu vplačanih in dodeljenih delnic. Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil. Po § 16 pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po en glas.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1922.
Dolenc Franc, lesni induslrijalee, Škofja Loka. Arnejč Ana, lesna trgovka, Jesenice. Golob Franc, tovarnar, Ljubljana-Vič. Gerkman & lonasi, veletrgovina, Ljubljana. Gaspari & Fnninger, veletrgovina, Maribor. Gajšek Martin, trgovec, Maribor. Hartman Peter, trgovec, Ljubljana. Hedžet & Koritnik, veletrgovina, Ljubljana, llochneggcr & drugovi, lesna industrija, Maribor. Hudovernik & Co., lesna industrija, Radovljica. Javornik Josip, lesni induslrijalee, Žalna, lic Ivan, lesni trgovec, Ribnica. Jug & drug, lesna trgovina. Maribor. Dr. Irgolič Fran, induslrijalee. Maribor. Dr. Kobal Alojzi,;, Ljubljana, Kostevc Ivan, veletržec, Ljubljana, Korenčan Ivan, veletržec, Ljubljana, Koražlja Ivan, trgovec, Maribor. KraTOs Ivan,sedlarski mojster, Maribor. Križnič Alojz, lesni induslrijalee, Maribor. Lilleg Alojz, veletrgovec, Ljubljana. R. Lukman, veletržec, Ljubljana. Majer Fran, trgovec, Maribor. Meden Viktor, veletržec, Ljubljana. Medica Fran, veletržec, Ljubljana. Mencinger Tomaž, veletržec, Ljubljana. Novak Fran, brivski mojster, Maribor. Oset Miloš, trgovec, Maribor. Pinter
Lenard, veletrgovina, Maribor. Pivljakovlc Nicifor, carinsko in špedicijsko podjetje, Maribor. I ognemk Anton, lesna industrija, Podnart. Pogatnik brane, veletržec, Ljubljana. Dr. Rekar Ernest, lesni jndus ri-inJec, Jesenice. Ing. llmlež, grajSčak in lesni .ndustri-jalec, Ribnica. Rns Ivan, lesni industrijalec, Lošk i ! otok. Sava, lesna industriiska družba, Ljubljana. Skancrno A. & E., veletržec, Ljubljana. Sommbiichler Franc, gozdarski motster, Tržič, Šepco M. »V; E., veletržec, Maribor. Schmidt Oton, ravnatelj blag. oddelka Kmetijske družbe, Ljubljana. Schnlderltsch Alojz, trgovec, Maribor. Štancer Hinko, veletržec, Ljubljana. Stopic Peter, veletržec, Ljubljana. Popovič Janko, veletržec, Ljubljana. Tavčar Jožo, veletržec in industrijalec. Maribor. Toman & Reich, veletrgovina, Maribor- Valjuk Gjnro, trgovec in restavrator, Maribor, 1Ycixl Vilko, veletržec, Maribor. Velka Gora, lesna industrijska družba, Ribnica. Verovšek .Tnrij, veletržec, Ljubljana. JVorsclie Karl, veletržec, Mavibor.	102 2—2
družba z o. z
tekia
tovarna ogledal in brušenega
Maribor, Vrbarsova ulica štev. 1
Rr/.ojavi: Kristal Maribor. Telefon št. 123
Nova, moderno ure jena tvornica ’izdeluje zrcala raznih oblik in velikosti, od najpriprostejših do najfinejših, ima na izbiro kristalno steklo (brušeno) v poljubnih vtorc h, za opremo pohištva, za napise tvrdk, in varnostno steklo za vrata. Prevzema izdelavo vlaganja in brušenja stekla po različnih vzorcih v medenino, za vrata itd. Poškodovana zrcala se prevzamejo v popravilo. — Točna postrežba — zmerne cene.
144 4-1
GESSEES2B! ŽSlSSSSSi 3SESSSSSSS2 I ESg&SBS
esm
pri boljši družini, s kopalnico in postrežbo išče inozemec. Natančne ponudbe z navedbo cene pod „BoIjša družina*4
na naravo
■143
ficeml
za posekati smrekove, jelove ali borove gozdov* pri Dravi. — Ponudbe se prosijo na 44 8*
Paval Kiss & Komp., Sombar, Bačka^
Bii
. Podpirajte Jupslsvensko Matico
m,
■s
I
PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA ■S GUMBE (N KOVINSKE PREDMETE S
«■' D. Z O. Z. SLOVENSKA BI3TIUCA
t
t
i
p
Prolrrodlt gumbi Is rofovfoe In nmetnepa roga, (znamka „GalaIlth“), mitnlkl za smodit«, »rnlčleo, pipa la flbuke, gumbi Iti blsorovlne (Ferlmutter) za perilo. Držaji za palico la dežnike Is narav« nega rogo Telefon Stcr. 5. Bnnčnl konto: Obrtna banka* Ljubljaua, PoStai ček, rafuu. itov, 7121* Ml
■i «■ ■■ k n ■	a «■ u ■ « » n iu g b « n a e a n s «i« b n tt a e <
Iragotin Rcnlič, Kemika cesta Sl liisi;
komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulica 14.	,
um cevliev
1 aatnega izdelka
MtMtBHmaam
.
!
Lustaik is izdajatelj: Konzorcij „Tabor“. — Tiska: Mariborska tiskarna ti, «.
1